304 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 305Dvoživke ob reki DraviO dravskih ribah in njihovem življenjskem prostoru od Maribora do Središča ob Dravi na kot območje Nature 2000. S specifičnim ciljnim raziskovanjem na različnih brzicah pa smo ugotovili, da zvezdogled ni tako re- dek, kot smo mislili. Živi skoraj v vseh pri- mernih brzicah od Maribora do Središča ob Dravi. Vendar je teh brzic malo in so majh- ne tudi po površini. Zaradi nizkih pretokov ob nizkem padcu so odseki s hitrostjo, višjo od enega metra na sekundo, redki. Še pred petnajstimi leti smo na nekaterih od njih našli tudi upiravca, kasneje pa ne več. Ta bo iz Drave slej ko prej izginil, če že ni. Pred petnajstimi leti smo intenzivno iskali tudi beloplavutega globočka. Ker ga nismo po- znali, smo bili pozorni na tisoče navadnih globočkov, ki v Dravi poleg mrene predsta- vljajo najbolj pogosto talno vrsto ribe. Našli smo jih le pri Borlu pod izlivom Dravinje. Danes so razširjeni po celotni Dravi. Od tujerodnih vrst pa si za Dravo od Ma- ribora do Središča nobena ne zasluži niti omembe. Najbolj problematične še prihajajo. Literatura: Glowacki, J., 1885: Die Fische der Drau und ihres Gebietes. XVI. Jahresberichte des Steiermärk. Landsch. Untergymnasiums zu Pettau. Pettau. 18 str. Pivko, L., 1935: Ribištvo v Dravi in njenih vodah. Časopis za zgodovino in naravoslovje, 30 (3): 157-166. Povž, M., 2005: Vpliv akumulacij in visokih pregrad na sladkovodne ribe. Slovenski vodar, 16: 27-30. Klaneček, M., Čuš, I., Hojnik, T., 2005: Prodišča na Dravi med Markovci in Zavčem ter možnosti učinkovitejših vzdrževalnih ukrepov. Acta hydrotechnica, 23 (38): 57-76. Duplić, A., 2008: Slatkovodne ribe. Priručnik za inventarizaciju i praćenje stanja. Zagreb: Državni zavod za zaštitu prirode, 36 str. Govedič, M., Šalamun, A., 2006: Inventarizacija rib reke Drave od Maribora do Središča ob Dravi. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 61 str., digitalne priloge. [Naročnik: Mariborska razvojna agencija (Trajnostno upravljanje območja reke Drave (TRUD) (Program Phare čezmejno sodelovanje Slovenija/Avstrija – 2003).] Govedič, M., Lešnik, A., 2017: Vpliv projektnih akcij projekta LIVEDRAVA na ribe. Končno poročilo. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 80 str. (Naročnik: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana.) Marijan Govedič je diplomiral leta 2001 na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete, kamor se je vpisal po končani ptujski gimnaziji. Raziskovalna pot ga je do rib pripeljalo preučevanje prehrane kormorana. Njegova bibliografija obsega širok spekter strokovnih in znanstvenih objav, njihova rdeča nit je večinoma vodno okolje. S strokovnimi objavami v domačem tisku in s predavanji poskuša osvetliti življenje ob naših rekah in v njih izginjanje vodnih okolij, vpliv tujerodnih vrst in pomen ključnih vrst v ekosistemih celinskih voda. V zadnjih letih se posveča vedno pomembnejši temi – segrevanju naših rek. Vse izkušnje je nabral v različnih projektih Centra za kartografijo favne in flore v Miklavžu na Dravskem polju, kjer je zaposlen od leta 2001. Dvoživke ob reki Dravi Nadja Osojnik, Aleksandra Lešnik Ob besedi dvoživka najbrž vsi najprej pomislimo na vodo – na mlako, jezero, potok ali reko. In z izjemo planinskega močerada jo vse naše dvoživke za svoj razvoj tudi nujno potrebu- jejo. A vendarle vsa vodna okolja zanje niso primerna. Zaradi različnih ekoloških zahtev posamezne vrste izbirajo različne vode. Zanje so lahko pomembni globina vode, osončenost, prisotnost vodnega rastlinja, odsotnost rib, nihanje vodostaja in še bi lahko naštevali. Velike reke, zlasti njeni odseki s hitrim tokom, za naše dvoživke niso primerne, a reka Drava je kljub temu zelo pomembna, predvsem na odsekih, kjer ji neutrjena struga še omogoča razli- vanje in lahko tam ustvarja najrazličnejša vodna okolja. Na poplavnem območju reke Drave so najprimernejše vode za dvoživke osončene mrtvice s položnimi brežinami ter veliko vo- dnega in obvodnega rastlinja, ki so obdane s travniki, grmišči in gozdom in ne s kmetijsko obdelovanimi površinami. Reka Drava Drava je najbolj vodnata slovenska reka, ki na posameznih odsekih kaže zelo različen značaj. V Slovenijo priteče iz Avstrije pri Libeličah. V zgornjem toku je njej tok hiter, z izjemo nekaterih zajezitev nad pregradami hidroelektrarn pa je reka bolj kot ne ujeta v ozko rečno korito med vrhovi Kozjaka na severni in vrhovi Pohorja na južni stra- ni. V Rušah se začne spodnji nižinski del Drave, ki se za Mariborom in vse do Sredi- šča ob Dravi, kjer zapusti Slovenijo, razliva po široki rečni dolini, kjer je nekoč pogo- sto poplavljala. Glavna struga reke se je tu prepletala s številnimi stranskimi rokavi in zatoni, ob reki so nastajala in izginjala šte- vilna prodišča in otoki, mrtvice pa se izme- njevale z večjimi ali manjšimi zaplatami po- plavnega gozda. Utrditve brežin in kasnejša izgradnja hidroelektrarn so dinamiko Drave povsem spremenile. V stari strugi je dvajset- krat manj vode kot prej, saj je večina vode preusmerjena v desetine kilometrov umetnih kanalov. Rečno dno se poglablja in oži, s tem pa se niža tudi gladina podtalnice in izsušuje pokrajina ob reki. Z izsuševanjem so se ljudje priselili bližje k reki, tam začeli obdelovati zemljo ter ji tako odvzeli prostor za prosto vijuganje po ravni pokrajini. Spo- sobnost zadrževanja poplav, ki so ga nudili prav stranski rokavi reke, kamor se je zlila odvečna voda, je izginila. In prav tako so v večjem delu območja izginila tudi številna vodna okolja, pomembna za številne rastline in živali. Dvoživke ob reki Dravi Ob reki Dravi živi več kot polovica vrst dvoživk, ki živijo v Sloveniji. Poleg velikega pupka (Triturus carnifex) in hribskega urha (Bombina variegata), ki sta tudi kvalif ika- cijski vrsti za območje Natura 2000 Drava (SI3000220), tu živijo še navadni močerad (Salamandra salamandra), planinski (Ichthyo- saura alpestris) in navadni pupek (Lissotriton vulgaris), navadna česnovka (Pelobates fu- scus), navadna (Bufo bufo) in zelena krastača (Bufotes viridis), zelena rega (Hyla arborea), rosnica (Rana dalmatina), sekulja (R. tempo- raria) in zelene žabe (Pelophylax sp.). Verjetno ste že vsi kdaj prepoznali oglašanje zelenih žab, ki ste jih slišali na sprehodu do bližnje mlake, ob potoku ali reki. Ali pa ste jih opazovali, kako se sončijo v neposredni bližini vode in se ob najmanjšem znaku ne- varnosti hitro poženejo vanjo. Te stalne pre- bivalke zelo raznolikih velikih in majhnih, stoječih in ponavadi počasi tekočih voda se ob osončenih vodah običajno zadržuje- jo večino leta, zato jih izmed vseh dvoživk tam tudi najbolj pogosto srečamo. Parijo se pozno pomladi in poleti, v pozni jeseni pa 306 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 307Dvoživke ob reki DraviDvoživke ob reki Dravi se odpravijo prezimovat na kopno ali pa zi- mo preživijo kar v vodi, kjer se zakopljejo v muljasto dno. V nasprotju z večino dvoživk so zelene žabe za prisotnost rib razmeroma neobčutljive in so med dvoživkami na ob- močju tako edine »prave« prebivalke reke Drave. Za ostale vrste dvoživk sama reka Drava ni najugodnejša, njen tok je prehiter. A je zato toliko bolj primeren poplavni pas ob reki, v katerem so raznolika številna vodna okolja, ki jih reka še ustvarja z občasnimi poplava- mi. To so na primer večje in manjše mrtvi- ce, zatoni, rokavi, mlake in luže. Primarni vodni življenjski prostori velikega pupka na tem območju so nekoliko večje in z vodnim rastlinjem bogate mrtvice. Po za- dnjih raziskavah naš največji pupek živi le še v nekaj bolj ali manj osamljenih manjših območjih v poplavnem pasu reke Drave dol- vodno od Vurberka, na primer v Krajinskem parku Šturmovec in v Naravnem rezerva- tu Ormoške lagune. Za prisotnost velikega pupka na območju so poleg zadostnega šte- vila primernih voda bistvenega pomena tudi travišča, grmišča in gozd zraven mrestišč, kjer se prehranjujejo, skrivajo in prezimujejo. Krastače in rjave žabe večino svojega življe- nja preživijo na kopnem, a za razmnože- vanje, kot večina naših dvoživk, nujno po- trebujejo vodo. Zgodaj spomladi se odrasle živali množično odpravijo na mrestišča, kjer le v nekaj dneh odložijo mreste in se zatem hitro vrnejo nazaj na kopno, kjer se prehra- njujejo. Za njimi pa v mrestiščih ostanejo le še mresti – dolgi vrvičasti mresti krastač ter posamični kroglasti mresti ali strnjene bla- zine mrestov rjavih žab. Iz jajc se razvijejo paglavci, ki so brez nog in dihajo s škrga- mi. Kmalu po preobrazbi, ko se jim razvi- jejo preprosta pljuča, mlade živali zapustijo vodno okolje in se preselijo na kopno. Na- Mrtvica v območju Prod pri Krčevini pri Vurbergu je med najbolj primernimi vodnimi življenjskimi prostori velikega pupka v območju Natura 2000 Drava (SI3000220) – osončenost, plitve brežine, različno vodno in obvodno rastlinje ter okoliški kopenski življenjski prostori nudijo najbolj primerne razmere za vse razvojne stopnje vrste. Foto: Kaja Vukotić. Parjenje velikih pupkov (Triturus carnifex) poteka v vodi in do njega pride po paritvenem plesu, s katerim samci skušajo očarati samice. Da pa bi si samica lahko ogledala predstavo in ustreznega samca izbrala, mora biti voda čista in prosojna – le kako naj ga drugače vidi? Samica vsako leto odloži okoli dvesto jajc, pri tem pa vsakega posebej pazljivo ovije v list plavajoče ali potopljene vodne rastline. Iz jajc se izležejo ličinke, ki aktivno plavajo v vodi in so zato lahek plen plenilcev, predvsem rib. Foto: Jasmina Kotnik. 306 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 307Dvoživke ob reki DraviDvoživke ob reki Dravi se odpravijo prezimovat na kopno ali pa zi- mo preživijo kar v vodi, kjer se zakopljejo v muljasto dno. V nasprotju z večino dvoživk so zelene žabe za prisotnost rib razmeroma neobčutljive in so med dvoživkami na ob- močju tako edine »prave« prebivalke reke Drave. Za ostale vrste dvoživk sama reka Drava ni najugodnejša, njen tok je prehiter. A je zato toliko bolj primeren poplavni pas ob reki, v katerem so raznolika številna vodna okolja, ki jih reka še ustvarja z občasnimi poplava- mi. To so na primer večje in manjše mrtvi- ce, zatoni, rokavi, mlake in luže. Primarni vodni življenjski prostori velikega pupka na tem območju so nekoliko večje in z vodnim rastlinjem bogate mrtvice. Po za- dnjih raziskavah naš največji pupek živi le še v nekaj bolj ali manj osamljenih manjših območjih v poplavnem pasu reke Drave dol- vodno od Vurberka, na primer v Krajinskem parku Šturmovec in v Naravnem rezerva- tu Ormoške lagune. Za prisotnost velikega pupka na območju so poleg zadostnega šte- vila primernih voda bistvenega pomena tudi travišča, grmišča in gozd zraven mrestišč, kjer se prehranjujejo, skrivajo in prezimujejo. Krastače in rjave žabe večino svojega življe- nja preživijo na kopnem, a za razmnože- vanje, kot večina naših dvoživk, nujno po- trebujejo vodo. Zgodaj spomladi se odrasle živali množično odpravijo na mrestišča, kjer le v nekaj dneh odložijo mreste in se zatem hitro vrnejo nazaj na kopno, kjer se prehra- njujejo. Za njimi pa v mrestiščih ostanejo le še mresti – dolgi vrvičasti mresti krastač ter posamični kroglasti mresti ali strnjene bla- zine mrestov rjavih žab. Iz jajc se razvijejo paglavci, ki so brez nog in dihajo s škrga- mi. Kmalu po preobrazbi, ko se jim razvi- jejo preprosta pljuča, mlade živali zapustijo vodno okolje in se preselijo na kopno. Na- Mrtvica v območju Prod pri Krčevini pri Vurbergu je med najbolj primernimi vodnimi življenjskimi prostori velikega pupka v območju Natura 2000 Drava (SI3000220) – osončenost, plitve brežine, različno vodno in obvodno rastlinje ter okoliški kopenski življenjski prostori nudijo najbolj primerne razmere za vse razvojne stopnje vrste. Foto: Kaja Vukotić. Parjenje velikih pupkov (Triturus carnifex) poteka v vodi in do njega pride po paritvenem plesu, s katerim samci skušajo očarati samice. Da pa bi si samica lahko ogledala predstavo in ustreznega samca izbrala, mora biti voda čista in prosojna – le kako naj ga drugače vidi? Samica vsako leto odloži okoli dvesto jajc, pri tem pa vsakega posebej pazljivo ovije v list plavajoče ali potopljene vodne rastline. Iz jajc se izležejo ličinke, ki aktivno plavajo v vodi in so zato lahek plen plenilcev, predvsem rib. Foto: Jasmina Kotnik. 308 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 309Dvoživke ob reki DraviDvoživke ob reki Dravi vadna krastača živi vzdolž celotnega toka reke Drave, njena mrestišča pa so večino- ma stalne globlje in velike vode, tudi tiste, v katerih živijo ribe. Bleščeče črni paglavci se pogosto zadržujejo v skupinah in plavajo skupaj, podobno kot jata rib. Od štirih vrst rjavih žab, ki živijo v Sloveniji, na območju reke Drave zagotovo živita rosnica in seku- lja. Starejši viri za spodnji tok Drave – od Ormoža proti Središču ob Dravi – navajajo tudi plavčka (Rana arvalis), vendar zaen- krat nimamo zanesljivih podatkov o tem, da vrsta ob reki Dravi (še) živi. Po nedavnih raziskavah dvoživk je med rjavimi žabami na območju pogostejša rosnica. Najdbe te vrste ne kažejo enakomerne razporeditve po območju, a ponekod se pojavlja v velikem številu. Na podlagi najdenih mrestov v eni sami mrtvici pri vasi Stojnci na levem bre- gu Drave v njeni neposredni okolici živi več kot dva tisoč osemsto odraslih rosnic. Redkeje na območju Drave najdemo zeleno rego. Vse novejše najdbe so s spodnjega po- plavnega pasu Drave, kjer so tudi primer- nejši možni vodni in kopenski življenjski prostori. Že skoraj trideset let stara najdba iz okolice Dravograda ne daje veliko upanja o trenutni prisotnosti vrste v zgornjem toku Drave. Čisto mogoče je, da je vrsta tudi v tem delu Slovenije, kot že marsikje drugod, zaradi izginjanja ali slabšanja življenjskega okolja izginila. V eni sami mrtvici pri vasi Stojnci lahko zgodaj spomladi preštejemo tudi več kot tisoč mrestov rosnice (Rana dalmatina). Foto: Nadja Osojnik. Navadno česnovko (Pelobates fuscus) veliko pogosteje najdemo ob Muri kot ob Dravi. Po imenu sodeč bi jo lahko iskali kar s pomočjo vonja, a vendarle ta ni dovolj močan, da bi to bilo res izvedljivo. Foto: Nadja Osojnik. 308 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 309Dvoživke ob reki DraviDvoživke ob reki Dravi vadna krastača živi vzdolž celotnega toka reke Drave, njena mrestišča pa so večino- ma stalne globlje in velike vode, tudi tiste, v katerih živijo ribe. Bleščeče črni paglavci se pogosto zadržujejo v skupinah in plavajo skupaj, podobno kot jata rib. Od štirih vrst rjavih žab, ki živijo v Sloveniji, na območju reke Drave zagotovo živita rosnica in seku- lja. Starejši viri za spodnji tok Drave – od Ormoža proti Središču ob Dravi – navajajo tudi plavčka (Rana arvalis), vendar zaen- krat nimamo zanesljivih podatkov o tem, da vrsta ob reki Dravi (še) živi. Po nedavnih raziskavah dvoživk je med rjavimi žabami na območju pogostejša rosnica. Najdbe te vrste ne kažejo enakomerne razporeditve po območju, a ponekod se pojavlja v velikem številu. Na podlagi najdenih mrestov v eni sami mrtvici pri vasi Stojnci na levem bre- gu Drave v njeni neposredni okolici živi več kot dva tisoč osemsto odraslih rosnic. Redkeje na območju Drave najdemo zeleno rego. Vse novejše najdbe so s spodnjega po- plavnega pasu Drave, kjer so tudi primer- nejši možni vodni in kopenski življenjski prostori. Že skoraj trideset let stara najdba iz okolice Dravograda ne daje veliko upanja o trenutni prisotnosti vrste v zgornjem toku Drave. Čisto mogoče je, da je vrsta tudi v tem delu Slovenije, kot že marsikje drugod, zaradi izginjanja ali slabšanja življenjskega okolja izginila. V eni sami mrtvici pri vasi Stojnci lahko zgodaj spomladi preštejemo tudi več kot tisoč mrestov rosnice (Rana dalmatina). Foto: Nadja Osojnik. Navadno česnovko (Pelobates fuscus) veliko pogosteje najdemo ob Muri kot ob Dravi. Po imenu sodeč bi jo lahko iskali kar s pomočjo vonja, a vendarle ta ni dovolj močan, da bi to bilo res izvedljivo. Foto: Nadja Osojnik. 310 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 311Dvoživke ob reki DraviDvoživke ob reki Dravi Zelena krastača in navadna česnovka ob re- ki Dravi živita dolvodno od Maribora. Tudi zanju so možni vodni in kopenski življenj- ski prostori v tem delu območja primernejši. Medtem ko lahko zeleno krastačo ob dežev- nih pomladnih večerih z nekaj sreče sreča- mo na cestah na širšem območju poplavne- ga pasu reke Drave, se moramo, da bi vi- deli navadno česnovko, malo bolj potruditi. Odrasle živali se namreč v vodah zadržujejo le v kratkem obdobju parjenja, potem pa se preselijo na območja, kjer so tla vsaj pone- kod peščena, da se lahko vanje zakopljejo. Naše možnosti, da bi jo srečali na kopnem, so zelo majhne. Poplavno območje reke Drave je torej vsaj ponekod zelo ustrezno in zaželeno življenj- sko okolje za mnoge vrste dvoživk, na pri- mer za rosnico, velikega in navadnega pupka, navadno in zeleno krastačo ter zelene žabe. A vsem poplavna dinamika reke Drave ne ustreza. Hribski urh je vrsta bolj hribovitih in gozdnih predelov Slovenije in tudi ob reki Dravi ni nič drugače. Največjo in naj- pomembnejšo populacijo te vrste v območju Natura 2000 Drava srečamo na njegovem obrobju v gozdu Plešivica, zunaj poplavnega pasu reke Drave. To območje v neposredni bližini gradu Borl je na nekoliko dvignjenem hribovitem svetu, kjer so glavna življenjska okolja hribskega urha goz- dne doline, več majhnih po- tokov ter vlažni in močvirni predeli v gozdu. Zaradi izgi- njanja ali le slabšanja razmer v naravnih vodnih življenj- skih prostorih, najpogosteje pomanjkanja vode, hribske urhe velikokrat najdemo v tako imenovanih nadome- stnih življenjskih prostorih, ki sicer niso njihova prva izbira, a so tu lahko ustre- zne razmere za njihovo uspešno razmnoževanje. V gozdu Plešivica so to luže v kolesnicah na vlakah, ki ostajajo po spravilu lesa. V poplavnem pasu reke Drave vodna in kopenska življenj- ska okolja za hribskega urha niso primerna, zato ga tu najdemo redko in le na me- stih, ki so povezana s hribovitim gozdnim zaledjem, kot na primer pri Vurberku. V poplavnem pasu reke Drave redko srečamo še eno vrsto dvoživke, planinskega pupka. V zgornjem toku reke, kjer se hriboviti predeli Kozjaka in Pohorja z gozdnimi dolinami po- tokov spustijo vse do reke Drave, ga sicer ne najdemo pogosto, a ga lahko pričakujemo. V spodnjem toku Drave, na območju mrtvic, ki pa niso ravno po meri planinskega pupka, pa je bila nedavna najdba v letu 2022 v eni od mrtvic v Krajinskem parku Šturmovec nepri- čakovano presenečenje. Ogroženost dvoživk ob reki Dravi Dvoživke so med najbolj ogroženimi vreten- čarji v Evropi. Najbolj jih ogrožajo izguba, drobljenje in uničenje potencialno primernih življenjskih prostorov (mrestišč, prezimova- lišč, poletnih zatočišč) ter prekinitev seli- tvenih poti, ki so posledica različnih dejav- nikov. Njihova prihodnost ob reki Dravi je odvisna predvsem od dejavnosti človeka in njegovega ne zmeraj premišljenega in odgo- vornega ravnanja z okoljem. Glavni dejavnik ogrožanja dvoživk sta izginjanje in slabša- nje razmer v potencialno primernih vodnih Gozd Plešivica pri Borlu z več izvirnimi potoki – pritoki Dravinje in Drave – ter s številnimi lužami na vlakah je najbolj primerno življenjsko okolje hribskega urha (Bombina variegata) v neposredni bližini reke Drave. Foto: Aleksandra Lešnik. Hribski urh (Bombina variegata) iz mrtvice Struga pri Vurberku. Foto: Jasmina Kotnik. 310 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 311Dvoživke ob reki DraviDvoživke ob reki Dravi Zelena krastača in navadna česnovka ob re- ki Dravi živita dolvodno od Maribora. Tudi zanju so možni vodni in kopenski življenj- ski prostori v tem delu območja primernejši. Medtem ko lahko zeleno krastačo ob dežev- nih pomladnih večerih z nekaj sreče sreča- mo na cestah na širšem območju poplavne- ga pasu reke Drave, se moramo, da bi vi- deli navadno česnovko, malo bolj potruditi. Odrasle živali se namreč v vodah zadržujejo le v kratkem obdobju parjenja, potem pa se preselijo na območja, kjer so tla vsaj pone- kod peščena, da se lahko vanje zakopljejo. Naše možnosti, da bi jo srečali na kopnem, so zelo majhne. Poplavno območje reke Drave je torej vsaj ponekod zelo ustrezno in zaželeno življenj- sko okolje za mnoge vrste dvoživk, na pri- mer za rosnico, velikega in navadnega pupka, navadno in zeleno krastačo ter zelene žabe. A vsem poplavna dinamika reke Drave ne ustreza. Hribski urh je vrsta bolj hribovitih in gozdnih predelov Slovenije in tudi ob reki Dravi ni nič drugače. Največjo in naj- pomembnejšo populacijo te vrste v območju Natura 2000 Drava srečamo na njegovem obrobju v gozdu Plešivica, zunaj poplavnega pasu reke Drave. To območje v neposredni bližini gradu Borl je na nekoliko dvignjenem hribovitem svetu, kjer so glavna življenjska okolja hribskega urha goz- dne doline, več majhnih po- tokov ter vlažni in močvirni predeli v gozdu. Zaradi izgi- njanja ali le slabšanja razmer v naravnih vodnih življenj- skih prostorih, najpogosteje pomanjkanja vode, hribske urhe velikokrat najdemo v tako imenovanih nadome- stnih življenjskih prostorih, ki sicer niso njihova prva izbira, a so tu lahko ustre- zne razmere za njihovo uspešno razmnoževanje. V gozdu Plešivica so to luže v kolesnicah na vlakah, ki ostajajo po spravilu lesa. V poplavnem pasu reke Drave vodna in kopenska življenj- ska okolja za hribskega urha niso primerna, zato ga tu najdemo redko in le na me- stih, ki so povezana s hribovitim gozdnim zaledjem, kot na primer pri Vurberku. V poplavnem pasu reke Drave redko srečamo še eno vrsto dvoživke, planinskega pupka. V zgornjem toku reke, kjer se hriboviti predeli Kozjaka in Pohorja z gozdnimi dolinami po- tokov spustijo vse do reke Drave, ga sicer ne najdemo pogosto, a ga lahko pričakujemo. V spodnjem toku Drave, na območju mrtvic, ki pa niso ravno po meri planinskega pupka, pa je bila nedavna najdba v letu 2022 v eni od mrtvic v Krajinskem parku Šturmovec nepri- čakovano presenečenje. Ogroženost dvoživk ob reki Dravi Dvoživke so med najbolj ogroženimi vreten- čarji v Evropi. Najbolj jih ogrožajo izguba, drobljenje in uničenje potencialno primernih življenjskih prostorov (mrestišč, prezimova- lišč, poletnih zatočišč) ter prekinitev seli- tvenih poti, ki so posledica različnih dejav- nikov. Njihova prihodnost ob reki Dravi je odvisna predvsem od dejavnosti človeka in njegovega ne zmeraj premišljenega in odgo- vornega ravnanja z okoljem. Glavni dejavnik ogrožanja dvoživk sta izginjanje in slabša- nje razmer v potencialno primernih vodnih Gozd Plešivica pri Borlu z več izvirnimi potoki – pritoki Dravinje in Drave – ter s številnimi lužami na vlakah je najbolj primerno življenjsko okolje hribskega urha (Bombina variegata) v neposredni bližini reke Drave. Foto: Aleksandra Lešnik. Hribski urh (Bombina variegata) iz mrtvice Struga pri Vurberku. Foto: Jasmina Kotnik. 312 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 313O kačjih pastirjih reke DraveDvoživke ob reki Dravi življenjskih prostorih – zaradi zasipavanja ali izsuševanja in posledično zaraščanja. V marsikateri mrtvici ob Dravi so razmere za dvoživke ob pomanjkanju vode in kopi- čenju mulja vsako leto slabše. Mulj namreč otežuje gibanje dvoživk, pa tudi zmanjšuje vidljivost v vodi, kar vpliva na uspešnost dvorjenja in razmnoževalni uspeh vsaj neka- terih vrst dvoživk. Izginjanje vodnih okolij za dvoživke pomeni izgubo mrestišč in tudi prehranjevališč, hkrati pa redči nujno po- trebno mrežo vodnih življenjskih prostorov, saj posamezne oziroma osamljene vode dvo- živkam dolgoročno ne omogočajo prežive- tja. V nekaterih območjih izguba katere koli vode zaradi povečevanja razdalj med obsto- ječimi vodami pomeni slabšanje kakovosti življenjskega prostora dvoživk. Med večjimi grožnjami na območju je še kmetijstvo z uporabo pesticidov in gnojil, ki povzročajo naraščanje količine hranilnih snovi v vodi (evtrof ikacijo). Tudi vlaganje rib v vodna okolja lahko močno ogrozi obstoj populacij nekaterih vrst dvoživk, saj so ribe zelo dobri in učinkoviti plenilci njihovih jajc, mrestov in ličink. Na slabšanje kakovosti kopenske- ga življenjskega prostora kažejo gosti sestoji tujerodnih invazivnih rastlin, ki preraščajo okolico nekaterih voda na območju. Viri: CKFF, 2023: Podatkovna zbirka Centra za kartografijo favne in flore (stanje januar 2023). Lešnik, A., Govedič, M., Osojnik, N., 2022: Popis velikega pupka (Triturus carnifex) in hribskega urha (Bombina variegata) v območju Natura 2000 Drava (SI3000220) s predlogi ukrepov za izboljšanje habitata. Končno poročilo. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 80 str., IV, digitalne priloge. (Naročnik: ZRSVN, Ljubljana.) Perko, D., Adamič, M. O., (ur.), 2001: Slovenija – Pokrajine in ljudje. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 735 str. Poboljšaj, K., 2001: Analiza stanja biotske raznovrstnosti: Dvoživke (Amphibia). V: Ekspertne študije za Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, 236–264. Ljubljana: Agencija RS za okolje. Veenvliet, P., Kus Veenvliet, J., 2008: Dvoživke Slovenije: priročnik za določanje. Grahovo: Zavod Symbiosis, 96 str. Aleksandra Lešnik je univerzitetna diplomirana biologinja, ki je zaposlena v Centru za kartografijo favne in flore v Miklavžu na Dravskem polju. Doslej je sodelovala pri številnih raziskavah dvoživk po vsej Sloveniji, v zadnjih letih se posveča predvsem raziskavam kvalifikacijskih vrst Nature 2000. Foto: Robert Žnidaršič. Nadja Osojnik je univerzitetna diplomirana biologinja, ki je študij zaključila na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je v Centru za kartografijo favne in flore v Miklavžu na Dravskem polju, kjer se ukvarja predvsem z dvoživkami. Foto: Jasmina Kotnik. O kačjih pastirjih reke Drave Matjaž Bedjanič, Ali Šalamun, Damjan Vinko Čeprav je Drava naša najbolj vodnata in po dolžini toka v Sloveniji naša druga najdaljša reka, je na podlagi raznovrstnosti kačjih pastirjev marsikateri odonatolog ne bi uvrstil na zmagovalni oder slovenskih odonatoloških vročih točk. Morda ji res manjka nekaj mistične eksotike, ki na vzhodu naše dežele krasi Muro, morda pa razlog leži le v dosedanji slabši raziskanosti same reke in ožjega območja ob njej. Podrobnejši pregled, ki ga bomo strnili v pričujočem prispevku, namreč govori o tem, da je favna kačjih pastirjev Drave raznolika in zanimiva. Tako kot sama reka pa kaže na posameznih odsekih zelo različen značaj. Kačji pastirji (Odonata) so plenilske žužel- ke z nepopolno preobrazbo, katerih razvoj je tesno povezan z mokrišči, in ni je reke, ob kateri nas od pomladi do jeseni ne bi razveseljevale čudovite barve in navdušujo- či letalski manevri odraslih žuželk. Ob tem spomnimo, da so kačji pastirji pravzaprav pravcate »žuželčje dvoživke«, katerih razvoj Ko reka Drava pri Libeličah vstopi v Slovenijo, je njen tok upočasnjen, kar ustreza kačjemu potočniku (Ophiogomphus cecilia), vrsti z evropske Direktive o habitatih. Za ohranjanje njegovega ugodnega varstvenega stanja je Drava na tem odseku razglašena za območje Natura 2000. Foto: Matjaž Bedjanič.