I — Addrm*: “"NOV A 1)0« A” 611 < St. Clair A?*, Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3880) 1 :zJ (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Naše geslo v (eni letu mora l>iti: dvajset tisoč članov do konvencije! A» Setoari Ojum Matter Apni lttfa, 1926, at Th* Pnat Offlr* at Clareluui. O, Uiui*r Tb* Act *t Maick M, Itlt. — Atctftue« f«r*uUli»4 M qxcltl raU #f >«*»<*#*„ fn»rid«d for la Soc tl on IliS, Act «f October 3rd, 1917, «uth*ric«d March iSlK 1914. [50. 19 ŠTEV. 19 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MAY 9T1I 1928 — SREDA, 9. MAJA 1928 VOLUME IV. LETNIK IV. DROBNE VESTI IZ CLEVELANDA ,, ledeljo 6. maja so gosto-}|l ^ovadci Slovenskega Soji 'z Clevelanda pri srbskih £0 'h. v Akronu, Ohio. Vse-j/ llPaj je posetilo bratske ■ °e v Akronu 35 naših telo-in telovadkinj. Naši *Ul1 in Sokolice in nekaj deč-i )S^; st*' ,.V red' ^e- 'Jan "• na Dunaju Dunajčan, p.lki pa Američan. No, v '^e Cleve- |6 - Slovenci v OhicaJju ^ P° možnosti udeleže nje-. a Predavanja, ker jim 0 bo žal. t, edeljo G. maja zvečer je Gvilo Slovencev posetilo L Glee kluba in Sympho-’■/t,John Carroll uni-' «j er je kot violinski so-*>St0pil Zlatko jugoslovanski Balokovič. Iconic dvorana je bila j, Usedena in udeleženci z aplavzom. Jugo-L 8rrierno biti ponosni na Ho Unietnika, ki ga tako Ctirkijo tudi Američani. k * ^ maja priredi v Slov. Hi0tri11 koncert jugoslo-pevec Mate ču- )h|0' le ^ '"‘^em bo dotiskana Nile* *)0 vsekovala °koli slovenskih pesmi V (J iU *n v angleškem pre-\ 0 Našega pesnika Iva-ai)a- Knjiga bo lep °Vensko-ameriško mla pr1' iz"f; lit? di'r »• Upamo, da bomo ^ * duševni užitek kot j. '*a bo dvorana tako do-I Se bolj še zasedena, kot i 0rtl dni o priliki njego- °ncerta. ^RUštva j. s. k. . jEI)NOTE! 'nva ........... ,v > k« žele imeti priob- v°jo zgodovino v slav- ,'lej Nove Dobe, naj jo hc*d ništvu v najkraj-Isto velja za foto-oglase. Delo bo ' v8e 2^to želi urednik H, ^ ^°2adevno gradivo v e *nogoče, do 15. ma- % sN ZDRAVNIŠKI NASVETI (Piše dr. Jos. I'. Grahek, vrhovni zdravnik J. S. K. Jednote). Ljudje, ki so zelo nervozni, ki so zelo podjetni, ali ki žive v neprestani duševni napetosti, imajo mnogokrat želodčne ne-prilike. Kava, čaj in tobak jih napravi zelo nervozne. Zdravljenje te vrste neprebavnosti je zelo teško, izvzemši če prizadeta oseba po najboljši moči sodeluje. Mnogokrat je potrebno premeniti podnebje. Včasi je potrebno kopanje v kakšnih toplicah. Drugič zopet blagodejno vpliva na tako osebo, če se začasno odstrani od družine. Počitnice v poletju, v gozdu, kjer je dovolj svežega zraka in je oseba prosta vsakdanjih skrbi, ozdravi neprebavnost, če druga sredstva odrečejo. Mnogi ljudje se bašejo z različnimi patentiranimi zdravili, kakor hitro začutijo najmanjšo nepriliko v želodcu. Taka zdravila morda hitro pomagajo, toda v teku časa povzročajo več slabega, kot dobrega. Neprebavnost je morda bila svarilo, da kateri drugi telesni organ ne deluje pravilno. Patentirana zdravila v takih slučajih zapoznijo bolnika, da ne išče pravočasno zdravnikovega nasveta. V mnogih slučajih bi se preprečile dolge neozdravljive bolezni in operacije, če bi taki ljudje pravočasno vprašali zdravnika za svet in se ravnali po njegovih navodilih. Toda taki ljudje hočejo poskusiti vsako zdravilo, ,,-in verjamejo vse, kar čitajo v listih o patentiranih zdravilih. o----------- JOL1ETSKE VESTI TEDENSKI PREGLED CIVILIZACIJA IN STARE H letalstva. večjih ameriških "V dr.užb se bavi z na-^He pristajališč za • Ha Postajališča naj 'L s^'ehah postajnih po- Poročano je že bilo, da je bil na večer 27. aprila brez vse provokacije ustreljen tukajšni slovenski pogrebnik in cvetličar John Težak, in sicer v njegovem lastnem uradu. Priči tragedije sta bila cvetličarja W. Kellsner in E. Sniffer, ki sta prišla v Težakov urad k neki konferenci. Grozni čin je izvršil 29-letni John Musich s strelom iz odrezane puške.! četrt ure po tragediji se je Mu- j sich sam javil policiji in se pustil aretirati brez ugovora. Sodi se, da je prišlo do tragedije vsled političnega sovraštva. Pri aprilskih primarnih volitvah je namreč pokojni Težak podpiral kandidaturo se-dajnega okrajnega drž. pravd-nika Rehna, Musich pa se jej vnemal za nekega drugega kandidata. Par dni po primar- j nih volitvah so bili po oblastih zaprti pivski prostori Johna Musicha, in ta je dolžil Težaka, da mu je tega kriv. Pokojni John Težak je bil član društva št. 66 'JSKJ, in o priliki zadnje veselice je bil celo predsednik “aktivnega odseka.” Spadal je poleg tega še k osemnajstim drugim organizacijam, katerih zastopniki so se udeležili pogreba. Pogrebni sprevod je bil tri do štiri milje dolg in sodi se, da se je istega udeležilo nad pet tisoč oseb. Osem avtomobilov je bilo naloženih s cvetjem. Pokopali so pokojnega Težaka na St. Joseph pokopališču. Za Musicha bo državni pravdnik zahteval smrtno kazen, in obravnava se bo pričela v kratkem. CHARLES LINDBERGH se je končno ločil od svojega slovečega aeroplana Spirit ot St. Louis, ki mu je pomagal do tolike popularnosti, kot je ni doživel še nihče pred njim. Spirit of St. Louis je izročen Smithsonian institutu v Wash-ingtonu, kjer bo v družbi svojih skromnejših predhodnikov razstavljen na ogled še bodočim generacijam. LETALCI KOEIIL, Fitzmau-rice in Huenefeld, ki so prvi v enem poletu prepluli Atlantik od vzhoda proti zapadu, so bili počaščeni v New Yorku s sprejemom, ki je bil le malo manj bučen, kot oni Lindbergha. O priliki Lindberghovega sprejema lansko leto so njegovi občudovalci zmetali skozi okna še tri tone več papirja, kot pri sprejemu evropskih letalcev. V Washingtonu je predsednik Coolidge izročil evropskim letalcem kongresne medalje. Koehl, Fitzmaurice in Huenefeld bodo obiskali še nekatera večja mesta Zedinjenih držav, nakar se vrnejo \ Evropo. ZVEZNI SENAT je sestavil poseben odbor, katerega naloga bo slediti in beležiti kampanjske izdatke vseh predsedniških kandidatov. Novose-stavljeni odbor je že obvestil o svoji avtoriteti vseh 14 predsedniških kandidatov. SUHAOI, zastopani po International Reform Bureau in National Civic Federation, s« te dni pred senatnim odsekom priporočali takozvano Sproulo-vo predlogo, glasom katere bi se kršiteljem prohibicije nalagale hujše kazni. Omenjena predloga meri tudi na odpravo porotne sodbe za kršilce pro hibicije. V SENATU je bila sprejeta takozvana McNary - Haugen predloga v pomoč farmerjem. Pričakuje se pa, da bo predsednik Coolidge predlogo veti-ral. PROSLAVA prvega maja je bila v nekaterih evropskih državah precej burna, in ponekod je biKo aretiranih več de- j monstrantov. Na Poljskem pa j je tekla kri; trije demonstranti so bili ubiti in mnogo ranje- S nih. V BOLGARIJI je potres hudo gospodaril. Porušenih je j bilo 48 meat in vasi in ubitih ; 138 oseb. —0----------- IZ URADA VRHOVNEdA ZDRAVNIKA Okoli 15. maja se preselim v nove prostore v NOVEM DESETNADSTROPNEM ‘AMERICAN BANK BUILDING’ na 6. in Grant cesti. Moj urad se bo nahajal v TRETJEM nadstropju, in sicer v sobah 302-303-80J+. Vhod iz Grant ceste. DR. JOS. V. GRAHEK godba iz Aurore, ki je bila le za eno desetino točke za joli-etsko. Znanstveniki muzeja ameriških Indijancev v New Yorku začeli so se zadnjo čase resno zanimati zd gotova indijanska zdravila, s katerimi so stari svečeniki, oziroma medicinci zdravili svoje bolnike. Neki še živeči medicinec Iroquois Indijancev je modernim znanstvenikom označil mnoga zdravila, katera so Indijanci z uspehom rabili številne generacije, in poznanje katerih so medicinci podedovali od roda do roda. Prej omenjeni medicinec vživa kot zdravnik visoko spoštovanje med svojimi in belimi ljudmi. Večino zdravil so pridobivali medicinci iz različnih divjih rastlin. Znanstveniki bodo skušali te podatke ohraniti, ker je verjetno, da se bo marsikatero indijansko zdravilo sčasoma izkazalo uspešno tudi v moderni medicini. Davni Kitajci so že poznali neko zdravilno rastlino, ki so jo imenovali “ma huang,” in nedavno jo je moderna zdravniška veda zapisala med moderna zdravilna sredstva. Beli naselniki so se od Indijancev naučili ceniti in pridelovati mnoge jedilne rastline in sadeže, ki so bili belcem neznani pred odkritjem Amerike. Med najvažnejše spadajo nedvomno koruza, krompir, fižol, raznih vrst buče, artičoke itd. Pri tem so pa beli naselniki prezrli ali zanemarili marsikatero domačo ameriško rastlino,. katero, so znali Intiijttrtči koristno rabiti. Tako so na primer Indijanci zelo cenili okus in hranilno vrednost cvetja vodne rastline, poznane pod imenom lotus. Kultiviranje te rastline je zelo enostavno in poceni, ker raste v vodi. Indijanci so se tudi marsikje preživljali s takozvanim divjim rižem, ki tudi raste v vodi in močvirnih krajih. Po jezerih našega severa na primer raste ta riž po nekod v veliki množini. Zrnje divjega žita je tako redilno kot zrnje običajnega žita. Raste v krajih, ki niso za drugo porabo in ga ni treba sejati. Tudi ribe in vodne ptice ljubijo zrnje divjega riža. Indijanci so tudi rabili za vrvi predivo divjega lanu. Ta lan je zelo podoben pravemu, toda je trpežen, to je, da vsako leto požene iz korenin. Dobiti ga je v mnogih krajih našega severa in zapada in posebno veliko ga je v North Dakoti. Polagoma se bo belo prebivalstvo morda le privadilo izkoriščati te in druge divje rastline, ki so jih že davno koristno vporabljali naši rdeči bratje, in katere nudi narava zastonj. Poslušanje na daljavo. Eksperti ameriške zvezne armade so izdelali posebno sluša-lo, s katerim je mogoče siišati šum aeroplana na daljavo petnajstih milj. Ponoči se rabijo v zvezi s tem močni žarkometi. Dne 5. junija se bo vršilo glasovanje, da-li naj se organizira mestece East Joliet, v namenu, da se pozneje združi z Jolietom. Isti dan se bo glasovalo tudi o ustanovitvi mesteca West Joliet. Jolietski šolski orkester je pri kontestu 28. aprila odnesel venec prvenstva med vsemi šolskimi godbami države Illinois. Na drugem mestu je Ralph Zupanec Jr., stanujoč s svojimi stariši na 206 Jackson St., 14 letni De La Salle študent, je v K. C. kontestu esajev dobil prvo nagrado v znesku $75. Tekme so se udeležili študenti iz 23 countyjev. Čuda vsemirja. Zvezdoznanci sodijo, da je v vsemirju okoli štiridesettisoč milijonov zvezd. Ena teh zvezd je naše solnce. Po gotovih računih sodijo astronomi, da izmed vsakega milijona teh zvezd ima ena planetarni sistem. To bi pomenilo, da je v vsemirju 40,000 tisoč solne, ki imajo planetarni sistem kot naše solnce. Iz tega sledi, da je v vsemirju, poleg naše zemlje, morda še kakšen planet, na ka tereni žive nam podobna bitja. Ali bomo dobili še (Ml članov v oba oddelka ? NENAVADNA FARMA Država Californija ima, poleg številnih drugih zanimivosti, tudi najbolj nenavadno farmo v Zedinjenih državah. Pravzaprav je to renč za posebne vrste “živinorejo.” Ta renč meri samo 20 kvadratnih čevljev in se nahaja 10 čevljev od tal, na platformi starega vodnega stolpa, blizu mesteca Menlo, Cal. Lastnika tega renča sta študenta Leonarde Keeler in K. L. Woolsey. Mesto krav gojita kače klopotače in mesto mleka pridobivata strup. Na idejo kačje farme sta fanta prišla, ko sta pohajala po solnčnih hribih San Francisco zaliva, kjer sta opazila mnogo strupenih klopotač. Potrebovala sta denar za svoje študije na univerzi, in okoristiti sta se sklenila s kačami. Prej omenjeni prostor na podstavki starega vodnega stolpa sta dobro ogradila in zamrežila, da nevarna “živina” ne uide. En del ograde nudi kačam zavetje v slučaju slabega vremena in je po potrebi električno kurjen. Večkrat morata mlada kačarja na lov klopotač v hribe Califor-nije in Arizone, ker umrljivost je med njimi precej velika. Na vsaka dva tedna jemljeta kačam strup. V to svvrho je treba vsako posamezno klopo-Lačo izvleči iz gajbe s posebno kljuko, nato jo za vrat pritisniti na tla in ji natakniti zanjko. S posebno pripravo se na to trobec odpne in nasloni strupena dva zoba na stekleno posodico. Eden študentov nato s prsti iztisne strup iz dveh mešičkov v posodico; drugi pri tem žival drži, da ne otepa preveč. Pri tem nevarnem poslu je seveda treba naj večje previdnosti. Po “molži” izpereta kačji gobec z razkuževalno tekočino. Kača mora biti zdrava, sicer strup ni kemično čist. Od velikih kač dobita po 20 kapljic strupa na vsaka dva tedna, od manjših nekaj manj. Strup se nato na zraku posuši in v obliki prahu odpošljejo laboratoriju, s katerim imata mlada kačarja kon-trakt. r oleti krmita kače z mladimi zajci, podganami in morskimi prešički. Živali pa morajo biti žive, kajti mrtvih kače ne marajo. V zimskem času so kače lene in nočejo žreti, torej jih je treba šiloma krmiti z drobno zmletim mesom. Kače, ki ne žro, tudi ,ne producirajo strupa. Mlada kačarja prodajata kačji strup laboratoriju, kjer se izdeluje serum proti kačjemu ugrizu. Ker imata skoro monopol na te vrste pridelek, dobivata za strup lep denar. V laboratoriju cepijo konje s kačjim strupom; začne se to z malimi količinami in nadaljuje v gotovih presledkih z večjimi in večjimi. Narava sproti produ-oira protistrup v konjski krvi, tako, da takim konjem po daljšem času ne škoduje tako velika doza str.upa, da bi usmrtila na stotine neutrjenih konj. Iz krvi tako utrjenih konjev se potem izdeluje serum proti strupu klopotač. Ako se osebi, katero je ugriznila klopotača, pravočasno vbrizga v kri primerna količina tega seruma, je rešena smrti, neznatna rana se kmalu zaceli in ostane brez slabih posledic. GLASOVI Z RODNE GRUDE Občinski svet ljubljanski je soglasen, da bo treba izpeljati cestno železnico še na Posavje, na Vič, v St. Vid in k Sv. Križu. Dobiti pa bo treba najprej v to svrho potrebni kapital. V Toplicah pri Zagorju se je pripetil upokojenemu uradniku Stanku zelo čuden primer. Redil je prešiča, ki se je zelo lepo razvijal in debelil. Ko pa so neko jutro prišli klavci, da iz-vrše svoje krvavo delo, se jim je, ko so odprli vrata svinjaka, nudil čuden prizor. Pujsek je ponoči povrgel sedem potomcev. Vsled tega dogodka so koline odložene na nedoločen čas. VSAK F0 SVOJE Pri Sv. Urhu, na hribu, ki deli Zagorsko in Trboveljsko dolino, so nedavno orožniki kopali zaklad. Iskali so zakopane dragocenosti, ki bi morale biti tam skrite, glasom neke skice, katero so našli pri nekem jetniku v mariborski kaznilnici. Kljub trudapolnemu kopanju niso našli ničesar. Ko so orožniki razočarani odšli, so se domačini, ki so do tedaj od strani oprezali, pričeli navdušeno kopati. Da-li bodo imeli civilni iskalci več sreče kot orožniki, bo pokazala bodočnost. Rudnik v Knapušah pri Sori so prevzeli francoski podjetniki in je upati, da se bo delo v rudniku razmahnilo. Gozdno bogastvo Jugoslavije. ! Po uradnih statističnih podat-1 kih je v Jugoslaviji 7,566.026 hektarov gozdov, to je 30.5% površine države. Prvega divjega petelina v litijskem okrožju je letos ustrelil g. Rado Slane, sin litijskega veleposestnika. Po vesteh iz Novega Sada bo | novi veliki most preko Dunava, i ki bo Novi Sad vezal s Petrov-varadinom, dne 15. maja izročen prometu. Lepe nedelje zjutraj sta pripluli v Boko Kotorsko prvi jugoslovanski podmornici “Ne-boljša” in “Hrabri.” Podmornicama so odpluli naproti mino-nosci “Labud” in “Sokol.” Svečan sprejem se je vršil v tivat-skem pristanišču, kjer je admiral Priča govoril o pomenu prvih podmornic za vojno mornarico. Samo 991 članov nam še manjka do števila 20,000 v obeh oddelkih! “Jadranska plovitba” na Su-šaku je sklenila, da poveča svoj plovitbeni park z izgradnjo novega luksuznega parobroda, ki bo nosil ime “Prestolonaslednik Peter.” Novi parobrod bo imel 1,304 tone nosilnosti, torej za 100 ton več kakor“ Karagjor-gje.” Dolg bo 253 čevljev, širok pa 35. Imel bo dva stroja po 1,500 indiciranih HP., tri kotle ter bo vozil z brzino 16 milj v eni uri. Na ladji bo luksuzni salon prvega razreda za 100 oseb s 15 mizami. Kot v okras bodo v salonu v emajlu izdelane slike najlepših pokrajin Jugoslavije. Razen tega bo posebna dvorana za glasbo, za čitanje, za pušenje in kartanje, bar in verando, na kateri bo v poletni sezoni svirula godba. Na ladji bo tudi radio-aparat za davanje in sprejemanje. “Prestolonaslednik Peter” bo najmodernejša in naj večja luksuzna ladja na Jadranu. Nova ladja bo prihodnje leto izročena prometu. Večkrat sem ugibal zakaj časniški poročevalci poročilo o poroki tega ali onega ne zaključijo s častitko, ampak s [k>-božho željo: “Bilo srečno!” Zdaj se mi je posvetilo. Nikdar v življenju ni človek bolj potreben naklonjenosti sreče, kot v takem slučaju! Poleg tega bi mogla biti v častitki sama zelena ironija, medtem ko se v sreči lahko razume tudi skorajšna ločitev. * Angleški prestolonaslednik princ \valeški je pričel jezditi aeroplane. Ce bo tako neroden kot pri ježi konj, bo kmalu prevzel prestolonasledstvo njegov brat. * V Seattle, Wash., živi neki fantiček, ki je že s četrtim letom začel kaditi cigare. Raje se čudovito razvija, telesno in duševno, odkar kadi. Jaz sem šele s sedmim letom pričel kaditi suho srobotje, na cigare sem pa čakal polnega četrt stoletja. Ni čuda, da sem tak, kakor sem! * Naravoslovec, ki se je nedavno vrnil iz Južne Amerike, pripoveduje, da žive tam kače, katerih strup oslepi človeka v par minutah. Pri nas ni takih strupenih kač, toda precej učinkovito nadomestilo je možno dobiti v munšajnu, ki se prodaja po kvodru skoro v vsakem mestnem bloku. V današnji avtomobilski dobi je vsakemu znano, da zelena luč pomeni prosto pot, rudeča pa, da se je treba ustaviti. To je baje vzrok, da moderne in podjetne flaperice tako pogosto povprašujejo po zelenem barvilu za ustnice. * V Turčiji bodo mesto dosedanje narodne pisave vpeljali v šolo latinico, ki jo rabi skoro ves ostali civilizirani svet. V petnajstih letih se bo moral vsak Turčin naučiti latinice, ali pa bo veljal za iliterata. Jugoslovanskim državnikom in konzulom ne bi škodilo, če bi šli za par mesecev v šolo h Ive mal-paši. V nekem slovenskem listu sem te dni videl oglas, da je na prodaj pečlarija. Ne mislim je kupiti, ampak ta pristno slo-vensko-ameriški izraz se mi do-pade. Kaže namreč, da smo ameriški Slovenci dobri učenci, in po svoje prikrojimo vsak tuji izraz, če nam ugaja, prav kot delajo Američani. V pravilni slovenščini bi potrebovali par stavkov, da bi pojasnili to, kar pove izraz pečlarija v eni sapi in besedi. Torej pečlarija naj le kar ostane v našem besednem zakladu, in čuvajo naj jo bogovi. Polagoma si morda prisvojimo še “spinstrovke” in potem si bomo mogli med nami marsikaj povedati, da nas ne bodo razumeli bratje onstran morja. Saj včasi bi bilo bolje, da bi mi njih in oni nas ne razumeli. Toda vrnimo se k predmetu. Kar me pri prodaji pečlarije zanima, je vprašanje, kaj se je zgodilo s pečlarjem. Ce ga je omrežila spinstrovka, flaperica ali kaj podobnega, mu na tihem izražam moje iskreno sožalje. Zaradi dostojnosti po rečem javno: “Bilo srečno, in nebo naj mu bo milostno!” A.J.T t!r “JSohJci Doba 9 9 J GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY_______________________ Subscription for ynembers $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume IV • 83 NO. 19 Smisel za lepo in dobro. Srečen je človek, ki ima smisel za vse lepo in dobro. Pri vseh trpkostih, neprilikah in zablodah življenja ima svet vendar mnogo dobrot in lepot. Od vsakega posameznika pa je odvisno, da jih najde, in če jih najde, da jih spozna in ve ceniti. Kdor bo iskal lepoto z odprtimi očmi, jo bo našel; prišla mu bo naproti na številnih stezah življenja. Videl jo bo v cveteči livadi, v brstečem gozdu, v nebesni modrini, v pluskajočih valovih, v deževni kaplji, v sedmero-barvni mavrici, v solnčnem siju, v žitnem polju, v očesu otroka, v smehu živahne mladine, v lepi godbi, v sladki pesmi itd. Tisoč je krajev, kjer najdemo lepoto, če jo iščemo in če smo zmožni njen odsev sprejeti. Naša duša pa mora biti pripravljena lepoto sprejeti, popiti jo, kot popije žejna trata pomladni dež. S trde, gole skale de'ževnica odteče brez koristi in napravlja hudournike. Izplača se iskati lepoto, ker ona vpliva blažilno na naše razpoloženje, slajša nam življenje, krepi nas in poživlja in nas sploh napravlja boljše člane človeške družbe. Dobro duševno razpoloženje pomaga tudi k telesnemu zdravju. In katera žrtev je prevelika za pridobitev in ohranitev zdravja! Izrazita lepota, ki dobi dostop do naših src, uničuje kali sovraštva, sebičnosti, škodeželjnosti in malodušnosti, kot uničujejo solnčni žarki bacile bolezni. Pred tedni je prišel v neko slovensko naselbino pevec-umetnik, ki je .z lepo slovensko pesmijo odstranil več mržnje, nestrpnosti, nezaup-nosti in namišljenih vzrokov za sovraštvo, kot bi moglo ti-_ soč moralnih pridig. Okopani, v lepoti slovenske pesmi so se rojaki zavedli, da sicer hodijo različna pota, toda resne hudobnosti je med njimi malo, torej tudi prav tako malo vzroka za medsebojno mržnjo. Posledica je bila, da se marsikateremu zdi breme življenja mnogo lažje kot kdaj poprej. Velika večina ljudi je v srcu dobra. Kdor hodi med njimi z jasnim obrazom, brez hinavščine, zahrbtnosti in sebičnosti, jih bo srečeval pri vsakem koraku. Resnica pa je, da hudobijo prej opazimo, ker našo pozornost vzbuja v prvi vrsti to, kar je nenavadno. Izjeme pa se seveda dobijo povsod; saj ima celo zlato solnce svoje pege. V splošnem pa nam svet daje to, kar mu posojujemo in česar smo vredni. Na laž, hinavščino in sebičnost ne pričakujmo dobrote. Medonosne čebele se izogibljejo gnojnice in ptice pevke ne prikliče mrhovina. Nesmiselno bi bilo trditi, da je na svetu vse lepo in dobro. Mnogo je trpljenja, mnogo je krivice in hudobije. Prav je, da vemo za prepade, da se jih moremo izogniti, prav je, da skušamo razkužiti nevarne rane, četudi boli. Nikakor pa ni pametno neprestano vleči na dan in povdarjati.samo slabe strani življenja in pri tem prezreti vse dobro in lepo. Ako bolniku vedno pripovedujemo, kako je slab, mu to gotovo ne bo pomagalo k zdravju, ampak bo pospešilo njegov konec. Ako dan na dan pripovedujemo človeku, ki mora trdo delati za življenje — in teh nas je velika večina — kako trpi in kakšna velika krivica se mu godi, mu to ne bo olajšalo trpljenja, ampak ga bo navadno pognalo v malodušnost in obup. Življenje samo itak človeka prepogosto spominja, da mu ni nastlano z rožami. Veselje do življenja, zaupanje v lastno moč in vera v zmago vsega lepega in dobrega je tista sila, kateri se imamo zahvaliti za ves napredek. Gradijo optimisti, medtem ko črnogledi pesemisti le podirajo. Tudi pri delu za J. S. K. Jednoto bodimo optimisti, in zaupajmo v dobro voljo, moč in poštenost njenega članstva. V vsakem nasvetu, ki ga poda ta ali oni član, iščimo dobro stran, dober namen. Če smo sami pošteni in iskreni, morali bi enako soditi tudi o drugih članih, dokler nimamo jasnih dokazov o nasprotnem. Mnogo je potov, ki vodijo k skupnemu cilju, k napredku Jednote. Skušajmo najti najkrajšo in najsigurnejšo pot! Center, Pa. Tem potom poživljam člane društva št. 33 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila 20. maja. Na omenjeni seji se bo razpravljalo o pravilih. V Novi Dobi z dne 2. maja sem tudi čital priporočilo glavnega predsednika, naj bi članstvo potom neoficijelnega glasovanja se izreklo, da li je za izpremenitev jednotinega imena, ali hoče obdržati staro ime. To je zelo važn*p in umestno priporočilo in je želeti, da bi isto vpoštevala vsa društva, članstvo vseh naših društev naj bi odglasovalo, da li je za staro ali novo ime, pa se bo videl sentiment istega. Konvencija bo videla v tem glasovanju mišljenje članstva in bo vpoštevala željo večine. Tako glasovanje nas ne bo nič stalo, koristilo pa bo mnogo. Tega prerekanja v glasilu radi imena je bilo menda že dovolj. Zdaj zberimo številke, naj one govorijo. Debate glede imena bodo na konvenciji zelo skrajšane, ako bodo delegati imeli pred seboj številke, kako je članstvo glasovalo. In to pomeni, da lahko prihranimo s tem par tisočakov na konvenčnih stroških. — Torej, člani društva št. 33 JSKJ, pridite vsi na sejo dne 20. maja! Z bratskim pozdravom Anton Eržen, predsednik dr. št. 33 JSKJ. Chicago, 111. Zopet je prišla vesela pomlad in z njo najlepši mesec maj, katerega se vse veseli, kar pod nebom živi. Čeravno navaden delavec nima nobenega posebnega veselja na svetu, ker mu ga kapitalistični razred ne privošči, nam je pa mati narava toliko bolj naklonjena, ter pusti majniško, solnce sijati na vse enako. Delavske razmere v Chicagu so zanič. Delo se zelo teško dobi in tudi plače ne odgovarjajo draginji, ki se vsaki dan veča. Na društvenem polju še precej dobro napredujemo. Imamo društev, ki spadajo k različnim centraliziranim organizacijam. Imamo tudi jugoslovansko samostojno podporno društvo Zarja, ki tudi prav lepo napreduje. Žensko društvo Zvezda, št. 170 JSKJ bo obhajalo ta mesec triletnico svojega obstanka. V' proslavo tega priredi na 12. maja plesno veselico v Poljski Sokolski dvorani na 1921 W. 22nd St. (Glej oglas v današnji izdaji Nove Dobe). Odbor je pridno na delu, da preskrbi vse potrebno. Naše geslo bo: žejne napojiti, lačne nasititi in tudi plesaželjne v polni meri zadovoljiti. Igral bo izvrstni Za-čekov orkester. Vabimo torej vsa chicaška društva in ostale Jugoslovane, da se te prireditve udeležijo v kar največjem številu. Vabimo tudi sobrata urednika, da nas poseti in se zabava med nami “po svoje.” Kadar bodo druga društva prirejala veselice, bomo pripravljene vrniti milo za drago. Torej na svidenje 12. maja! Za odbor: Agnes Jurečič. zahvaiil za številno udeležbo. Napravil je kratko, ker se je cela reč itak zapoznila, igra vzame precej časa, po igri se pa rada mladina malo zasuče. Občinstvo se je med igro mirno zadržalo in drugi dan sem slišal od več strani, da je bilo tako z igro, kot s postrežbo, prav zadovoljno. Zadovoljni smo bili še posebno z muzikanti iz Clevelanda, ki so prišli kot obljubljeno, dasi so imeli nezgodo medpotoma, kakšnih 30 milj od tu. Vse je bilo veselo slovenskih koračnic in drugih lepih melodij. Naša društvena blagajna se je zopet nekoliko pozdravila, ker čistega dobička bo okoli $65. Prav lepa hvala torej vsem udeležencem. Drugi dan smo se pogovarjali, da bi priredili eno domačo zabavo na Wicklandu na zeleni trati pod košatim drevjem. Kdaj se bo dotična zabava vršila, bo pravočasno naznanjeno. Dobiček bo seveda pripadel društveni blagajni. Že več mesecev krožijo vesti. da priredimo skupno veselico na 4. julija. Veselični odbor v ta namen je že izvoljen, samo ne vem, kaj je vzrok, da se še ni sklicala nobena seja. Naš glavni predsednik, sobrat Anton Zbašnik me je že obvestil, da se udeleži te naše skupne veselice. Druga društva v tej okolici pa prosimo, da na tisti dan ne prirejajo svojih veselic. Kadar bodo druga društva kaj podobnega priredila, se bomo pa mi po možnosti odzvali njihovemu vabilu. Anton Zidanšek, tajnik društva št. 174 J.S.K.J. Gilbert, Minn. The new Lodge, St. John the Baptist held a meeting on Saturday April 28, 1928. This Lodge was organized and the meeting was opened and closed by our beloved Brother Louis Vessel. At this meeting, the following officers were elected: John Komatar, president; John Grahek, vice president; Jack L. Absetz, secretary; Stanley Sampson, recording secretary; John F. Champa, treasurer. The trustees: Martin Bozich Jr., president; Louis Prosin Jr., Rudolph Mourine Jr. Mcdical examiner: Dr. Fred- rick Barrett. The St. John the Baptist lodge will hold their meetings on the first Monday of each month at Mrs. Mary Kern, on S. Broadway at 7:30 P. M. The members that are admitted to this lodge must be between the ages of 16 to 50. Any Slovenian, Croation or Slavic people who are interested, see any of the above officers or any member of the lodge. I am thanking you in behalf of the. new lodge and its members to have this letter printed in the Nova Doba. Sincerely yours Jack L. Absetz, Secretary of the lodge St. John the Baptist. ga urednika naravnost zasuli z dopisi. Dopisniki naj bi raj še razpravljali o drugih bolj važnih točkah naših pravil. O priliki tridesetletnice je posebno važno, da nismo razdvojeni radi imena. Ali bo o priliki tridesetletnice JSKJ sploh kakšna proslava v Elyju? In če se priredi banket, ali bo samo za delegate? Ali ne bi bilo umestno, da bi se pozvalo članstvo v splošnem, posebno bližnje, da se udeleži? Jaz mislim, da se tudi elyški trgovci ne bodo branili kakšnega dolarja več. če ne, pa naj se kdo iz Ely oglasi, da ne marajo preveč stranskega ljudstva. Pa da pridem zopet nazaj k našemu mlademu društvu. Ime društvu je bilo izbrano sv. Janeza Krstnika (St. John the Baptist.) številka društva mi ni še znana. Društveni odbor je sestavljen sledeče: John J. Komatar, predsednik; John C. Grahek, podpredsednik; Jack L. Absetz, tajnik; Stanley S. Sampson, podtajnik; John F. Champa, blagajnik; Martin Bozich Jr., Louis Prosen in Rudolph Mourin nadzorniki. Društveni zdravnik je dr. Fred Barrett. Vsi v Gilbert', Minn. Društvene seje se bodo vršile začasno vsaki prvi pondeljek v mesecu ob 7 :30 zvečer v pro-štorih Mrs. Mary Kern. Članstvo društva sv. Jožefa, št. 20 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeleži prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila 20. maja. Na dnevnem redu bo več važnih zadev. Tako moramo dokončati razpravo c pravilih, in tudi glede novoustanovljenega društva moramo kaj ukreniti. Naša dolžnost je, da jim gremo na roko in priredimo malo zabavo zanje in za nas. Mlado društvo potrebuje nekoliko finančne podpore in pa tudi naše naklonjenosti in izpodbude. Mladinska, to je angleško poslujoča društva so velike važnosti za bodočnost J. S. K. Jednote. zato bi jim morali posvetiti naj večjo pozornost. Vse sta-riše, ki imajo svoje otroke v odraslem oddelku našega društva, prosim, da istim ne branijo, ako hočejo prestopiti k novemu, angleško poslujočemu društvu-. Verjemite mi, da bo ta mladina poslovala, da bo veselje. In še enkrat, ne pozabite priti na sejo v nedeljo 20.,maj a točno ob poludesetih (9:30!> dopoldne v navadne prostore. Z bratskim pozdravom Louis Vessel, tajnik dr. št. 20 JSKJ. BRATSTVO V PRAKSI Bratstvo je lepa beseda, toda ve nismo istega pripravljeni pokazati v praksi, je samo prazna pena. Različni so načini, potom katerih udejstvujemo idejo bratstva. Eden izmed teh načinov je, da s prostovoljnimi prispevki omogočimo plačevanje društvenih usesmentov tistim sobratom, kateri vsled dolgotrajne premogarSke stavke tega ne morejo sami storili. Zamislimo se v njih položaj, katerega niso nami zakrivili, in pomagajmo po svojih močeh. Vsi prispevki naj sc pošiljajo na glavni urad J. S. K. Jednote. Sharon, Pa. Dolžnost me veže, da se v imenu društva Sloga, št. 174 JSKJ, zahvalim občinstvu za obilo udeležbo na naši veselici, ki se je vršila 28. aprila v Slovenskem Domu v Sharonu. Do osme ure zvečer se mi je zdelo, da bomo navzoči samo odborniki in igralci. Kar je bilo igralcev, so bili že o polu sedmih zbrani, ker so mislili, da bo občinstvo vpoštevalo naznanila v listih, kdaj se igra prične. Preostalo ni druzega kot počakati, da se dvorana primerno napolni. Okoli poludevete ure zvečer je tajnik društva Sloga, št. 174 JSKJ pozdravil navzoče občinstvo in se v imenu društva Gilbert, Minn. Zopet smo ustanovili eno novo društvo našo Jednoto, in sicer v našem mestu. To društvo bo poslovalo v angleškem jeziku. Sklical sem bil ustanovno sejo na večer 28. aprila v Bailey Block. Udeležilo se je 12 kandidatov. V pričetku sem mislil, da bo zelo težavno delo ustanoviti novo društvo, posebno ker se zadnje čase toliko piše, da ime ne odgovarja našim pravilom, toda šlo je gladko- Ustanovil sem že tretje društvo, pa še noben član mi ni rekel> da mu ie tisti “K” kaj napoti- Priporočljivo bi bilo torej, .da bi dopisniki prenehali s temi razpravami glede imena, dovolj je bilo že povedanega od obeh strani in zdaj se tisto kar ponavlja, če bi se še vsi tisti oglasili glede te zadeve, ki bi se lahko, bi naše- Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1808 Katol. Jednota Inkorporirana 1. I®13* GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, P«-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O-Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. o Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave.> Duluth, Minnesota. Q.nk Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State nan Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: 1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. , Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo- 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na Pj ^ sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in boin* spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. . fe. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in **" membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair A Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugosl°vaI’ ; za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se l\x uuiicu pii&iup. x\uut pu&iau ic uigamzacije, naj tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 članl članicami. Waukegan, lil. Članstvo društva sv. Roka, št. 94 J. S. K. Jednote prosim, da se gotovo in brez izjeme vdeleži prihodnje mesečne seje, to je drugo nedeljo v maju ob drugi uri popoldne v Slovenskem Narodnem Domu. Prvič imamo na dnevnem redu več zelo važnih stvari, drugič imamo po seji svojo društveno zabavo. To namesto zadnji mesec, ker se je vršila naša seja baš na velikonočno nedeljo. Pridite gotovo, ker odbor se trudi, vabi in vse pripravi, vi se samo zabavate, in to je vse, kar od vas zahtevamo. Pripeljite seboj kakega novega člana. Povejte rojakom o naši Jednoti ter da je pristopnina prosta. Dajte mladino v naše vrste, da bomo poklonili Jednoti dostojen dar ob tridesetletnici. Torej nikogar naj ne manjka na prihodnji seji. Pridite vsi, da bomo kot ena družina ob omizju. Pokažimo, da se zanimamo za J. S. K. Jednoto. Paul Bartel, predsednik. 1 jem tega lista! Mrs. * Cleveland^ Look! Read! The Krasni Raj, No. 160 J- & ^ t0 extends a cordial invita^ both young and old i°‘ ,^ married or single — 0 or otherwise, to attend a ‘ „i *1f 8^ held in the newly ^ul ;„ni A«4«.B For those who will take/1 A ve-’ way of street car, ,4' ney Road or Banki'0 East 105th St. car z A' h St. car to cross the street and ^ two streets, then s^1'n'gtfr Prince Ave., to East 1 The walk is quite shor• Edith J- Ave- 8501 Rosewood^ Member of A 0 CleveK p)■ članstvo društva K1 a‘.^)1ti ^ št. 160 JSKJ v Newbu pridno pripravlja lia ^ ■site ® gi? Prince Ave. in v‘ cesti. Vabljeni so lji in znanci iz te ■ fli veselico, ki se bo vri čer 12. maja v . venske delavske (1'1. j 10' zhodv. p i Pr,J V lice se udeleže omenjen6 Na programu bo tn^ do imele za tisti ve^er xe, ”, Ijene dobrote prve u, 0 tudi dobre kapljice 11 cyablje( ■ kalo, to se razume- j ie tudi pevsko društ' J)eK^ da pride in nam zapL heK lepih slovenskih PeS (6 ti pesmi se pa ne„n1-ustavl jati, kajti na 1 ll0 , sigul tista, ki najbolj seli in blaži srce. Torej rojaki, P" skupno poveselimo. *- pon , prijatelji in Sjovenc^ K1 kot ena duša in eno ■ • (Dalje na 4. s‘r ridit^V Razprave o pravilih )gr>n' A 0' ■a . Crosby, Minn. " Jaz se oglasim s par be-11 k razpravam o pravilih, jelo živahne. Začnem pri j'Dnem imenu, kot drugi. ^Poročajo, da se ime spre-’ drugi so proti, češ, da bi tem žalili ustanovitelji, da to ni nobeno ža-} Ko je bila Jednota usta-?na> je bilo ime primerno, Je odgovarjalo mišljenju Ustanoviteljev. To je bilo r’desetimi leti, in vsakdo ^ so bile razmere takrat Spe kot so danes. Jedno-^ v tem času razširila v e države, ter ima zdaj Različnih mnenj in nazo-!feo Pravoslavnih je pre-; število v organizaciji. (j ^l*a, kot so sedaj, določu-^ 1 pristopi lahko vsak ^ ^goslovan. Po pravilih Slne zapostavljati prepri-Oikogar, pa tudi poviše-ali drugo versko ali 110 Prepričanje se ne sme. .° In politično prepričanje ilte a a za privatno zadevo Posameznika in nima . v naših pravilih, niti ga lij *• ‘meti v poslovanju Jed-•’ 1 Je popolnoma nestran- "De Zato bi bilo prav, da L ^Premeni, da bo odgo-času in pravilom. Po , mnenju naj bi se bese-at°liška” nadomestilo z “ameriška.” ®teri priporočajo, da bi "Ja konvencija prepusti-^stvu> da s splošnim gla-'<:tn to odloči. Toda mi že vendar zdaj v raz-’ 1,1 na prihodnji konven- Ha dr lahko glede tega odgla- eno ali drugo stran. i^l“ Ul‘Uštvo naj bi torej gla-jj e zadeve, prej ko odide na konvencijo, bolniške podpore pri-’ da se tudi v bodoče Je vsaki razred zase. pa bo morala konveiji-aj ukreniti; ali zvišati ^ ali prikrajšati podpori ‘^lo ki priporočajo, da tridolarski razred odpade. Jaz sem zavarovan za en dolar že več kot 25 let, pa še nisem enega centa podpore potegnil. Nahajam se 200 milj daleč od društva in sem bil že tudi parkrat bolan, in če bi bil zavarovan za tri dolarje, bi bil morda zahteval podporo, tako se mi pa ni zdelo vredno. Tudi priporočam, da bi se za prvih šest dni ne plačalo nobene podpore. Spominjam se nekega slučaja pred dvajsetimi leti, ko sem šel obiskat člana društva št. 17, o katerem sem slišal, da je bolan. Dobil sem ga sedečega pri mizi, in na moje vprašanje, kako se počuti, je dejal, da je že boljši. Ko sem ga vprašal, če pojde drugi dan delat, je pa dejal, da ne, ker je šele štiri dni bolan in za štiri dni se ne dobi podpore, ampak šele za osem. Tako se najbrže še marsikje zgodi in tb je morda precejšen vzrok za izredne naklade: — Bratski pozdrav! Joseph Planinšek, član društva št. 88 J.S.K.J. ^ dni, če nas bo to ob- •il I .alt11' id* otl>er Tin'' Avt’" 'tv n Ely, Minn. Hi 2Plav 0 pravilih v na-kas'lu vidim, da se iste sPl°šnem okoli dveh % Av Ut* 11 S' jiCi <#C' A 0 IO' j j P1' cC 11111 iieS" , f e "S “V 1J At P r»v v**1' Jjtf JV' A ■m) $ ii° Primanjkljaja in na-ie v mojem mnenju pa je Ce se zviša asesment, da bi se prikrajšalo ' Bratski pozdrav! L John Petrich, ^uStva št. 123 J.S.K.J. ^ba imena in pa bolni-P°ra. Kar se tiče ime-•ucJ kislim, da vsi člani in Ki(jVitiimo’ cl£l Jednota v' fy|a °8etih letih lepo napre-tem imenom. Jaz fc*«. da bi ime ostalo '%omenjeno naprej. Tri Ustanovitvi je prišlo nismo imeli deset Jk v blagajni. Iz tega ‘^o je Jednota na- točk. Ti dve točki sta u v '27 letih. Ako se bo pokazala šele ^tl0^’ ^ako bo jednota h’a ^a Pocl novim ime-it 1%°tem prepozno. , Podpora naj bi se S st] .a’ je član bolan V &li manj. Ako Sl* ^ 0,11 Pet dni, naj bi se PboVPrveSa dne, ko se je 51-00 zava- v ^a ■’ bi ostalo po sta-j-bi Vadolarski sklad pa j| asesment primerno »e bo v bodoče K?** , lski in i. Pozdrav vsem članicam ! % (j ;JosePh Agnich, r- št. 1 in prvi bivši predsednik JSKJ. Bozeman, Mont. < a sobrat urednik tu-)) eskrbi malo prostora SvJ ^llu, zdaj ko se bli-Sem član JSKJ Jlke ^J'* _ sem ustanovitelj r.-’ se je pa pozneje e, ^lr se tiče bolniške e strinjam s tistimi, Cleveland, O. Kot mnogoletni član JSKJ z zanimanjem čitam razprave o pravilih, ki so jako živahne. Tako je prav, dopisniki. Kdor ima dobre ideje, nasvete in priporočila, na dan z njimi! To je šola, ki nas uči, ki nam bistri um. Posebno bo ta šola koristila tistim, ki se bodo udeležili konvencije. Naša sedanja pravila so precej dobra. Ce pa je imelo kakšno društvo od zadnje konvencije kakšne neprilike radi ene ali druge točke pravil, bodisi glede bolnikov ali v kakšnem drugem oziru, naj prizadeti pre-čitajo sedanja pravila in priporočajo primerne izboljšave. Delegati se bodo o takih zadevah posvetovali in skušali nedostat-ke po možnosti odpraviti. To lahko završi konvencija v enem dnevu. Ni potrebno, da bi se čitala pravila od točke do točke, ker to lahko zavleče zborovanje za tri ali štiri dni ali še več. Pomisliti moramo, da bo ta konvencija imela več delegatov, kot katera prejšna in bo torej tudi več stala. Ako jih bo 200, bo stala dnevno $1,600. Ako se dnevnice delegatov znižajo na $6.00, bo pri tem številu še vedno stala Sl,200 dnevno. Priporočljivo je torej, da se konvencija završi v kar najkrajšem času, in da ne bodo dnevnice delegatov previsoke, da se tako izognemo prevelikim stroškom in nakladam. Velike naklade pode od organizacije nove člane, posebno mladino. Posebno skrb pa bi morali obračati v to, da mladino pridobimo in jo tudi obdržimo v organizaciji. Mladina pomeni dobro bodočnost in solventnost za našo organizacijo. Ni tako važno, kolikor ima Jednota v blagajni, ampak važno je, da ima kar največ mladih članov, recimo med 16. in 35, letom, ker to zvišuje našo solventnost. Vsi skupaj skušajmo obdržati Jednoto na trdni in solidni podlagi, s kar najmanjšimi izdatki. Priporočljivo bi bilo, da kon venci ja dokonča svoje delo v petih dneh. Nobenih veselic in podobnih prireditev ni treba med konvenčnim zasedanjem. Vsak naj ima trezno glavo, da bo šlo delo hitro od rok. Po konvenciji pa naj si delegati poiščejo razvedrila, potem, ko si bodo svesti, da so opravili dobro in veliko delo za J. S. K. Jednoto. Po mojem mnenju bi bilo tudi priporočljivo, da se'premesti sedež Jednote v kakšno večje mesto in bolj v sredino večine članstva. Primerno mesto za sedež Jednote bi bilo morda mesto St. Paul, Minn., ker je bližje sredine in ima boljše železniške in poštne zveze. Ako bi ne bilo v nasprotju z državnimi zakoni, bi bilo priporočljivo tudi mesto Detroit, Mich., ali Cleveland, Ohio. To zadnje mesto bi bilo še najbolj v sredini, ker se večina članstva nahaja na vzhodu, in tudi uradno glasilo Jednote se tiska tu. Razume se, da je pri tem treba vpoštevati, kar določajo tozadevne državne postave. Moje mnenje je tudi, da se bo ime Jednote moralo izpreme-niti. Ce se to ne zgodi zdaj, se bo prav gotovo zgodilo pozneje. In čim dalje se odlaga s to izpremembo, več bo veljala. Cim prej se reši to vprašanje, toliko boljše bo za Jednoto. Da bo v doglednem času prišlo do izpremembe imena, o tem nimam jaz nobenega dvoma. In zakaj bi odlašali za jutri, kar lahko danes storimo? Pomisliti moramo, da smo mi prišli v Ameriko za kruhom; ni prišla Amerika k nam. Amerika nam je dala vse, kar imamo, oziroma, kar smo si z našim umom zamogli pridobiti v njenem območju. Mi smo skoro vsi ameriški državljani. Naša tu rojena mladina se čuti v pr- vi vrsti Američane. Mi se staramo, izginili bomo drugi za drugim, in na naše mesto bo prišla mladina. Še en rod in naš slovenski jezik bo utonil v ameriškem morju. Zakaj bi torej organizaciji ne dali imena, ki bi bilo vsaj deloma ameriško? Naši mladini je Amerika prva. Recimo, da bi dali organizaciji ime American Slovenian Union. To bi nekako vezalo našo rodno domovino Slovenijo z domovino naše mladine, ki je Amerika. Slovenci smo, rodni bratje drugih velikih slovanskih narodov stoletja in tisočletja; Američani smo, ker smo si to deželo izbrali za svojo novo domovino. Naša tu rojena mladina je po krvi slovenska, po rojstvu ameriška. Pustimo ji torej organizacijo, v katero ibo lahko vstopila brez predsodkov. Moje mnenje je, da bodo tudi druge slovenske podporne organizacije skušale v tem smislu prikrojiti svoja imena. Ni pa treba, da bi bili mi med zadnjimi, če smo lahko med prvimi. Tudi naše uradno glasilo bo moralo polagoma preiti v angleščino. Nikomur ne mislim vsiljevati svojega mišljenja in nikogar nisem mislil žaliti s tem dopisom. Povedal sem le svoje mnenje glede nekaterih točk. Za enkrat naj zadostuje, da bo še za druge kaj prostora. Kdor ima kakšno dobro idejo, le na dan z njo. Kot sem že zgoraj omenil, se s takimi razmotriva-nji bistrijo pojmi. Nihče ni tako zaostal, da bi ničesar ne vedel, in nihče ne ve vsega-Delegati bodo lahko iz teh različnih razprav o pravilih vzeli jedro in ukrenili vse najboljše za korist in napredek J. S. K. Jednote. — Bratski pozdrav! Joseph Zupančič, član društva št. 173 J.S.K.J. Sheboygan, Wis. Skoro vsi, ki se zavzemajo za novo ime pri naši slavni JSKJ, ponavljajo eden za drugim, da sedanje ime ne odgovarja pravilom itd. To je sicer res, ali vprašanje nastane, kaj potem ne bo odgovarjalo imenu, in kakšni bodo stroški s tem, du se vse uredi in spravi v soglasje z zakoni različnih držav. Bo menda precej več stroškov, kot večina misli, oziroma pove. Celo od merodajne strani se skuša te stroške precej omiliti. Poglejmo samo površno, kaj vse bo nujno potrebno premeniti za slučaj, da se ime spremeni. Najprej bo seveda potrebno prepisati in popraviti svedočbo inkorporacije v državi Minnesota. Potem bo treba napraviti prepise v vseh državah, kjei ima Jednota poslovalno pravico. To vse bo dalo precej dela in stroškov. Nadalje bodo morali biti novi vsi čarterji za vsako posamezno društvo. Zborovati pod sedanjimi čarterji ne bo samo smešno, ampak protizakonito. In vsak teh stane po sedanjih pravilih $3. Potem pridejo oporoke posameznih članov, katerih je že zdaj čez 18,- 000. Recimo, da stane vsaka 25 centov, znese to $4,500. Torej, samo za oporoke bomo morali plačati $4,500, ako spremenimo ime. In vse gori navedeno bo nujno potrebno, ker kakor hitro se ime spremeni, bodo vse te listine navaden košček papirja, brez vsake veljave. Tudi društveni regili? bodo morali biti novi. Kar se tiče druzega društvenega imetja, kot zastave, regalije in drugo, se razume, da bo vse to treba oddati starinarju. Tukaj stroški odpadejo, ker ni baš potrebno flrugili. Kljub temu pa je škoda, ker je stalo precej stotakov. Vse to pa bi se prebolelo, ako bi res prineslo hapredek Jedno-ti, kar pa jaz dvomim. Res je mogoče, da se tu ali tam dobi posameznik, ki da tak odgovor, da se s tem reši agitatorja. V resnici mu pa ni nič za društvo, pa naj bi bilo kakoršno koli. Dobijo se tudi taki, ki pristopijo prav zato, ker imamo vsaj ime še staro. Tu pridei-jo vpoštev taki, ki pridejo, oziroma so prišli iz kraja. Ali teh je danes malo. Naš napredek je odvisen od mladine. *V tem se strinjamo vsi. Torej, kako jo bomo dobili? Neovrgljiva resnica je, da je najbližja pot za mladino potom mladinskega oddelka, in da pridejo otroci vanj le potom starišev. Istota-ko iz mladinskega v odrasli oddelek, namreč le na prigovarjanje starišev. In komur so razmere znane, tudi ve, da je ogromna večina prav med stari-ši, to je med očeti in materami, ki so proti premenitvi imena. So sicer taki, ki molčijo, se ne oglasijo v glasilu in tudi na društvenih sejah se ne spuščajo v debate, mislijo pa svoje in se tudi pripravljajo na to. Ko sem bival še v Rock Spring-su, sem jih slišal par, ki so rekli, da dajo otroke v mladinski oddelek druge Jednote, samo zato, da se pripravi ja za vsak slučaj. In ko sem leta 1926 potoval po Ameriki in se ustavil v več naselbinah, sem tudi drugod slišal isto. Torej, ako ime premenimo, užaljenih bo mnogo starišev, in naravno je, da sami užaljeni, ne bodo dali svojih otrok v našo Jednoto. Bomo le torej s tem. da ustre^ žemo nekaterim, zaprli vrata tisočem mladine ? Cenjeni glavni uradniki in delegati ^ konvencije, jaz vam priporočam, premislite dobro, kako boste volili, ko pride to na dnevni red. Dobro bi bilo, da bi v tem posnemali 12. redno konvencijo, ki je odstranila moro združevalnega odbora, katero smo gonili dolgo vrsto let v prid druge organizacije. Tako naj bi tudi ta konvencija odpravila prepir, ki ga imamo radi imena, v svojo škodo in na korist drugim Jedno-tam. Miha Ortar. član društva št. 82 J.S.K.J leznijo. Mislim, da je to za kandidate, oziroma nove člane, poštenega mišljenja, dovolj bratsko. Operacijski stroški naj bi se plačevali po preteku 30 dni, in sicer samo za uspešne operacije, in ne nad $100. Za manjše poškodbe, recimo za izgubo prstov na rokah ali nogah, naj bi se plačevala samo bolniška podpora. Sploh se ne bi smela plačevati podpora za vsako malenkost, če se hočemo iznebiti naklad. Zgodilo se je že, da je član zahteval in dobil bolniško podporo, ker mu je premajhen čevelj ožulil nogo; obuti ni mogel čevlja, izostal je od dela in zahteval podporo. V takih slučajih bi se moralo podporo brezpogojno odkloniti, ker take neprilike si je vsak sam kriv. Ce bi se to po možnosti vpo-števalo, prihranili bi marsikateri tisočak jednotini blagajni, in s tem samim sebi. George Shaltz, član društva št. 127 J.S.K.J. Kenmore, O. Najvažnejše vprašanje prihodnje konvencije bo, kako spraviti na dobro stališče različne sklade, ne da bi bilo potreba povišati asesmente. Gledati bi morali, da kaj prihranimo kjerkoli je mogoče. Število delegatov naj bi se za v bodoče znižalo. Tudi dnevnice naj bi bile take, da bi preveč ne izčrpali blagajne. Konvencije naj bi se ne vršile prepogosto, ampak v najdaljšem razdobju, ki ga dovoljujejo državni zakoni. Jednotin sedež naj bi se prestavil čimbolj v sredino njenega delokroga. Istotako bi bilo priporočljivo, da glavni uradniki, ki se morajo udeleževati sej, niso raztreseni na prevelike razdalje. Novim članom naj bi se plačala bolniška podpora šele šest mesecev1 po pristopu, to je za naravne bolezni. Za poškodbe, dobljene pri delu med tem časom, pa naj bi bili člani deležni podpore v enem tednu* po poškodbi. Pri takih je simulacija izključena, in se zna, da niso pristopili v organizacijo z bo- Barberton, O. Akoravno mi je roka trda in teška od napornega dela, sem se vseeno pripravil, da dam še par nasvetov k našim pravilom. Ako bom kritiziran, kakor sem že bil, me ne bo prav nič jezilo. Nisem tako kratke pameti, da ne bi vedel, da je dobra kritika zlata vredna, slaba se pa, samo po sebi umevno, sama pobije. Misli se mi podijo po glavi, ena pobija drugo, katera se mi zdi najboljša jo zapišem, ne da bi čakal na druge. Vselej sem še dobil prostor v našem glasilu, zato upam, da tudi ta moj komentar pride v javnost. Mislim seveda, da bi bilo veliko boljše, če bi se bili prvi oglasili tisti, ki so nekaj študirali, tisti, ki imajo boljši vpogled v podporne organzacije, kakor pa navaden delavec. Tako bi bili prikrajšani na kritiki tisti, ki so študirali po dvo-razrednih ljudskih šolah. Ustreglo bi se tudi uredniku, ki bi pri tem imel par ur mlin j dela na dan. Sedaj pa k stvari. Navesti mislim par sprememb, katere so po mojem mnenju potrebne. O prvi točki sem že parkrat poročal, zato mora sedaj izostati. Clen IV., točka prva naj se izpremeni. Poleg predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika naj se izvoli še pomožni tajnik. Blagajnik neizplačanih posmrtnin naj odpade. Nadzorni odbor naj ostane kot do-sedaj. Porotni odbor pa naj se skrči na tri porotnike. Doda pa naj se po en namestnik v nadzorni in porotni odbor. Clen IX., točka prva, naj se izpremeni toliko, da vsako društvo, ki šteje od .50 do 150 članov, pošlje po enega delegata. Društvo, ki šteje 151 ali več, pa dva. Clen XIX., organizatorji. Ta član naj se izpremeni toliko, da jednota ne bo več plačevala po dva dolarja provizije za vsakega posameznega člana. Organizatorji pa naj bi bili upravičeni do nagrade ob koncu leta za gotovo število pridobljenih članov pod dvajsetim letom. Nagrade naj bi se dale tudi usta-novnikom novih društev, če povprečna starost novih članov ne presega 25 let. Visokost nagrade za gotovo število novih članov in za ustanovnike novih društev naj določi konvencija. Clen XXIX, bolniški obiskovalci, Točka 28 naj se izpremeni toliko, da tajnik imenuje po abecednem redu toliko bolniških obiskovalcev, kolikor v to’ razmere zahtevajo. Imenovati bi se jih moralo na društveni seji, vsaki mesec druge. Clen XXX. Sprejem članov v jednoto. Točka prva naj se izpremeni toliko, da član naše jednote lahko postane vsaka ! oseba moškega ali ženskega j spola, ki je kavkaškega, to je belega plemena. Točka druga naj se izpremeni toliko, da prošnja za sprejem ali zdravniško preiskovalni list mora biti predložen društvu v teku deset dni po preiskavi. Točka tri naj bi se glasila: Vsaka oseba, katera želi pristopiti h kakemu društvu to jednote, mora biti na društveni seji priporočena od kakega dobrega člana ali organizatorja najmanj en mesec pred priste-pom. Dolžnost vsakega prosilca je seznaniti se z ustavo in pravili jednote, predno naredi prošnjo za pristop. Kdor pristopi, predno izpolni 25 let, plača le tekoči asesment. Od 25 do 35 let stari naj plačajo poleg tekočega asesmenta tudi $1.00 pristopnine. Od 35 do 40 let stari $2.00, od 40 naprej pa $5.00 pristopnine poleg tekočega asesmenta. Za vse nove člane pod 25. letom naj plača jednota za zdravniško preiskavo, katera pa ne sme presegati $2.00. Točka pet naj se izpremeni toliko, da bo moralo biti oddanih najmanj 90% glasov večine za sprejem. Clen XXXI., točka sedem, naj bi se izpremenila toliko, da bodo novo pristopli člani deležni podpore po preteku 90 dni po pristopu. To naj zadostuje za danes; če mi bo čas dopuščal, se že še oglasim. . Joseph Hiti, tajnik društva št. 44 J.S.K.J. Pueb.o, Colo. Kot dolgoletnega člana in tudi parkratnega delegata, me veže dolžnost, da se tudi jaz malo oglasim v našem glasilu. Kar se tiče imena, je moje mnenje, da je priporočljiva izprememba, in sicer čim prej, tem boljše. To nam je že povzročilo mnogo zamud na konvencijah in mnogo stroškov, in nam še bo, če bomo odlagali. Nisem nasproten verskemu ali političnemu prepričanju nobenega, toda, to je zasebna zadeva vsakega posameznika. Naša Jednota pa je samo podporna organizacija, zato je umestno, da jo tudi ime kot tako označuje. Ko sem bil kot delegat na konvenciji v Evelethu, nisem imel nikakih naročil od društva, kako naj volim, pa sem iz lastnega prepričanja volil za izpremembo, ker sem smatral, da bi bila ista v korist organizaciji. Večina je bila takrat nasprotnega mnenja, zato je ostalo po starem. Kljub temu pa ni bilo nobene zamere, in smo se razšli kot prijatelji. Nekateri svetujejo, da s tem počakamo toliko časa, da mladina vzame organizacijo v roke, pa se naj potem komandira, kakor hoče. To se mi zdi tako, kot se je videlo včasi v starem kraju, ko je gospodar hčer omožil na posestvu, sam se pa umaknil v kot, češ, naj si pomaga, kakor si more. Par let se je zet mučil, nakar je vse šlo. Potem je pa dolžil zeta, da mu je posestvo zapravil. Mi moramo gledati, da mladini zapustimo organizacijo na trdni podlagi. Zato skušajmo odstraniti vse, kar ovira napredek in rast organizacije. Da nas sedanje ime kolikor toliko ovira v napredku, bo že nekaj resnice, saj izpremembo priporoča marsikateri razumen možak, kateremu se ne more očitati hinavstva ali zagrizenosti. Da pa nismo vsi enakega mnenja, je lahko umljivo, saj je znan stari rek, ki pravi, da vsaka glava ima svojo pamet. Glede konvenčnih stroškov priporočam, da bi v bodoče Jednota plačala delegatom le vozne stroške, dnevnice pa naj bi plačala društva sama. To bi gotovo precej zmanjšalo delegacijo in s tem kon venčne stroške. Zdaj vsako društvo, ki šteje nad sto članov, pošlje dva delegata. Ce bi društva plačala dnevnice, poslala bi najbrže le po enega delegata, kar bi zmanjšalo stroške društva, ob enem pa tudi izdatke Jednote za voznino. Kjer sta dva delegata od enega društva, se po navadi skupaj vsedeta, govoril bo večinoma le eden od obeh. drugi bo pa samo pripomnil, da se z njim strinja. Konvencija stane lepo svoto denarja, zato je prav, da skušamo te stroške kolikor mogoče zmanjšati, da ne bo pre- visokih asesmentov v to svrho. Komur je znano poslovanje konvencij, bo mi pritrdil, da je tako, drugi se bodo zamogli pa sami prepričati. Lepo je in koristno, da o tem in onem debatiramo v listu, da bo na podlagi teh razprav delo konvencije lažje in hitrejše. Moje mnenje je, da ne bi smeli odlašati z vpeljavo izboljšav, ki se nam zde potrebne in katere pridejo prej ali slej na vrsto. Spominjam se, ko sem bil poslan kot delegat društva št. 42 na konvencijo v Denver, Colo., ko smo se posebno pueblski delegati potegovali za to, da se izposluje čarter v državi Colorado, kjer ga takrat še nismo imeli. Pa se je oglasil konven-čni zapisnikar, izkušen in študiran mož v drugih ozirih, in dejal, da nam ni treba časa izgubljati s tisto zadevo, češ, da se ni treba brigati za pridobitev čarterja, dokler oblasti tega ne zahtevajo. Pa ni bilo dolgo, ko so nas začele oblasti za to nadlegovati. Je še precej takratnih delegatov živih in se spominjamo dotične zadeve. Pri taki Jednoti, kot je naša, ne smemo čakati, da nam bo kdo drugi povedal kaj potrebujemo Mi moramo sami vedeti, kaj nam manjka, četudi smo pri-prosti delavci. Zasigurati moramo naši Jednoti dobro podlago in jo kot tako izročiti vodstvu naše mladine. Po treh ali morda štirih konvencijah, to je čez 16 let. bo na šo organizacijo vodila mladina in glasilo bo moralo izhajati večinoma v angleškem jeziku. Mi starejši, če bomo še takrat živi, bomo pa takrat imeli morda le eno stran na mesec v slovenskem jeziku, prav kot zdaj naš mladinski oddelek. Kako bo takrat pri srcu tistim, ki se zdaj tako upirajo vsaki izpremembi! Izpremembe bodo prišle, ker enostavno morajo priti. Nekoliko popustljivosti v mnogih slučajih koristi. Mi vendar ne moremo pričakovati, da bo vedno le naša veljala. Koliko drevesc je bilo posajenih, od katerih tisti, ki jih je sadil, ni nikoli užival sadežev. Ce bi vsak gledal samo nase in samo za tisti čas, dokler on živi, pač ne bi imeli toliko sadnih vrtov z velikimi jablanami, hruškami in drugim sadnim drevjem. V vsakem vrtu pa je pametno nadomestiti močno oslabela ali taka drevesa, ki rodijo sad, kateri ne gre več v denar, z mladimi drevesci in boljšimi vrstami. V Ely, Minnesota, so naši pijonirji ustanovili našo organizacijo pred tridesetimi leti, in ji dali sedanje ime. Prav tam naj bi se ji o priliki tridesetletnice dalo ime, ki bi odgovarjalo času in spremenjenim pravilom in razmeram. Po mojem mnenju bi bilo primerno ime Jugoslovanska Ameriška Jednota. To bi bilo lepo za ustanovitelje, za sedanje člane in za mladino, ki šele pride v organizacijo. Kot sem že omenil, se bo tudi glasilo moralo razmeram prilagoditi. Jaz imam šest otrok in nobeden ne zna čitati slovensko. Ce hočemo, da bodo čitali in se za organizacijo zanimali, bo jim pač treba dati čtiva v angleškem jeziku. Torej spremembe so potrebne tu-intam, in še bodo. Z bratskim pozdravom John Prijatelj, član društva št. 42 J.S.K.J. Barberton, O. Vse bo propadlo. Vse zaspalo ali ako že to ne, nazadovali pa bomo gotovo, in vse to samo zato, ker se ime ne sklada s pravili. Nekateri tudi pravijo, da zato ne, ker ne odgovarja duhu časa. Otroci da tudi komaj čakajo, da se ime spremeni, in ako se isto spremeni, da bo vsa mladina drla v našo Jednoto. Nekateri, ki tako pišejo, pa povedo v isti sapi, da mladina bo pri naših društvih le | do takrat, ko bomo mi za njo 1 plačevali asesmente. Rad bi vedel tudi, kaj je tisti duh časa. (Dalje na 4. strani-1 \ RAZPRAVE 0 PRAVILIH (Nadaljevanje iz 3. strani) ki se pa tol i krut omenja. Morda za to besedo tiči nekaj, kar je v zvezi z gotovimi političnimi in -drugimi strankami. Duh časa in pa naprednost se namreč med našim narodom na zelo čuden in tudi smešen način tolmači. Nekako tako in z ravno tako vnemo se je pisalo tudi takrat, ko se je šlo, da se naša Jednota združi, oziroma pridruži k drugi. Nekateri sobratje so tudi pisali,, da za kogar ni ime, da naj "mufa” iz naše Jednote. Se ne strinjam s takim pisanjem, ker je nebratsko. Ravno take se ne strinjam z onimi, ki izjavljajo v svojih dopisih, da je nerazumljivo in neodpustljivo za vsakega, ki se poganja za sedanje ime. Da se bomo lažje razumeli, poglejmo druge, večje podporne organizacije med našim narodom. Ali se po teh tolmačih, ki so nasprotni našemu imenu, tam imena strinjajo z njih pravili? Nikakor ne. ako hočemt vzeti logiko teh. Spadam k Jednoti, ki pravi, da je Kranjska. Kranjske dežele ni več, niti Kranjscev, oziroma kranjskega naroda. Tam se sprejema tudi take, ki niso našega rodu, našega jezika. Je torej po vašem tolmačenju slovenska? Ne! Druga Jednota pravi, da je narodna, da je slovenska. Tudi tam se sprejema ljudi, ki niso Slovenci. Druga podporn i organizacija pravi zopet, da je zveza delavcev, pa ravno pri tej organizaciji je dosti takih, ki niso delavci. Imajo precej trgovcev, zdravnikov, advokate, učitelje, duhovnike. Kaj vidimo v imenih in kaj nam ona povedo? Povedo nam, da je med njimi tako članstvo, kakor ga označuje ime. Nikakor pa ime ne pove, da je vse članstvo tako, kakor ga ime organizacije označuje. Pri naš, sobratje, je ravno tako in nič drugače. Argumenti za in proti imenu, ako so pisani v prepričanju, da se s tem dela za dobrobit Jednote, so na mestu. Nikakor pa se mi ne vidi na mestu pisava sobrata George Shaltza iz Kenmore (Akron?). Jaz ne vem zakaj in kako je prišlo temu sobratu na misel, da v svrho, da podpre svoje argumente za spremembo imena, da je šel navesti neko Statistiko. Sobrat Shaltz je tudi pisal v našem glasilu od 25. aprila 1928: “Kakšnega odločujočega vpliva torej v splošnem nima na vsakdanje življenje niti ena niti druga verska skupina. Kar se tiče naše tu rojene mladine, je v prvi vrsti ameriška. Versko se deloma udejstvuje pač le bolj po navodilih starišev, če so isti takih nazorov, ker jih iz naravne otroške ljubezni ne-če žaliti. Ko pa mladina stopi v trdo praktično življenje, se neredkokrat mnogo predrugači.” To pravi sobrat Shaltz, da so fakti. Sobrat Shaltz se jako moti, ako misli, da bomo mi to njegovo razlaganje kar lepo pohlevno spravili v žep. Mene ne briga, kje sobrat Shaltz črpa njegove podatke. Kar imam jaz za povedati k temu, je le to, da take stvari, o katerih on piše, spadajo v kak strankarski list in nadalje, da bi tudi jaz lahko kaj napisal o verskem upljivu in statistiki v Ameriki. Zadosti zmožnega se čutim, da to sam pronajdem, tako tudi drugi, katerim to sliši. Kakor nalašč bi mi prav prišlo, kar se komentira v Literary Digest od 5. maja 1928 pod: “Religion and Social Service.” Pa bi šlo v koš. Bilo bi proti pravilom. Ne sme se! Sobrata Shaltza ne poznam osebno, izmenjala sva si pa pred časom par pisem, potom katerih je hotel zvedeti gotove razmere v Barbertonu. Povabil sem ga. da naj pride sam pogledati, ker Akron je oddaljen od našega mesta le par milj. Vabil sem ga na naše prireditve. Na teh bi bil lahko videl našo mladino. Sljšal jo govoriti v čisti slovenščini na odru. Vidci jo sodelovati pri druzih naših narodnih in druge vrste prireditvah. Mogoče bi potem dobil drugo mnenje o naši mladini. Je sicer res, kar pravi ta sobrat, da so naši otroci v prvi vrsti Amerikanci, je pa tudi res, da tukaj in marsikje drugje, ne bi mogli v naselbini prirediti. kaj na odru brez pomoči naše mladine. Ako bo mladina proti imenu, se mi »precej dozdeva, da bo zavoljo “Jugoslovanska.” Argumentirali bodo: “Wo do not want in our Union the name Jugoslovanska. It rather pertains to a foreign country by the name Jugoslavia. It is true that, our fathers came from the land which is now within said Jugoslavia, but we also know that they were Slovenians and not and never Jugoslavians; of a nation high in culture, having very little in common with other people, inhabiting Balkan states, where disorder and not order rule. As true Americans we demand that the name of our Union be changed in such a way that it will not bear the name of a foreign country.” Anton Okolish, Oregon City, Ore. Cas hiti! Trinajsta redna konvencija J. S. K. J. se nam bliža s hitrimi koraki. Razprave o pravilih in bodoči konvenciji so precej živahne, kar pomeni, da se članstvo zelo zanima za svojo organizacijo. Ker je zdaj vsakemu članu dana priložnost, da izrazi svoje mnenje glede izboljšanja pravil na prihodnji konvenciji, zato podajam tudi jaz tu svoje mnenje. Ime naše Jednote naj bi se izpremenilo in naj bi se glasilo | Slovensko-Ameriška Podporna Jednota ali Jugoslovansko-Ame-riška Jednota. Tako ime bi boljše odgovarjalo našim pravilom, katera so najbolj demokratična izmed slovenskih podpornih organizacij. Bilo bi pa tudi bolj privlačno za našo ameriško mladino, zakaj mi moramo sedaj računati za napredek naše organizacije samo še na tu rojeno mladino, kateri je pa tudi nekaj na tem, da se imenuje “ameriško.” Ta moja izjava glede imena pa naj nikar ne razburja članstva našega društva, katero je proti izpremenitvi Jednotinega imena. Jaz sem tu podal le svoje mnenje, na konvenciji bom pa poročal le, kar mi bo društvo naročilo, ker večina vedno odloča, pa četudi bi bilo proti mojemu mišljenju. Glede bolniške podpore bi jaz priporočal, da bi se plačevalo kot dosedaj, to je od prvega dne, ko se član pravilno javi pri zdravniku in tajniku društva bolnim. Razred za tri dolarje bolniške podpore naj se odpravi. Razreda za $1.00 in S2.00 bolniške podpore ha j se vzdržujeta tudi v bodoče vsaki zase, zakaj nepravilno bi bilo, da bi bil oškodovan kateri član, ki ne spada v oni sklad, v katerem bi nastal primankljaj. Asesment v bolniški sklad naj bi se nekoliko zvišal, kar bi omejilo sedanje pogoste naklade. Jaz mislim, da bo vsaki član raje plačal mesečno par centov več asesmenta v bolniški sklad, kot pa naenkrat $2.00 ali $3.00 naklade, kar povzroča vedno veliko nezadovoljnosti med članstvom. Končno priporočam, da bi se vpošteval nasvet vrhovnega zdravnika, da bi se konvencijo skrajšalo na štiri dni. Z bratskim pozdravom Frank Vitežnik, tajnik društva št. 76 J.S.K.J. --------o-------- NEKOLIKO NASVETOV K RAZPRAVAM O PRAVILIH Vsi dopisniki, ki se odločijo javno razpravljati o izpremem-bi ali izboljšanju naših pravil, naj bi v prvi, vrsti vpoštevali, da ima pisana beseda lahko vse drugačne posledice, kot, izgovor-jena. Marsikaj se včasi lahko reče, Lar ne hi bilo priporočljivo zapisali. Dobro bi bilo dalje, da vsak dopisnik vpošteva sledeče: — Z lepo besedo se da mnogo več povedati, in dosti več doseči kot z robatostjo, zmerjanjem ali-zasmehovanj c, m. Dostojna razprava, opremljena s stvarnimi argumenti,, im-pomra tudi ■nasprotniku. O vseh dopisnikih, ki. posežejo v razpravo, bi morali soditi, da jim, je pri, srcu dobrobit in napredek Jednote; četudi se naša mnenja križajo, s tem še ni rečeno, da imajo naši oponenti slabe namene. Osebnosti ne spadajo v noben dostojen list, najmanj pa v glasilo bralske podporne organizacije in v razprave o pravilih. Pri razpravah o pravilih organizacije, v kateri smo vsi bratje in sestre, naj bi se polagalo večjo važnost na to kaj je pisano, kot kdo je pisal. Glasom, obstoječih pravil se ne more niti priporočati in hvaliti, niti napadati ali zasmehovati nobene politične ali, verske skupine. Dopisniki, naj izvolijo tudi vpoštevali določbo glavnega, odbora, katera je bila sprejeta na polletni seji meseca julija 1927, in glasom katere sme vsak član v glasilu razpravljati o eni in isti točki pravil samo dvakrat. Ta sklep je, glavni odbor osvojil zato, da, bodo mogli priti do besede, vsi člani, ki bodo želeli razpravljati o pravilih. o-------------- DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) pozna sovraštva; ampak samo prijateljstvo in slogo, še vedno velja tisti pregovor, ki pravi, da sloga jači in nesloga tlači. Torej, na veselo svidenje 12. maja zvečer! Frank Urbas, tajnik dr. št. 160 JSKJ. brat, počivaj v miru poleg svojih dveh hčera, in lahka naj Ti bo ameriška gruda! Žalujoči ostali: Uršula Na- boda, soproga; Louis, Frank, John in Albert, sinovi; Mary, omožena Sever’, Angela, ornože-na Ahačič, Cecilija, omožena Colins, Julia in Rose Nagoda, hčere; Jakob, brat in Anna Zupančič, sestra. Štiri bratje in ena sestra v stari domovini. Export, Pa., dne 2. maja 1928. -v;';1' . v‘ ' ' ' LISTNIC',A UREDNIŠTVA Nekaj dopisov je zaradi pomanjkanja prostora odloženih za prihodnjo izdajo. Z A S T A V E, regali je, prekoramnice in trakovi. Dalje Victor plošče v vseh jezikih. Prave glasne Vic-trole. Ure, diamante, prstane in vso drugo zlatnino. Nad 20 let v trgovini. Cene zmerne, postrežba točna. Ivan Pajk, 24 Main St., Conemaugh, Pa. ' ' ‘ " ^ GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 82 Cortlandt St, New York, N. Y. ^ ==_=,.= ? (mam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kev-čeke, glasove, nove gotove rnehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn,NT. Edini wstopnfk le xaloinlk LUBASOVIH HARMONIK Zdral»Ui Državah S pota. Vilharjeva slavnost v Wau-keganu, 111. dne 29. aprila, je nad vse sijajno izpadla. Po ljudski sodbi še ni bilo takega programa na odru S. N. Doma. Prav lepo je o Vilharjevi slavnosti pisal tukajšni dnevnik Waukegan Daily News. Občinstva je bilo navzočega od blizu in daleč; nekateri rojaki so se pripeljali 400 milj daleč na to slavnost. Dohodkov je bilo do sedaj $435 in darovi od onih, ki se niso mogli slavnosti udeležiti, prihajajo še vedno. Matija Pogorelc. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo so~ rednikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja ljubljenemu soprogu, oziroma očetu in bratu Franku Nagoda dne 24. aprila, staremu 54 let. Pokopali smo ga dne 26. aprila po katoliških obredih. Pokojnik je bil doma iz Rovt pri Logatcu in v to deželo -je prišel leta 1899. Zapušča žalujpčo soprog in devet otrok v starosti od 8 do 25 let. Bolehal je nad eno leto, podvrgel se je tudi operaciji, a pomoči ni bilo. Spadal je k JSKJ in SNPJ, katera društva so mu priredila krasen pogreb. Hvala tudi hr-vatskemu društvu, ki se je udeležilo pogreba z zastavami. Prav lepa hvala društvu sv. Alojzija, št. 57 JSKJ, katerega blagajnik je bil pokojnik nad 14 let, za krasen venec, katerega mu je poklonilo v zadnji pozdrav. Istotako lepa hvala društvu št. 317 SNPJ za krasni venec. Lepa hvala dalje za lepe vence Jakobu, Louisu in Franku Nagoda in njih soprogam, družinam Frank Ahačič, John Sever, Anton Martinšek in Anton Primožič. Hvala vsem, ki so dali za pogreb avtomobile na razpolago in vsem, ki so nas tolažili v urah žalosti. Ti pa, ljubljeni soprog, oče in ijiiimiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii. | Lepe I 1 tiskovine 1 ta vaša orufitva, za trgovce, jj= 5 posameznike, za vsakovrst- E ne prireditve dobite vselej S | po nizkih cenah v prvi slovenski linijski tis- ~ ktsnrii v Zjed. državah, kjer S3 dobite ob vsakem žarni za- ~ ~ nesljiyo in E | točno postrežbo E Se priporočam društvom, rojakom, trgovcem za vse prilike. Prevzamemo največja kot najmanjša dela. i Ameriška Domovina | 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. FamimiimsiiimiiiiMiiiniiiiiuiiiiiEimi? Ne odlašajte Višek potovalne sezone se hitro bliža. Skupina rojakov za Skupino odhaja v stari kraj, bodisi na obisk ,ali za stalno. Za vsakogar, ki je namenjen na pot to poletje, je skrajni čas, da se definitivno odloči in si rezervira prostor. £ at Na 9. junija se vrši naše glavno skupno potovanje na neprekosijivem francoskem parniku “lie de France.” To potovanje obeta biti eno od največjih. Udeležili sc ga bodo rojaki iz Brooklyna, New Yorka, Pittsburgha, Clevelanda, Chicage, Indianapolisa, Jolieta in mnogih drugih naselbin. Razume se, da bo tudi to pot naš zastopnik spremljal rojake prav do Ljubljane in skrbel za udobnost potnikov. Naši potniki bodo imeli prostor v najboljšem delu parniku. Priglasite se čim prej tudi vi. Ne odlašajte več! CSSSEC Na 30. junija, istotako na prvaku “lie de France” se vrši naše naslednje skupno potovanje, katerega se bo udeležilo posebno veliko rojakov iz Milwaukee, West Allisa in Sheboyga-na. Pridružite se jim tudi vi in ne od-j lasajte. Vsakdo je dobrodošel. Na 14. julija se vrši naše zadnje skupno potovanje to poletje in sicer to pot 'na priljubljenem “Paris-u”. Tudi za to potovanje je priglašenih že več rojakov. Priglasite se čim prej tudi vi. Lahko pa potujete 7. vsakim drugim parnikom, kajti mi zastopamo vse važne linije in vam lahko postrežemo v vsakem slučaju. Pišite nam po vozni red parnikov, cene in druge informacije, dalje po slike parnikov, kabi'n itd. Pošljemo jih brezplačno. Obrnite se na nas tudi: a) kadar pošiljate denar v stari kraj, b) kadar želite dobiti denar iz stare- ga kraja, c) kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz domovine, d) kadar rabite pooblastilo, kupno po- godbo, izjavo ali kako drugo notarsko listino, i'n e) kadarkoli imate kak drug posel s starim krajem. SLOVENSKA BANKA ZAKRAJŠEK & CEŠARK 455 W. 42d St., New York, N. Y. VABILO NA PLESNO VESEICO katero priredi ŽENSKO DRUŠTVO ZVEZDA št. 170 J. S. K. Jednote V SOBOTO 12. MAJA V POLJSKI SOKOLSKI DVORANI NA 1921 W. 22NI) ST. Pričetek veselice ob osmi uri zvečer. Vabljena s” \s:l bratska društva, kakor tudi ostalo slovensko občinstvo iz Chicaga iti okolice, da se te veselice v obilem številu udelež-i in nam pomaga, da bo zabava v vseh ozirih popolna. Za najboljšo postrežbo jamči ODBOR. Igral bo izvrstni Začekov orkester. Vstopnice v predprodaji po 3f> centov, Pn vratih 50 centov. Na j vež j a i« nnjetarejS« slovenska zlatarska trgovina y Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane In radio vseh cen in Izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave. in »3« E. 79th St„ Cler#Iwid, O. KRASNI RAJ, ŠT. 160 J. S. K. J. Cleveland, Ohio vabi cenjeno občinstvo tukajšne okolice na veliko PLESNO VESELICO katero priredi na večer 12. maja v Slov. del. dvorani. Društvo “Krasni Raj”, št. ICO J. S. K. Jednote je bilo riovlieno dne 23. avgusta 1925, z majhnim številom članstva, času svojega obstanka pa je prav povoljno napredovalo. Drušlvo apelira na rojake in rojakinje v tej okolici, ki S* tie pripadajo nobeni organizaciji, naj se nam pridružijo. Nas društvo nudi ugodno priliko, da stopite pod zastavo J. S. note. Vsak novopristopli član ali članica za odrasli ali mladinsK' oddelek ima prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob deseti uri dopoldne v “Slovenski delavski dvorani” na Prince Ave.i vogal vzhodne 109. ceste. Za nadaljna pojasnila se obrnite na tajnika društva Krasn Raj, št. 100 J. S. K. Jednote. FRANK URBAS, tajnik, 3839 E. 93rd St., Cleveland, Ohio. RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle. 933 E. 185th St. Cleveland, Ohio- EDINA AGENTURA ZA VSO AMERl^j. Poskušnja je dokazala, da so kose zvane “Komet’ močnejše STAROKRAJSKE KOSE, rezila, da jim ni in jih popolnoma garantiramo. — Pošljite poštno na co z naročnino, poštnino plačamo mi. sikaz"1' /.• '■’i/ Cene so: Kose “Komet” z rinko, 2G do 33 palcev d° ^ po $2.50; šest kos skupaj po $2.25 komad. Kose dru£e ste, bolj ozke, poliranke, samo 30 in 32 palcev dol£e' ,n-50-_ ,*26. Kosišča, lepa, iz trdega lesa po $2; močnejša po Klepalno orodje, ročno kovano, teškp, po $2.00. Brusilni kamni “Bargamo”, črni, po 75c. Motike, ročno kovane pri Dobrem Polju, po $1.50-Srpi, lepi, veliki, za klepati, po $1. Ribežni za rep0 ti na dva noža po $1.50. . u|j, Plankače, ročno kovane v Jugoslaviji iz najboljšega Male za desno roko po $3.00, velike po $6.00. Liten$e klonite po $1.20; “Štefani” (2 litra) po $1.50. Naslov zapišite samo: STEPHEN STONICH CHISHOLM, MINN. Razpošiljamo na vse kraje dobro zapakirane kotle • po in cevmi, prav po starokrajski šegi izdelane, cenik. — Pri nas vedno kupite najboljše vrste peči 'n finejše pohištvo na lahka odplačila. ^ PIŠITE PO NAŠ BREZPLAČNI CENIK ZA — p0 LJINO, PECI IN RAZNO DRUGO POHIŠTVO. pRl' ČALI SE BOSTE, DA PRI NAS JE CENEJŠE. SKUPNI IZLET! SKUPNI IZLET1 POTUJTE V DOMOVINO V DRUŽB1 ROJAKOV S PARNIKOM (6 99 PARIS ki odpluje dne 2. junija 11)28. UDOBNE KABINE — DOMAČA HRANA OBILO ZABAVE UDOBNO POTOVANJE prav v Jugoslavijo, ni kak ena presedanja na železnici, pripeljete iz Pariza naravnost v Ljubljano oziroma Za vsa pojasnila se obrnite na: SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST NEW YORK, r4* xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx? s« _________________________________________________________________________________________________________________,___________ MINNESOTA . _nS!> ELC0 THEATER - ELY v sliki ZANJKA (The Noose) nastopa Richard v nedeljo in pondeljek 13. in 14. maja (v nedeljo popo^j1 predstava). — Poleg tega komedija Charlie Chap*,n cin’1' k» mm»wtmmm»itn»n»mniwt«n»row«mimmmmtfflmtt ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar ft- 4905 Butler Street, Pittflb^ ’ „ pof® $ Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, jj« vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, *a ^ stari kraj. Pišite ali pridite osebno. , bodisi i*