EU GLAS Leto XLV - št. 67 - CENA 38 SIT Kranj, petek, 28. avgusta 1992 Vlada gasi sušo Slovenski minister za kmetijstvo in gozdarstvo Jože Protner je v sredo na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni javnosti povedal, kako bo vlada pomagala pri blažitvi posledic suše. Minister je ob tem dejal, da je z ukrepi osebno zadovoljen, saj bo šlo v ta namen poldrugo milijardo tolarjev, kmetijsko ministrstvo pa bo sprejelo še dodatne ukrepe, da bi bile posledice naravne katastrofe čim blažje. Kaj je sklenila vlada? Takoj bo razdelila 10.000 ton koruze iz blagovnih rezerv za ohranitev črede. Grožnja, da bodo rejci začeli prodajati živino, tudi plemensko, so resne. Razen tega bo vlada uvozila 100.000 ton koruze in drugih krmnih nadomestkov. Ta uvoz bo oproščen carine in drugih uvoznih dajatev, rc/ci Pa bodo dobili krmo po najnižji možni ceni. Če se bodo Pojavih tržni presežki goveda, 00 živino m meso odkupila državna direkcija za blagovne rezerve. Vlada je prav tako zagotovila denar za HO-odstotno sojinanciranje cen krmnih rastlin za strniščno setev in za regresiranje nakupa dušičnih gnojil, ki bi v primeru padavin ublažila posledice suše. Sprejeti so bili tudi ukrepi na socialnem področju. Vlada bo zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predlagala odložitev ali odpis plačila najbolj ogroženim kmetom, enako pa bo predlagala za davke od dohodka iz kmetijstva in za prispevke za zdravstveno zavarovanje kmetov. Banke pa naj bi kmetom, ki so najeli posojila za graditev kmetijskih objektov in za ureditev trajnih nasadov, za eno leto odložile odplačilo glavnice in obresti. Občine, v katerih presega škoda 10 odstotkov družbenega proizvoda, pa bodo lahko uporabljale sredstva solidarnosti. Toliko je za zdaj pripravljena pomagati vlada. Obljubi lahko še marsikaj, le dežja ne more zagotoviti. Tudi vlade, ki so vladale v času suš pred štirimi in devetimi leti. ga niso mogle, vendar so le imele več iMače v javnem sektorju brez spurazma Za polovico rasti življenjskih stroškov lJ., slika J. Cigler Zlati znak Drnovšku Kranj, 27. avgusta - Predsednik Vlade R Slovenije dr. Janez Drnovšek je včeraj sprejel direktorja PPC Gorenjski sejem Kranj Francija Ekarja in predsedujočega izvršnega sveta občine Kranj Petra Oreharja. Predsednika vlade sta seznanila o letošnji sejemski prireditvi Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, ki bo v Kranju ob 8. do II. septembra. Gospod Ore-har je ob povabilu na sejem Slovenska kakovost dr. Drnovška povabil tudi na ogled gradbišča olimpijskega bazena v Kranju. Na sprejemu je direktor PPC Gorenjski sejem Franci I kar izročil dr. Drnovšku, ki je tudi predsednik častnega odbora za pripravo sejemske prireditve Zaščita - Protection,čla stm /I iti znak sejma Zaščita 92. • A. 7. Na kmetiji Veronike in Maksa Fašaleka v Šratovcih pri Gornji Radgoni Suša nam je vzela letino Maks je domačin iz Šratovcev, Veronika pa je "gorenjske gore list". Doma je na Peručevi domačiji v Srednji vasi nad Goricami. Šratovci, 25. avgusta - "Noben dež, nobena ohladitev ne more več rešiti letošnje letine. Sedaj, čeprav je še poletje, opravljamo jesenska dela. Trava je prenehala rasti. Buče so dozorele že mesec prej. Zrna posušimo in jih prodamo zasebnim oljarnam, ki jih je v okolici kar nekaj, buče pa potem pokrmi-mo. Ker ni sveže krme, pokladamo na pol posušeno silažno koruzo. Začeli smo tudi silirati. Koruzo bomo dali v silos, pa naj bo kar hoče. Le solili je ne bomo, ker sol silažo še bolj osuši. Posevki, posejani na pšeničnih in ječmenovih njivah, ne rastejo. Včasih smo silirali pridelek z dveh hektarov, letos pa ga bomo s treh. Sploh pa silaža ne bo dolgo zdržala v silosu, ker ga bo treba zaradi pomanjkanja krme kmalu odpreti. Sušiti se je začela tudi trta in nekateri vinogradniki so jo začeli zalivati. Pridelka bo najmanj za polovico manj in sploh ne vemo, kako bomo počakali na novo letino," sta v torek proti večeru, ko je brezvetrna vročina vsaj malo popustila, pripovedovala Veronika in Maks, ki imata polletnega sina Matija. Fašalekovi iz Šratovcev. Žena Veronika, sin Matija in oče Maks. Kako boste preživeli blizu 30 glav živine, med katerimi je 10 krav. "Začeli bomo krmiti silažo, vendar verjetno ne bomo zdržali. V skrajni sili bo treba stare krave prodati in privezati teleta, ki manj pojedo. V to bomo prisiljeni, če ne bomo dobili izdatnejše pomoči v krmi." Večje pomoči kmetje zaradi suše še niste dobili. Kakšna pomoč bi vam najbolj pomagala? "V veliko pomoč bi bilo zmanjšanje ali začasna ukinitev prispevka za socialno zavarovanje. Na mesec je treba plačati za enega 6.300 tolarjev. Zagotoviti bi nam morali poceni krmo in regresirati nakup umetnih gnojil. Če bi prišla moča, bi jih lahko potrosili in bi še kaj zraslo, saj je pri nas precej dolgo toplo vreme. Pomoč pa prihaja prepočasi, saj škode ne bomo trpeli samo letos, ampak tudi prihodnje leto." « Je bilo v teh krajih že kdaj tako suho, kot je letos. "Ne, nikdar. Bilo je sicer vroče, tako suho pa še nikdar. Sploh je letos sušno leto. Že senega je bito tako malo, da smo ga le enkrat kidali, potem pa so bile le posamezne plohe in rose. Že ob sajenju koruze, ki je ob ječmenu in pšenici naša glavna poljščina, je bilo zelo suho. Razen tega smo tudi pšenico slabo prodali. Za kilogram smo dobili 17 tolarjev, dobiti pa bi jih morali vsaj 20. Ob suši je to še dodatni izpad dohodka." • J. Košnjek, slika M. Cregorič Popravek Zavarovalna goljufija V št. 66, Gorenjskega glasa, dne 25. avgusta 1992 je bila v kriminalistični kroniki objavljena notica o zavarovalni goljufiji, ki naj bi jo povzročil Roman K. s sposojenim avtomobilom prijatelja Ota C. Ker je iz notice razumeti, da zavarovalnica ne krije škode, povzročene s sposojenim vozilom. Zavarovalnica Triglav pojasnuje, da se take škode normalno oškodovancu poravnavajo. V konkretnem primeru pa želimo pojasniti, da je Zavarovalnica Triglav, OE Kranj škodo odklonila zaradi utemeljenega suma lažne uporabe kupona vozila, ki ni bilo udeleženo v nesreči. Zavarovancem zato ob tej priložnosti svetujemo, naj ne nasedajo "prijateljem", ker je goljufija v zvezi s kuponi kazniva. Glasbena šola Akordeon Se je čas za vpis Ponujamo vam različne programe učenia inštrumentov brez starostnih omejitev. V letu 92/93 je možen pouk trobente, citer, saksofona, kitare, prečne In kljunaste flavte, harmonike, klavirja, el. klaviatur, violine in predšolske vzgoje Nudimo vam tudi nakup not In vseh inštrumentov po konkurenčnih cenah. Kitare melodija C-108 El klaviature 15 990,00 SIT 28 390,00 SIT I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Parlamentarnih počitnic je konec SfeŽ 2 niso sodelovali z domačimi ali tujimi obveščevalnimi službami, kar naj bi bilo predvsem moralno dejanje. Parlament pa je razdvojen tudi zaradi predloga, da bi morali na volitve tudi Slovenci na tujem, ki so slovenski državljani. Seznam "nedokončanih zadev" pa s tem še ni končan. Toliko jih je, da so predsedniki zborov že napovedali možnost, da se bo zasedanje potegnilo še na petek, 11. septembra. Parlament mora določiti volilne enote za volitve v državni zbor in volilne enote za volitve državnega sveta. Prav tako še ni rešeno vprašanje položaja tistih slovenskih državljanov, ki prejemajo pokojnino iz drugih republik bivše Jugoslavije. V proceduri je obtičal zakon o omejevanju plač v podjetjih, ki imajo javni in monopolni značaj in zakon o izhodiščnih plačah, zelen luči pa tudi še ni dobil gospodarski program vlade, o katerem se je v zborih že začela razprava, vendar še ni bila zaključena. • J. Košnjek Politično jesen bodo zaznamovale volitve Ker je konec julija poskus sprejema volilne zakonodaje propadel, bodo poslanci poskušali najti skupen jezik in zadostno udeležbo 9. in 10. septembra, ko bo prvo jesensko zasedanje slovenskega parlamenta. Kranj, 28. avgusta - Kljub temu da temeljna volilna zakona, zakon o volitvah v državni zbor in zakon o državnem svetu, julija nista bila sprejeta in se je zato čas za pripravo volitev v ustavnem roku do 23. decembra ponovno skrajšal, prihaja pred poslance nov sveženj volilnih zakonov. V sredo, 9. septembra, bodo v republiškem parlamentu odločali o predlogu za izdajo zakona o poslancih, predlogu za izdajo zakona o evidenci volilne pravice z osnutkom zakona, predlogu za izdajo zakona o političnih strankah in predlogu za izdajo zakona o volilni kampanji. Posredno je s to problematiko povezan tudi predlog zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki je že nekaj časa v skupščinski proceduri, pa ga zborom še ni uspelo sprejeti, veljati pa naj bi začel za poslance in funkcionarje, ki bodo izvoljeni ali imenovani v novem mandatnem obdobju po volitvah. Razen tega bodo skušali ponovno uskladiti in sprejeti zakon o volitvah v državni zbor in zakon o državnem svetu. Za zdaj še ni znakov, da bi se stališča zbližala, vendar je do zasedanja skupščine še deset dni, v tem času pa se lahko marsikaj zgodi. Najbolj sporen je tako imenovani udbovski Sindikat Neodvisnost bo tožil vlado Zaostajanje nadomestil za brezposelnost je nezakonito Ljubljana, 27. avgusta - Včeraj je predsedstvo Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost sklenilo, da bodo pred sodiščem tožili slovensko vlado zaradi zadrževanja prilagajanja višine nadomestil za brezposelnost gibanjem cen oz. natančneje gibanjem osebnih dohodkov v Sloveniji. Samo letos so ta nadomestila zaradi tega več kot razpolovljena. Že pretekli teden je KNSS Neodvisnost objavila svojo namero, da sproži ustavni spor o, po njihovem mnenju, nezakonitem zadrževanju valorizacije nadomestil osebnih dohodkov za čas brezposelnosti, ki bi se morali po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti sproti prilagajati rasti osebnih dohodkov v Sloveniji, ki vsaj deloma sledi rasti cen in življenjskih stro- škov. Dejstvo je, da so se nadomestila v letu 1992 povečala I. marca za 21 odstotkov, medtem ko so se v pol leta plače povečale za več kot 58 odstotkov. Kljub temu da so na ta razmerja večkrat opozarjali, dajali pobude in zahteve na Ministrstvo za delo, ki je o tem odločalo - po zakonu bi o tem moral odločati Upravni odbor Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, ki je bil po do- brem letu veljavnosti zakona šele ustanovljen - vendar na to niso dobili niti odgovora. Zadnja izjava predstavnice omenjenega ministrstva, da /a to ni potrebnih sredstev (dejstvo je, da so se prispevne stopnje prav za ta namen občutno povečale), meji, po mnenju Neodvisnosti, na anarhijo. Naj k zapisanemu dodamo še naslednje: o problematiki valorizacije nadomestil smo skušali pripraviti temeljitejši pregled stanja, ki naj bi pokazal, kaj se je s temi, za mnoge eksistenčno pomembnimi prejemki dogajalo v preteklih dveh letih. Splošen vtis je, da se je z valorizacijami teh nadomestil odlašalo tako, da so praviloma prejemniki dobivali vrednost le približno zajamčenih OD ali celo manj, čeprav vemo, da je tudi problematika valorizacij le teh (sedanja vrednost neto je 11.800 tolarjev) še kako aktualna, saj po vseh podatkih ne zagotavlja preživetja. Nas trud je bil 26. avgusta zaman: na Zavodu za zaposlovanje v Kranju, na regionalnem zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, na republiškem zavodu za zaposlovanje, na Ministrstvu za delo Slovenije, niti na Zavodu za statistiko Slovenije ni bilo človeka, ki bi znal pojasniti (oz. imel p°~ datke), ki bi našo te/o potrdi'1 ali zavrgli. Tudi na sindikatu Neodvisnost teh podatkov nimajo, so se pa zelo trudili, da bi nam jih pomagali dobiti. Oči""' je, da v naši preljubi osamosv0" jeni Sloveniji, ta dan ni bilo Č'0' veka, ki bi znal in zmogel (P0' vsod so se izgovarjali na dop"' ste, službeno ponekod celo, bre* sramu, privatno odsotnost prl' stojnih) o tem kompetentn0 spregovoriti, zato upravičeno sumimo, da so tisti, ki se okvarjaj0 z nezaposlenimi, pravilno zapo* sleni. • S. Ž. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Zahteva slovenske politične opozicije Pogajalska izhodišča naj določi parlament Ljubljana, 25. avgusta - Stranke parlamentarne opozicije oziroma demokratična opozicija, kot imenujejo same sebe, so zahtevale, da mora izhodišča za nastop slovenske delegacije na londonski konferenci o Jugoslaviji sprejeti parlament ne pa vlada ali skupščinska komisija za mednarodne odnose. Ker se nekatere "zahodne države še niso poslovile od sanjarjenja o neki novi Jugoslaviji, se utegne znajti Slovenija pod pritiski. Slovenija se na konferenci ne bi smela pogovarjati o kakšnih novih povezavah, ampak le o delitvi premoženja in mednarodnih obveznostih ter vračanju beguncev. Predsednik Kučan pa po novi ustavi nima pooblastil za politične pogovore in pogajanja kakršne imata Mi-loševič ali Tudjman. O tem bi morali obvestiti tudi ostale delegacije na konferenci. # J. K. Slovenska ljudska stranka Evropa bi lahko preprečila vojno Ljubljana, 24. avgusta Slovenska ljudska stranka in Slovenska kmečka zveza ugotavljata, da vlada glede suše še m storila nič konkretnega. Obe organizaciji pa pričakujeta takojšnje ukrepe, presenečeni pa sta, da vlada ni odgovorila na pobudo o skupnem delovanju. Škode je za več kot K) milijard tolarjev, konkretnih navodil od vlade pa so ni. bnodnevni zaslužki niso rešitev, sa| bi pokrili le K) odstotkov škode I |iidsk.i stranka meni, da bi EvrO pa lahko preprečila vojno v Bosni in Hercegovini, prav tako pa bi lahko sprejela več beguncev. Slovenska politika do beguncev je bila lahkomiselna, saj smo jih sprejeli prek svojih zmožnosti. V BiH jfl (roba oblikovati varna območja, kamor naj bi nameščali begunce. Notranje ministrstvo naj pripravi natančno evidenco beguncev ter popis njihovega zdravstvenoga stanja, / llill pa naj Slovenija sklono dogovor 0 vračanju beguncev. • J. K. Mlada iniciativa pri NDS Slovenija je vedno le zgubljala Ljubljana, 25. avgusta - Mlada iniciativa (MLIN) pri Narodni ae' mokratski stranki poziva predsednika Milana Kučana in član slovenske delegacije na konferenci v Londonu, naj no poklekne jo pod pritiski I vrope in ZDA, ki sta pod vplivom srbskega l°n ja. Slovenija je ustvarjalno sodelovala pri reševanju krize na 1C'*! območju, ne more pa sprejeti večje odgovornosti kol katerako druga evropska država. Ne smemo dovoliti, da nas kdo sili v meddržavne integracije. Zgodovina nas opozarja, da je SlovtflHg z vsako mednarodno konferenco, ki je odločala o njeni usod'-vedno le zgubila. • ,l. K. Opravičilo in pojasnilo Minuli torek, 25. avgusta, je bil na 14 strani objavljen ClanS" z naslovom "Hišica za starost ali turistično poslovni objekt r • ki je nastal kot odziv na članek "Izvrsni svet boječo za", ki lc" bil objavljen kot poročilo iz škofjeloškega izvrsnoga svota v potok, 14. avgusta, na strani 6. V torkovem članku smo na p()' hudo investitorja gradnje v Papirnici mag. Stanislav Herccb' pripravili njegovo glodanje na problematiko gradnjo v Pap"' niči, hkrati pa smo v obliki pogovora s krajanom Pavlom KU" mrom, skušali pojasniti tudi očitke vaščanov. Tik pred ,A ključkom pripravo torkovega časopisa pa jo borce zahtevah tla njegove izjave ne objavimo, češ da bo It sam pojasnil vaš" čanom SVOJe načrte. N.i njegOVO prošnjo smo tako pol člaiik'1 (z njegovo izjavo) izrezali, pri tem pa je prišlo do neljube njr pake, s.i| smo izrezali preveč in je i/ zadnjih dveh stavkov, kj smo jih napisali kot pojasnilo, zakaj ni Bercetove izjave,|,,lH razbrati, kot da iz|avo umika Pavel Kumar in no SianisDv Beroe. oboma so za neljubo napako opravičujemo, radi P* bomo so naprej spremljali, kako bodo razrešili sporno r|U njo v Papirnic i • i minišivo Informacije ^064/212-007 ali v Hotelu Evropa soba 503 in 504 v ponedeljek, 31. avgusta, ob 9.30 In 16.30 uri I si.novitHj in izdajatelj: (\iv.pi-m. podjetja (iORl MSKI (it AS k K A M Petek, 28. avgusta 1992 PO GORENJSKEM 3. STRAN + GORENJSKI GLAS Suša povzroča precejšnjo škodo tudi na Gorenjskem Najhuje na Kranjskem polju Dosedanja škoda zaradi suše v občinah Škofja Loka in Kranj že dosega vrednost več kot polovico občinskega proračuna. Občini bosta pomagali, ko bodo znani ukrepi države. Kranj, 27. avgusta - Kar dve občinski vladi sta ta teden obravnavali 'posledice dolgotrajne suše in iz poročil posebnih komisij in strokovnjakov kmetijske pospeševalne službe je razvidno, da so posledice odvisne predvsem od sestave tal. Kljub temu da se v osrednjih slovenskih medijih poudarja predvsem škoda nastala v vzhodni Sloveniji, pa so posledice v nekaterih predelih Gorenjske prav tako zelo hude, tako da bo poleg obljubljenih ukrepov z republiške ravni. Potrebna pomoč tudi v občinah. Posledice dolgotrajne suše je v torek najprej obravnavala škofjeloška občinska vlada. Iz predložene ocene posebne komisije za ocenjevanje škode (ker suša še traja, ocena ni dokončna) je razvidno, da bo pridelava koruze zmanjšana za 35 do 40 odstotkov, poznega krompirja za 20 odstotkov, izpad tretje košnje v nižinah in druge košnje na višje ležečih travnikih pa bo zmanjšal pridelavo travinja oz. sena za 30 odstotkov. Enako zmanjšan pridelek se pričakuje tudi pri sadju in vrtninah. Skupaj ocenjena škoda znaša po tej prvi oceni 323 milijonov tolarjev. Poleg neposredne škode, ki jo zajema ta ocena, pa bodo nastale razmere imele tudi posredne posledice zlasti v živinoreji: povzročena je prodaja nedopitane živine, zmanjšana bo prireja mleka in mesa, zmanjšan bo stalež goveje živine, zmanjšan pa bo tudi pridelek v prihodnjem letu. Vse to bo vplivalo na stroške pridelave, ki bodo večji ob manjših pridelkih, s či- mer se bo zmanjšal dohodek v kmetijstvu v letošnjem in prihodnjem letu. V nastalem položaju kmetijska pospeševalna služba priporoča košnjo tudi na travnikih, ki se kosijo le občasno, setev krmnih dosevkov (če bo pravočasno dež), pravočasno spravilo in siliranje koruze ter dodatno gnojenje intenzivnih travnikov in pašnikov (če bo dež). Med ukrepi, ki bodo potrebni s strani države, pa so bili našteti: zagotoviti odkup ponujene živine (zlasti denar za ta odkup), zagotoviti semena in gnojila po vsaj 30-od-stotno regresirani ceni, zagotoviti dodatne količine koruze in drugih krmil (iz državnih rezerv in uvoza) po regresiranih cenah in na kredit - za občino Škofja Loka skupno približno 2.500 ton, predlagan pa je tudi odpis davkov od kmetijstva in gozdarstva ter zmanjšanje prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Ker še niso poznali konkretnih ukrepov, ki jih je sprejela slovenska vlada, o konkretni pomoči iz občinskega proračuna občine Škofja Loka ni bilo mogoče sklepati. V razpravi je bila poudarjena pripravljenost in nujnost pomoči, edini pomislek, ki je bil izražen, pa se je nanašal na predlagano dodatno gnojenje, zlasti z umetnimi gnojili. Predlagano je bilo, da se ob znanem stanju onesnaženosti naših voda in podtalnice, tovrstni ukrepi dobro premislijo in strokovno ocenijo. V sredo je isto temo obravnavala tudi kranjska občinska vlada. Iz poročila o prvi oceni škode, ki s sušo nastaja, je razvidno, da je sestava tal, zlasti tam, kjer je pod plastjo zemlje prod, vplivala na nastanek ško- de, ki je enaka ali celo večja kot tista v vzhodni Sloveniji. Na zemljiščih s peščeno podlago bo po strokovnih ocenah kar za tri četrtine izpada pridelka koruze (na 560 hektarih), na ostalih pa od polovice (na 940 hektarjih) oz. tretjine (430 hektarjev). Pri travinju je ocenjeno, da bo pridelek manjši za skoraj polovico, pri krompirju za tretjino in pri pšenici za petino. Prva ocena škode dosega skoraj 569 milijonov tolarjev. Podobno kot v Skofji Loki se je tudi Izvršni svet občine Kranj strinjal, da komisija za oceno škode nadaljuje z delom, da se o razmerah sproti obvešča republika in da, ko bodo znani konkretni ukrepi republike, se bodo proučili tudi ukrepi in pomoč na ravni občine. Pri tem je seveda potrebna poznati nemoč na ravni občine, saj že dosedanja škoda te sušne katastrofe že presega polovico vrednosti občinskega proračuna. Na vprašanje, ali so pridelki zavarovani, je bil dan odgovor, da zavarovanja proti suši v našem zavarovalnem sistemu ne poznamo. • Š. Ž. SO Kranj je izdala obrazce za prijavo škode po suši. Obrazci za prijavo škode bodo na voljo v kmetijskih zadrugah, pri območnih kmetijskih svetovalnicah in na SO Kranj (sekretariat za gospodarstvo, oddelek za kmetijstvo, soba št. 112). Na obrazec za prijavo suše naj kmet vpiše prizadete parcele po parcelnih številkah, katastrski dohodek prizadete parcele 'katastrski dohodek parcele je razviden iz lastninskega lista, ki ga dobite na geodetski upravi občine), kulturo in odstotek škode, kakor jo na kulturi ocenjujete sami. Izpolnjene obrazce naj kmetje vrnejo čimprej, najkasneje pa do 7. septembra 1992 na sedeže kmetijskih zadrug ali svojemu kmetijskemu svetovalcu ali na občino Kranj (soba št. 112). Za vse dodatne informacije pa kmetom priporočamo, da se obračajo na kmetijsko svetovalno službo. Mag. Miran Naglic, dipl. ing. kmet. Marija Strupi, dipl. ing. kmet. Gospodarstvo občine Škofja Loka nazaduje Polletni rezultati vzbujajo zaskrbljenost ■ kofja Loka, 25. avgusta - Obravnava poročila o rezultatih poslovanja škofjeloškega gospodarstva v prvem polletju ni dala enotne 0Cene- Očitno je, da družbeni del gospodarstva postopno nazaduje, medtem ko dosega privatni del rezultate, ki vzbujajo določeno upa- poročilo. ki ga je pripravil sekretariat za družbeni razvoj o rezultatih gospodarjenja škofjeloškega gospodarstva v pr-vem polletju, je med člani škofjeloškega izvršnega sveta nale-tel na različen odmev. Veliko Pozornosti je zlasti vzbudil dodatek o stanm in razvoju raseb-nega sektorja malega gospodarstva, ki obravnava zlasti davčno plat tega sektorja. Nekate.i člani občinske vla- de so menili, da so prikazane razlike v davčni obremenitvi nedopustne in da je tudi iz teh podatkov \eč kot očitno logično povečanje katastrskega dohodka, ki je osnova za obdavčitve v kmetijstvu. Sicer pa je uvedba obveznega obračuna amortizacije povzročila, da je med zasebniki več izgubašev, najhujša posledice pa ima še vedno neurejen način plačevanja. Sicer pa je v gospodarstvu, podobno kot v vsej Sloveniji, zaradi razmer in pogojev, v ka- Pri obravnavi sklepov zadnje seje je na tokratni seji sodeloval tudi sanitarni inspektor s posebnim poročilom o razmerah povezanih z gradnjo stanovanjsko poslovnih objektov v naselju Papirnica, člani vlade pa so z gradivom dobili tudi pritožbo vaščanov. Sanitarni inšpektor je ugotovil (tudi po ogledu na terenu), da lahko načrtovana gradnja Staneta Bcrccta dejansko ogrozi oskrbo z vodo - tore, so navedbe vaščanov v celoti upravičene -novost za člane izvršnega sveta pa je bila ugotovitev, da je Berce na zemljišču že začel graditi in da mu /e hila fe izdana odločba o ustavitvi del. ki fe ne spoštuje. Iz pritožbe vaščanov pa je predvsem razvidno ogoreente nad dejstvom, da je Berce vaščane o svojih načrtih zavajal, organi, ki so predlagali ureditev lokat i/-ske dokumentacije, pa so mu tudi očitno nasedli. Večina članov izvršnega sveta /c bila mnenja, da so bili na zadnji seji s pomanjkljivim gradivom in zamolčanimi nekaterimi dejstvi zavedeni, zato so sklenili, da se o tem problemu mora pripraviti novo gradivo, osvetlili vsa dejstva m po rednih postopkih ugotoviti, tako kot predlagalo vaščaru. možnost zaprošene gradnje. V dodatku k anali i 0 stanm m razvoiu zasebnega sektor/a ma-'«'Ra gospodarstva je med drugim na osnovi podatkov i: /'" W Wgfl leta razvidno, da je bila davena ohrememtev glede na vr- s'i> zaposlitve ćz, dejavnost zelo ratlUna Povprečno /<• znašala v>šina davkov hre: prispevkov :a pokojninsko m invalidsko za-varovan/e tO /<• j>otrchno -atadi pOgOSttgO. mešanja" posehei Poudarit, v letu /VV/. - za obrtnika I davčnih napovedih je kar 26 odstotkov obrtnikov napovedalo i:gub<>, po opravljeni kontroli pa /<• bilo izgubašev k 16 odšlo tKOV obrtnikov terih deluje (najhujša je izguba trgov), tudi v občini Škofja Loka prisotno nazadovanje: fizični obseg proizvodnje se je zmanjšal za dobrih K) odstotkov, zaposlenost za 11, odhodki so presegli prihodke, dohodek se je zmanjšal za dobro četrtino, izgube so po stvarni vrednosti narastle za 6 odstotkov. Svojo vlogo pri tem ima seveda tudi (oh sedanjem teča- ju) izvoz, ki je za kar 82 odstotkov večji od uvoza, narastla pa je stopnja brezposelnosti. Na osnovi takih podatkov občinska vlada, ni mogla biti zadovoljna. Le podatek, da je kar 7,2 odstotka celotnega prihodka ustvarjenega v zasebnih podjetjih, je napoved novih časov, so menili, ki vzbuja upanje.« S. /*.. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR NAŠ IZLET I GORENJSKI GLAS *oro v Pf ildV " 'Zlet * Gorenlskim glasom v Celovec in na Vrbsko ie boto ti Va' 5 seD,embra. smo že spreieli če Vam prihodnjo so raite Ć8S' Pokl,č,t« P° telefonu (064) 218 463 m si rezervi glasa 7 3 '*'eta 18 samo 700 S,T " naročnike Goreniskega lemah t i""1* 1 000 SIT « °»t«'e udeležence Vplačila bomo spre r«/orv i 'n i,v,Hbusu- vendar pa je obvezni predhodna prijava in ure ost.?'1 °!nod 5. septembra ob 8 urili Kianja, povratak do 19 st, ' s\0\ NA SOI \ /A MLADINO IN ODRASLI Informacije! 217-481 MARKOJENSTERLE Levstik med nami! Prav neverjetno je, kako lahko bivše borce NOV ponovno aktivira prihod Vinka Levstika v Slovenijo. Predvsem na Primorskem so mrzlično sestankovali in skušali organizirati protestno zborovanje, potem pa so se tik pred zdajci s tesnim izidom odločili, da tega ne bodo storili, češ da Levstiku ne bodo skrbeli za dodatno reklamo. Kot da ne bi vedeli, da so ravno to ves čas počeli. Vinko Levstik, uspešen hotelir iz Gorice, je v Slovenijo prišel po dolgih letih eksila in pri tem dodobra razmigal slovensko politično življenje, ki se je zaradi dopustov poslancev v teh vročih poletnih dneh kar nekam preveč umirilo. Prav zanimivo je gledati, kako je s to svojo potezo prelisičil vse svoje nekdanje nasprotnike in hkrati poskrbel za posebno politično propagando svojih slovenskih zaveznikov in njihove stranke. Vsi tisti, ki so protestirali proti njegovemu prihodu, se ne zavedajo, da so s tem v bistvu spet zagovarjali politiko bivšega režima, ki so protestirali proti njegovemu prihodu, se ne zavedajo, da so s tem v bistvu spet zagovarjali politiko bivšega režima, ki je temeljila na tem. da je tukajšnjim ljudem prepovedovala branje emigrantskega tiska, emigrante pa držala na varnostni razdalji v tujini in jim onemogočala vse stike z domovino. Če namreč skrbneje pogledamo Levstikov prihod v Slovenijo, potem resda ugotovimo, da gre za del predvolilnega boja. vendar je v ozadju nekaj precej globljega. Ta večni obtoženec in nikoli obsojenec se je določil narediti konec vsem raznovrstnim sumničenjem in natolcevanjem in razčistiti, kaj naj bi res storil v času druge svetovne vojne. V tem smislu Levstik dela v korist naše pravne države, vsi njegovi nasprotniki s pozivanjem na Unč in uporabo besednjaka v stilu »domnevni vojni zločinec«, »bivši domobranec«, pa v njeno škodo, saj hočejo v bistvu resta-vrirati padli režim in revolucionarno sodstvo. Le kako si drugače razlagati izjave članov občinskega odbora novogoriških borcev, ki so že zdaj izrazili pomisleke glede sojenja, ker po njihovih besedah »vrana vrani ne izkljuje oči«. Pri tem pa pozabljajo, da v tem času Slovenijo vodi legitimno izbrana vlada, z legitimnostjo pa se lahko pohvali tudi naš pravosodni sistem. Borčevske pripombe je seveda mogoče razumeti, saj je še posebej v povojnem času vladala takšna politika, kakršne se oni sedaj bojijo. Njihov strah izvira iz tega, ker niso več na oblasti, ki sojo doslej imeli v zakupu. Zaradi tega imamo v naši bližnji zgodovini toliko političnih procesov. Strah pred Levstikom je razumljiv tudi zato. ker sodni proces proti njemu za seboj potegne vrsto drugih nerazčiščenih dogodkov iz naše preteklosti. Predvsem glede povojnih pobojev, kjer je slovensko pravosodje najbolj odpovedalo. Ko bo Levstik sedel na zatožno klop. bo s tem dregnil v hudo travmo slovenske zgodovine. Slovenski borci NOV dobro vedo, da je zanje najboljše, če bi Levstik še naprej ostal na oni ostrani slovensko-italijanske meje. Nerazčiščene zadeve z njegovimi dejanji so bile zanje doslej najboljša garancija, da se ni brskalo po spornih partizanskih dejanjih. V tem trenutku je tako najbolj postranska zadeva ali je Vinko Levstik česa kriv ali ne. O tem bo moralo odločiti sodišče, slepo za najrazličnejše pritiske. Več kot očitno pa si je Levstik v javnosti nabral že kar nekaj točk, še posebej pa po intervjuju za televizijo, kjer se novinarju žal ni uspelo dvigniti nad politične manipulacije in je v bistvu že opravljal delo, ki šele čaka javnega tožilca. Levstik je to prvo zaslišanje dobro prestal, vendar mu tudi to pred pravimi sodniki ne bi smelo kaj prida pomagati, saj ti ne odločajo na osnovi javnega mnenja, ampak dejstev in zakonov. Kot dober poslovnež in človek z bogatimi izkušnjami na obeh straneh slovenske zgodovine pa Levstik dobro ve, daje tudi v javnem mnenju pomembna moč. Njegov prihod v Slovenijo je zato večkraten izziv. Med drugim tudi za sodstvo, ki mora vsakič znova dokazovati svojo neodvisnost in pri tem ne sme podleči pritiskom, ki na eni strani prihajajo s strani jurišarskih borcev NOV, na drugi strani pa preko premetenega in uspešnega poslovneža, ki medijev nikakor ne podcenjuje in tudi dobro ve. zakaj jih ne. Demokracija po radovljiško ali kako smo novinarji "pozabili" na župana Radovljica, 25. avgusta - To, da imamo novinarji (in seveda tudi uredniki) "debelo" kožo, je le ena izmed naših značilnih lastnosti, ki pa se mnogokrat izkaže kot nujno potrebna. Posebej, ko nas kdo "vzame v roke" in pove, kaj delamo (pišemo ali govorimo) prav in česa bi se morali kot ljudje, ki ustvarjamo javno mnenje, izogibati.... Čast (bog ne daj dolžnost!) učiti nas novinarstva so si vzeli tudi pri radovljiški vladi in nas minuli torek povabili na pogovor, kot so napisali v vabilu, vse zato, da bi skupaj gradili demokracijo. Novinarji smo menda nanjo pozabili, saj je i.sledi dobesedni citat) že ne-ktij (ase i Sredstvih /avinga obveščanja prisoten tako imenovani molk ali načrtno Izogibanje objavljanja o prizadevanjih, uspehih in delu občam>\ obime Rado\l/ica.... Ko smo novinarji tlako rekoč v popolni postavi) sledili očitkom predsednika Izvršnega sveta Jožeta Resmana in podpredsednice Alenke Role - Vrabec, nam /c bilo hitro jasno, ka/ je "demokracija"po ><'-dovljiško. Pravzaprav nam m nihče očital, tla o dOSeikih v občim ne pišemo dovolj pogosto ali izčrpno, temveč da ob poročanju pozabl/a-iiio omenjali, k,it si o določeni stvari misli župan Vladimir Čeme luko "sodu dno" izbilo poročanje iz sprejema naših bronastih olim-pijcev na Bledu, ko so redki mediji omenili, tla je župan pozdravil veslače 'kaj šele. tla bi njegov pozdrav kdo citirah, neku/eri pa so (nezaslišano in nepojmljivo za demokracijo) celo izpustili dejstvo, tla /( župan \/>/<>/i pozdravil športnike Skratka, po radovljiški m celo jeseniški ohemi /c ntistal preplah i gospo Alenko Bide ■ Vrabfi so celo ustavljali pa asu m spraševali, tih /«■ na sprejemu sploh gi>-voril župan I, češ da "obema ob sprejemu olimpijce* m bila dovolj "prisotna".....S'(// vendar m šlo :a športnike, pomembno je. da je svojo vlogo "odigral" župan, i časopisih in o groza'' na televiziji pa 10 m bilo jasno razvidno .. In ker /e bil pogovor z novinarji i sejni dvorani radovljiške občine pae namenjen dialogu, smo u<»/< povedali tudi novinarji. Da pač pišemo, kar /c po " redu tih bolje povedano neredu v novem misch" 1 Drulovkt pri kranju Vpismu, ki fmOgO nctitivno tega doo«•', uredništvo, so očitki, kot mi primer, tlu fe mi kalinskovi last M M bodo& :cleniti postavil vuni n ' . ki pa lahko poštaru' prostor :ti tOJCe, kokosi tih potlohno \ploh \e tuko imcru'ul tehtni pas postni prostor, ko si ga vsttk po svoje skuša Ogfddtt* visoko Ograjo, Ureditvijo vrta. ah pa postavitvijo plinarne, kil' !' tudi printer, Po drugi str,mi pa tam, kjer takšnih "interesov oz roma interesentov" se m. raste visoka trava, tla se odrasel 'on 1 skute v ttiej Pa o prometnem redu ne razglabljamo, sa/ si ga u farji m drugi največkrat krojijo po svo/c Vprašanje m očitek Vpamu /<'. ali odgovorni glede /<(/<{"■ roma :a ta nered me ne vidi/o Oziroma rakaj ne ukrepaj O i ■ drugega, in vebjalo, da bi se posamezne iluibe uh posami"'"^. sprehodili po novem naselju m tOČeli /'ostavljati' stvtin Č'1' ' prihodnje urejenosti m rctlti n,i pravo mesto # A. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Kiselštajn kulturi OB ZAKLJUČKU POLETNIH PRIREDITEV Kranj - Ta konec tedna bodo ugasnile luči na letošnjih prvikrat v takšnem obsegu organiziranih poletnih prireditvah na vrtu kranjskega gradu Kieselstein. Organizator prireditev Društvo Gledališce-lutke-Glasba Kranj pa že razmišlja o programu za jesen, zimo in pomlad, vendar pa ne na tej lokaciji. Semkaj naj bi se, če bo po sreči, povrnili s prireditvami spet prihodnje poletje. V dveh mesecih se je na grajskem vrtu zvrstilo kar 28 prireditev, sem pa niso vštete tudi prireditve tega zaključnega konca tedna. Ker so bile prireditve prvikrat v Kranju pripravljene v takšnem obsegu in s programom zanimivim za širše občinstvo, je organizator, oziroma vsi trije člani Društva Gledališče-lutke-glasba Kranj Cveto Sever, Brane Erjavec in Marijan Pušavec, pripravil tiskovno konferenco. Obširno so razgrnili vzroke, ki so jih spodbudili za organizacijo akcije "Kiselštajn kulturi", obrazložili program, njegovo financiranje ter težave pri tem - za kar so okrivili občino, lokalne medije in vreme. Brez dvoma bi pod letošnjimi prireditvami na vrtu gradu Kieselstein organizator z zadovoljstvom potegnil zaključno črto, če bi se prireditve tudi finančno pokrile. Vzroka za zadovoljstvo po tej plati ni, čeprav bodo finančne razmere povsem znane nekaj kasneje, ne nazadnje morajo spraviti pod streho še prireditve ob tem nost, da se zvoki ne širijo v gosto naseljeni del starega mesta, pač pa v odprti del na vzhodu. Kljub različnim oviram pa so letošnje kieselsteinske poletne prireditve preživele. Organizatorji mislijo že na naslednjo poletno sezono, za katero pa bodo najbrž pravočasno tudi s prošnjo za občinsko dotacijo pripravili finančni program že v mesecih do konca tega leta. Ne nazadnje so bile z nezaupanjem do organizatorjev sprejete tudi znane in tako cenjene prireditve Poletje v stari Ljubljani, ki jih je organizirala Duhoviti protestnik kantavtor Jani Kovačič med nastopom Prav tak? peščica navdušencev, na enem od Kieselsteinskih večerov. Foto: Jure Cigler Razmišljanja, da bi sodelovali z ljubljanskim KUD France kljaj, dokazali, da je program, no, a so se ušteli. Na njihove Prešeren, ŠKUC in še s kakšni-med njimi je bilo vsekakor kar prireditve je v glavnem zahaja- mi organizatorji podobnih pričela vrsta imenitnih izvajalcev, lo občinstvo, ki je že preraslo reditev, so obetavna. Ne na- srednješolske klopi in je znalo zadnje je primerjava z leti na-prisluhniti Vladu Kreslinu, Zo- zaj pokazala velik korak na-ranu Predinu, gledališčnikom, prej. Če so prireditve osvojile kot so Marko Derganc, Rade občinstvo, kar je ne nazadnje na kieselsteinskem vrtu mogoče izpeljati. Prostor sicer ni posebno velik, saj je tlakovano le dvorišče za klopi, polovica grajskega vrta pa je še vedno trava. Vse ostale naprave potrebne za izvedbo prireditev pa so bile pripravljene že ob sami adaptaciji gradu. V preteklih koncu tedna. Finančne težave letih so prireditve prav tako bi so nastale predvsem zato, kćr le, sicer v organizaciji kranjske so na začetku menili, da bo za organiziranje prireditev dovolj 25.000 DEM, zdaj pa kaže, da bo vse skupaj stalo okoli 40.000 DEM v tolarski vrednosti. Pravzaprav je občudovanja vredno, da so se organizatorji vrg'i v projekt brez začetnega kapitala, le s tistim, kar so dobili od sponzorjev in vstopnine. Kajpak so se obrnili s prošnjo za dotacijo tudi na kranjsko občino; kljub večkratnim Pogovorom, bili so tudi pn zu-Panu, ki je obljubil, da bodo Pogledali po morebitnih rezervnih sredstvih, pa občinske dotacije niso dočakali. Vsaj do-s'ej ne. Zato so najeli kredit pri Slovenski hranilnici in posojil WCi Kranj v višini 300.000 tolarjev, vendar bodo vrnili le glavnico, obresti je namreč hranilnica vložila kot dotacijo njihovemu projektu. Organizatorji so s tem, ne 8'ede, ..i ministrstva /a kulturo, bo angleška komedi|.i s pridi h°m fejdojevskih zapletov, na slovenskih odrih pa je še nismo videli. Tekst je tako smešen, menda pa bo tudi izvedba z gosti ob domači igralski skupini tako dobra, da bodo vsi pri-Dttali v gledališče. Druga predstava sezone posega v klasiko v režiji DUM Mlakarja bo ansambel postavil na odet Henrika Ibena dramo Nora Dramo, ki je ob nastanku povzročila neznansko V/nenur|enje, |c slovensko občinstvo prvikrat videlo pred sto Wm1 leti, njena družbena problematičnost pa |<> |c vseskozi Buranjala aa evropskih odrih do danes Iretja premiera bo krstna uprizoritev dela ILubaie Hi e"g Samobor Hana Tiger v re/i|i avtorice Ore za diamo (nerazumevanja, (pod)tono\ runanja manifestiranega in intimnega sveta, ki z vso milino nežnega dramskega vzklika vdi-ra v brutalni svet grozljivke..." V abonmajski ponudbi sezone P>')2 «H so tudi tri pred-s,ave gostujočih gledališč (ene abonm.i|skih kart za leti Predstav so od 2 |<>o do \ ooo SI I (tudi v dveh obrokih), štu oenti. dijaki in upokojenci imajo 50-odstotm popust. • L. POVABILO K FOLKLORI Kranj - folklorna skupina Sava bo septembra vsak četrtek med 18. in 21. uro na Medetovi 1 v Stražišču vpisovala nove člane. Vpisovali pa bodo še prvi in drugi četrtek v oktobru. In kdo vse je povabljen? V svoje vrste vabijo mlade plesalce, godbenike in pevce. Med instrumentalisti so še posebej zaželeni violinisti, čelisti, klarinetisti, harmonikarji na diatonični ali klavirski harmoniki, kontrabasisti in baritonisti. Dobrodošli pa so tudi vsi ostali instrumentalisti, saj je program Folklorne skupine zelo pester. Program pa nameravajo v prihodnje ne le zadržati na kakovostni ravni, pač pa ga tudi dopolnjevati in širiti z novimi točkami. Folklorna skupina Sava ima v svojem programu razne plesne postavitve vseh slovenskih pokrajin, zanje imajo veliko število bogatih noš. Plesni program se uspešno dopolnjuje s solo točkami glasbenikov in pevcev. V vseh štirih desetletjih, kar skupina obstaja, je v njej sodelovalo veliko mladih. Skupina se lahko pohvali z več kot 2500 nastopi doma in na tujem na mednarodnih festivalih. Po večkrat so gostovali v vseh evropskih državah, bili pa so tudi v Kanadi, Ukrajini, na Kanarskih otokih in v azijskem delu Turčije. Bi se jim pridružili? Vabijo mlade plesalce, pevce in godbenike, ki bi hoteli v dobri družbi pod dobrim strokovnim vodstvom s plesom in glasbo ohranjati našo kulturno dediščino. Kranj - V začetku prihodnjega tedna bodo v švicarskem Baslu, v galeriji Niklausa Krnila odprli razstavo najnovejših del kranjskega akademskega slikarja Kranca Vozla. Razstava bo odprta mesec dni, nato pa se bo preselila v Verein Museum Svnthese v Miinchnu in kasneje še v Landshut. Najnovejši slikarjev opus bo pospremil katalog, v katerem je dr. Stane Ber-nik med drugim zapisal: "...Slikarstvo Franca Vozla je še danes takšno, introvertno v svoji vsebini in prav s to svojo enig-matično /astavljenostjo sila zanimivo. Zaverovan je v človeško figuro, ki mu je kozmos in smisel, v sicer nedoločljivem prostoru je edini označevalec in potrjevalee izpolnjenosti z njegovo prisotnostjo. Človeška upodobitev je tako pravzaprav upodobile* sveta), * njegovi podohi doživljamo udejanjanje bivanjskega utripa..."___ KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled zbirka slik starejše umetnosti iz zbirk Gorenjskega muzeja. V galeriji Prešernove hiše so na ogled dela nastala v likovni koloniji Premantura 92. V galeriji bara Kavka je odprta prodajna razstava jedkanic akad. slikarke Melite Vovk. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja grafike in risbe akad. slikar Hamid Tahir. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik likovne skupine Iskra iz Železnikov. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja fotografije Miha Kersnik,\ pizzeriji Ajdna so na ogled akrili Marka Rolca. V bistro-ju Želva so na ogled skice in risbe Hamida Tahirja. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KRANJSKA GORA - V okrepčevalnici Rožle je odprta prodajna razstava akvarelov akademskega slikarja Seada Čerkeza iz Sarajeva. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava panjskih končnic in podob na steklo. V galeriji Časa Brigita v Lancovem so na ogled najnovejša likovna dela akad. slikarke Brigite Poiegar - Mulej. BLED - V vili Prešeren na Kidričevi 1 razstavlja svoja najnovejša dela akad. slikar Vinko Tušek. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Slike - grafike dvajsetih slovenskih likovnikov. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik akad. slikarja Ganija N. Llalloshija. V galeriji Fara so na ogled slike Janeza Justrina. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava slikarsko kiparskih del članov prvega slikarsko kiparskega tabora Pokljuka 92. V okroglem stolpu je na ogled razstava slik na steklo. TRŽIČ - V paviljonu NOB je na ogled razstava Slovenski kraji in mesta v XIX. stoletju iz zbirke muzeja grafik iz Rogaške Slatine. V galeriji Kurnikove hiše je odprta prodajna razstava Idrijska čipka. V prostorih A Banke je na ogled slikovno in videote-čno gradivo o bibliofilu, lekarnarju in zbiratelju Bohuslavu La-vički. KAMNIK - V galeriji Miha Maleš je na ogled razstava slik in grafik slikarja Staneta Cudermana. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GRAD KIESELSTEIN Na vrtu gradu Kieselstein bo danes, v petek, ob 21. uri koncert New Sfving Quarteta. Jutri, v soboto, ob 20.30 uri pa bosta igralca Gogala in Ropoša nastopila v predstavi L. Pirandella Človek s cvetom v ustih. Dobre pol ure trajajoči dialog med Neznancem in Človekom s cvetom v ustih s prefinjenim in odrsko učinkovitim govorom vodi gledalca po duši na smrt bolnega sprehajalca. Predstavo so pripravili: član Stalnega tržaškega gledališča Tone Gogala, Jožef Ropoša, član Mladinskega gledališča Ljubljana, režiser Grega Tozon, prevajalka Tita Simoniti in lektor Jože Faganel. Večer pa bo zaključil koncertni nastop Ukrajinskih kozakov s cigansko glasbo. Ob slabem vremenu predstave ne bo. ŠKOFJA LOKA: VITA MAVRIC POJE ŠANSON - Jutri, v soboto, ob 20.30 bo v atriju Starega farovža na loškem Mestnem trgu nastopila Vita Mavric, trenutno vodilna pevka slovenskega šansona in pesmi svobodnih oblik. V prvem delu koncerta, ki ga organizira ZKO Škofja Loka, bo pela šansone, za katere so besedila napisali pesniki Ervin Fritz, Milan Jesih, Kajetan Kovic, Janez Menart, Fran Milčinski - Ježek in drugi. Drugi del koncerta pa bo potekal v slogu političnega kabareta in Brechtovih songov. Pri klavirju bo pevko spremljal Borut Lesjak, BLED: ETNO FESTIVAL - V gostišču Okarina se danes, v petek, ob 19. uri začenja letošnji dvodnevni Etno festival. V nocojšnjem programu bodo nastopile skupine Kurja koža s štajersko ljudsko glasbo, Sagaris iz Maribora z indijsko etno glasbo in skupina La sedon salvadie iz Udin s furlansko ljudsko glasbo. Jutri, v soboto, ob 19. uri pa se bodo predstavile skupine: Marko banda iz Beltincev s prekmursko ljudsko glasbo, Gvvenc'hlan skupina iz Trsta z bretonsko ljudsko glasbo in Bogdana Herman iz Ljubljane s koncertom ljudskih balad. TRŽIČ: KONCERT - V cerkvi sv. Andreja bo danes, v petek, ob 19. uri koncert, na katerem bo Cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik pel duhovne, umetne in narodne skladbe skladateljev: Gallusa, Tartinija, Riharja, Hladnika, Trošta ter Fleišmana, Hubada, Simonittija, Kogoja in Ukmarja. Zbor vodi Vito Primožič, korepetitor pa je Tomaž Meglic. RADOVIJICA: USTANOVITEV ZBORA Kulturno društvo Radovljica namerava ustanoviti mešani pevski zbor. Na predstavitveno vajo vabijo pevce in pevke mlajših in srednjih let in sicer v ponedeljek, 31. avgusta, ob 19.45 v dvorani knjižnice A.T. Linhart Radovljica. Vse dodatne informacije v radovljiški knjižnici. GIMNAZIJA KRANJ 64000 KRANJ Koroška cesta 13 razpisuje dela in naloge UČITELJA MATEMATIKE s polnim delovnim časom za nedoločen čas Zahteva se visoka izobrazba ustrezne smeri. Kandidati naj prijavi priložijo dokazilo o zahtevani izobrazbi in življenjepis. Rok za oddajo prijav je 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa najpozneje v 30 dneh po končanem razpisu OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR KRANJ Cesta L maja 10 a 64IKMI KRANJ razpisuje za šolsko leto 1992/93 UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNEGA POUKA Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave z dokazili pošljite na naslov šole. GORENJSKI GLAS ♦ 6. STRAN GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO Petek, 28. avgusta 1992 V ponedeljek bodo v Ljubljani odprli 38. vinarsko-vinogradniški sejem Ljubljana v znamenju vina Julija so na Brdu v okviru letošnjega ljubljanskega sejma Vino 1992 priznani domači in tuji enologi ocenili 972 vzorcev vin iz 18 držav, v sejemskem delu, ki bo odprt do sobote, 5. septembra, pa bo sodelovalo 467 razstavljalcev iz 20 držav. Ljubljana, 26. avgusta - Ljubljana, ki ji je bil zaradi uspešnih vi-narsko-vinogradniških sejmov dodeljen naziv "mesta trte in vina", želi tudi z letošnjo 38. vinsko sejemsko prireditvijo upravičiti ta naziv. Vinarsko-vinogradniški sejem bodo odprli v ponedeljek, 31. Ljubljanski nagrajenci Ocenjevalna komisija, v kateri je bilo 23 strokovnjakov iz 13 držav, je na Brdu izbrala šampione letošnjega sejma Vino 1992. Sampionov je pet: Sauvignon blanc, letnik 1991, iz Avstrije v kategoriji belih suhih vin nearomatičnih in aromatičnih sort, Seamling 88 iz Avstrije v kategoriji polsuhih, polsladkih in sladkih belih vin, Meritago Red Lake Countv, letnik 1989 iz Kalifornije v skupini suhih rdečih vin, Grand Soleil Blaufrankische Rose, letnik 1991, iz Avstrije med suhimi penečimi vini in Old Tawny Port, letnik 1970. iz Nove Zelandije v kategoriji specialnih alkoholiziranih sladkih vin. Podeljenih je bilo še več sto kolajn. Med žganimi pijačami sta šampiona viljamovka in vinjak Orli iz ajdovskega Fructala Alko. avgusta, zaprli pa ga bodo v soboto, 5. septembra.E Ljubljanski sejem je tako kot prejšnja leta našel skupni jezik in interes z mestno upravo, ki bo poskrbela, da bo celotno mesto živelo s to prireditvijo, prav tako pa tudi s poslovno skupnostjo za vinarstvo in vinogradništvo Slovenije ter mnogimi tujimi prijatelji in vinarji, ki Ljubljani tudi tokrat niso obrnili hrbta. Pomagali so, da je v ocenjevalnem delu sejma sodelovalo 972 vzorcev vin iz 18 držav, kar je nekoliko manj kot običajno, glavni razlog pa je bližina vojne, vendar še vedno zadovoljivo, sejemski del pa bo zapolnilo 467 razstavljalcev iz 20 držav. Bogat bo večerni program, vsak dan bodo na sporedu degustacije, tako da bo vsak obiskovalec lahko zapustil sejem zadovoljen in dobre volje. Ljubljanski vinski sejem se je po ocenjevalni plati uveljavil do take mere, da rezultate priznavajo tudi v državah Evropske skupnosti. Tegobe slovenskih vinarjev Slovenija ima 21.500 hektarov vinogradov, vinogradniških leg pa je 10.000 hektarov več. Večina jih leži na demografsko ogroženih območjih. Sicer pa ima Slovenija 798.962 hektarov kmetijskih površin. Letno pridelamo v Sloveniji med 100 in 130.000 tonami grozdja, iz katerega iztisnemo okrog 80 milijonov litrov vina. Kakovostna vina imajo pretežni delež. Med težavami uvrščajo vinarji na prvo mesto nelikvidnost, manjšo kupno moč ljudi, podcenjen uvoz vina iz drugih republik, zaradi nerešenih lastninskih vprašanj in denacionalizacije pa je zastala obnova nasadov. Velik dodaten problem je suša. Predvsem mlajši nasadi so na meji propada, kar je še bolj nevarno zato, ker Slovenija mlade nasade potrebuje. Večina je namreč starih. Ljubljana bo ta sejem še razvijala. Pri tem se kani zadržati samo pri vinih in nič več tudi pri ocenjevanju žganih in brezalkoholnih pijač, bogatejši pa bo spremljajoči in strokovni del. Tako bo v torek v Ljubljani prvo posvetovanje o nuklearni magnetni resonanci v vinarstvu. I o je nova metoda ugotavljanja goljufij v vinarstvu in se v svetu že uveljavlja. Ko se bo položaj v bivši Jugoslaviji umiril, ljubljanski sejmarji računajo, da se bodo vrnili tudi doslej tradicionalni razstavljale! iz južnega dela bivše Jugoslavije, predvsem iz Makedonije, pa tudi tujcev bo spet več. I^tos se bodo posebej predstavili vinarji iz I ntlanije in Julijske Krajine v Italiji in z Cradiščanskega v Avstriji. • J. Košnjek AGROMEHANIKA Kranj. Poslovno servisni center. Hrastje 52/a, tel.: 084/324-033 Traktor Torpedo 55 A DV Traktor Torpedo 45 Traktor TV 826 Traktor TV 822 Rudžerini škropilnica 200 I Škropilnica 340 I Agregati za pranje 100 BAR Molzni stroj Akumulator 12W 36 Vrtne kosilnice Pršilnik 200 I Cene so s 5 % PD m* kv Tj JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka Kidričeva 58 vabi k sodelovaniu za delo na področju razvoja in tehnologije stavbnega pohištva dva DIPL ING. LESARSTVA Delovne izkušnje zaželene. Novima sodelavcema nudimo možnost dodatnega izobraževanja. Pniave pričakujemo v 8 dneh na naslov: Jelovica Ll školja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba. 830 000,00 567.000,00 389 000,00 391.000.00 37.424,00 42.103,00 39.665,00 46 000,00 3.100,00 že od 18 000,00 dalje 87 000,00 Radgonski kmetijski sejem je največji v Sloveniji Sejem je razvojni adut Gornje Radgone "Sami boste videli, da je letošnji jubilejni 30. kmetijski sejem v Gornji Radgoni res velik in kakovosten, razen tega pa rekorden tako po številu razstavljalcev kot obiskovalcev," nam je v torek dejal direktor Pomurskega sejma Ivan Kovač in dodal, da Pomurce veseli dobra udeležba razstavljalcev in obiskovalcev z Gorenjske, povedal pa je tudi, da je Gorenjski sejem iz Kranja pomagal pri nastanku in razvoju pomurskega sejmarstva. Gorenjski iganci in štruklji Radgonski sejem je znan tudi zaradi pestre gostinske ponudbe. Tokrat je kar 28 gostinskih obratov. "Prekmursko večino" je tokrat zmotil Sašo Pernuš. ki ima gostilno Lakner na Kokrici. V svojem radgonskem gostišču uspešno ponuja gorenjske žgance, telečjo obaro in sirove ter ajdove štruklje. Gornja Radgona, 25. avgusta - Če bi koga zamikalo, da bi si ogledal največji slovenski kmetijski sejem, ima še vedno čas, saj bodo sejem zaprli v nedeljo, 30. avgusta. V torek so nam povedali, da takšnega obiska še ne pomnijo. V soboto in nedeljo se je na sejmišču trlo blizu 30.000 ljudi od blizu in daleč, enak vrhunec pa pričakujejo jutri in v nedeljo. Tokratnemu 30. jubilejnemu sejmu pravijo sejem rekordov. Čeprav je sejmarje skrbelo, kako bo predvsem s tujo udeležbo, saj je bližnja Hrvaška še vedno v vojni, sploh pa tujina Slovenijo še vedno rada meče v isti koš z južnim delom bivše Jugoslavije, se je pokazalo, da je bil strah odveč. Razstavnega prostora je zmanjkalo in tisti, ki tokrat niso prišli v igro, so že v vrsti za prihodnji sejem. Številke o sejmu sicer ne povedo vsega, povedo pa veliko. Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni se na 30.000 kvadratnih metrih odprtega in 15.000 kvadratnih metrih zaprtega razstavnega prostora predstavlja nad 1200 razstavljalcev iz 18 držav. Razen Slovencev in sosedov Hrvatov so prišli razstavljala iz Avstrije, Madžarske, Italije, Nemčije, Japonske, Francije, Nizozemske, Izraela, Romunije, Poljske, Češke, Švedske, Belgije, Švice, Združenih držav Amerike in Velike Britanije. Tako bogata zasedba dviguje ponudbo in tudi konkurenco med razstavljalci. Včasih, denimo, so bili na sejmu predstavljeni trije, štirje tipi traktorjev, sedaj pa jih je 12. Ker je Radgona vinorodno območje, sta močno zastopana, ob kmetijstvu in živilski industriji, tudi vinarstvo in vinogradništvo. Prav v torek so po- ti mtftr%# ijjjjifi Trgoprevoz iz. Lenarta nagrajen za čelno hidravliko - Trgoprevoz iz Lenarta, ki sta ga leta 1990 ustanovila Darinka in Milan Roškarič, je generalni zastopnik za romunske traktorje Lniversale. V Lenartu v Slovenskih Goricah je osrednje skladišče za rezervne dele, po Sloveniji je 27 pooblaščenih servisnih delavnic, traktorje pa prodaja 15 zastopnikov po vsej Sloveniji. Na radgonskem sejmu je bil Trgoprevoz nagrajen za čelno hidravliko in za avtomatsko priključno kljuko za prikolice. Trgoprevoz ponuja okrog 20 tipov traktorjev Lniversale in 8 tipov traktorjev goseničarjev Hart. Pri vsem tem je zanimivo, da Romuni vgrajujejo v traktorje naše akumulatorje, jekla, ferolegure, tesnila, barve in drugi material. Na to proizvodnjo je v Sloveniji vezano več kot 1400 delavcev iz petih podjetij, letna menjava med Romuni in Trgoprevozom pa je 12 milijonov dolarjev. Ivan KOVAČ, direktor Pomurskega sejma Za radgonski in kranjski sejem je dovolj prostora "Kako nam*je uspelo zgraditi tako uspešen sejem, je zelo enostavno povedati, težje pa je to storiti. Pred 30 leti smo na občinskem dvorišču in na nogometnem igrišču pripravljali razne potrošniške sejme. Takrat smo zelo dobro sodelovali z Gorenjskim sejmom in smo si od Gorenjcev celo sposojali nadstrešnice Razen Gorenjcev so nam pomagali šc Ljubljančani. Seveda pa so postale naše ambicije z razvojem kmetijstva in turizma vedno Vtije m v Radgono smo hoteli pripeljati poslovni svet. Dobili smo prvo asfaltirano cesto do Murske Sobote, občina je dala zemljišče in tako sedaj lahko razstavljamo na 10 hektarih. Sem smo pripeljali tri barake in mali vikend, v katerem je bila moja amaterska pisarna. Spomnim se, da so mi miši neko zimo požrle ves arhiv Se tem smo hoteli imeti, tehtali smo med turistično in kmetijsko vsebino m zmagalo je kmetijstvo. Napravili smo razvopu in razstavni program, ki drzi šc danes, pri tem pa nam /c pomagala stroka in večja podjetja, saj mi kot mali sejmarji nismo lahko prihajali v pomembne firme Mtirsikje sploh vedeli niso. kje Rad gona /e. ali na Primorskem ali v Sla \ oni p Sejem nai pokoe. ka/ /i- slovenska stroka sposobna narediti, naloga marketinga in prodap' pa je. kako naše znanje vnovčiti." Kakšno je sodelovanje z Gorenjskim sejmom? Ste si konkurenti? "Gorenjci ste dobri razstavljalci, pa tudi obiskovalec Tudi danes boste verjetno na sejmu slišali gorenjsko govorico. S kranj-skim tejmom pa smo dobri prijatelji. Kranjčani so zelo ambiciozni, verjetno pa se bodo morali močneje odločiti le za nekaj seimov Oboji imamo možnosti za uresničitev svojih programov Kranjski spomladanski kmetijski m gozdarski sejemn ima se ve like rezerve tako kot tudi nas sejem Delujemo na različnih področjih m obema sejmoma \e obeta lepo življenje." • J. K. delili kolajne najboljšim vzorcem vin, ki jih je izbrala ocenjevalna komisija. Radgonski sejem, ki ga dopolnjuje bogat strokovni del, ima tudi politično noto. Na sej- motornimi žagami in verigami zanje, škropilnicami, kosilnicami, motornimi kosami in gozdarskim in vrtnim orodjem. V Radgoni ima svoj razstavni prostor Gorenc, izdelava kmetijske mehanizacije Ludvik Stare iz Spodnjega Brnika. Kot nam je povedala Ivanka Stare, je sodelovanje na sejmu dolgoročna naložba. V Radgoni so že petič, domov pa so odnesli že nekaj priznanj za inovacije. Letos predstavljajo v Radgoni i Creinina novost - rezalnik za odvzem silaže. Creina iz Kranja se na radgonskem sejmu predstavlja s svojim standardnim programom cistern, mešalcev in trosilcev umetnih gnojil. Novost pa je stroj (rezalnik) za odvzem silaže iz koritastih silosov. Rezalnik je uporaben za kmete, ki imajo koritaste silose s koruzno ali travno silažo. Pri odvzemu se silaža okrog mesta pobiranja ne zrahlja, rez je gladek, delo pa enostavno in brez napora. Možni so trije načini priklopa na traktor: tritočkovni priklop, čelni priklop in konzolni priklop. Višina odvzema je od 1,2 do 3 metre, manjši rezalnik ima kapaciteto pol kubika silaže, večji pa 0,75 kubika silaže. mu se dnevno veliko govori o kmetijski politiki v Sloveniji Tako je slovenska vlada na radgonskem sejmu v sredo predstavila svoje ukrepe za odpravo oziroma omilitev posledic suše v Sloveniji, v torek pa je bila seja odbora za mleko. Rejci so zahtevali 30 tolarjev za liter odkupljenega mleka, vlada pa vztraja pri 24.40 tolarja. Z višjo ceno so soglašali tudi predstavniki mlečne predelovalne industrije, če bi lahko tudi sami zvišali cene. Na sejmu in na bližnjih polju so dnevni prikazi delovanja kmetijskih strojev in naprav, lako demonstracijo svojih izdelkov je imela v torek popoldne Creina iz Kranja, na praktičnem prikazu delovanja strojev in naprav gradi svojo prodajo in promocijo tudi Agromehanika iz Kranja, SIP iz Šempetra pa je na sejmu v torek promovira! svoj novi zaščitni znak. To je motiv iz nagrobnika, najdenega v rimskih izkopaninah v Šempetru, prikazuje pa bika, v katerega se je spremenil bog Zeus, da bi lahko ugrabil svojo ljubico Evropo. Po tej legendi je naša celina tudi dobila ime. Večina gorenjskih izdeloval cev in prodajalcev kmetiiske opreme se redno predstavija M radgonskem sejmu. Kranjski Merkur se na sejmu prcdst.i vlj.i / verigami vseh vrst (živinske, gozdarske, pasje in ladij ske) in z opremo za verige, / novi predsetvenik z dvojnim' ali enojnimi valji (avstrijski sistem), novo travniško brano, klasične predsetvenike z ježi ali v kombinaciji z ježi in valj'-planirne deske za vse vrste traktorjev, sadilec sadik, avtomatsko tehtnico za krompir-voziček za silažo in nakladalo1 drog za les. Stalni gost na sejmu je tudi Tokos iz Tržiča. Renato Tomazin seje pohvalil, d3 Avstrijci kupujejo pri njih kose, ki so cenejše kot v Avstriji, sicer pa imajo na sejmu staO-dardm program poljedelskega ročnega orodja, obrtniškega ročnega orodja, razne dele za kmetijsko mhenizacijo ter vrt1" čkarsko orodje. Agromehanik* iz. Kranja ima na sejmu stalo1 prostor. Franc Selak ni nezadovoljen s prodajo in je po njcgO" vem v mejah pričakovanega-Agromehanika je dobila v Rad' goni že kup kolajn, v sredo pa so imeli prikaz delovanja strojev za vinogradnike, vse v sodelovanju s sejmom. Agroiucl1'1' nika ima velik interes za sodelovanje v Radgoni tudi zarad1 bližine Avstrije in Madžarske-Agromehanika ima na sejmu svoj proizvodni program škropilnic, atomizerjev, visokotlačnih aparatov za pranje ter rezervne dele Ra/stavl|.i traktorje Tomo Vinkovič, IMT, To(' pedo in Zetor z rezervnimi del'-• J. Košnjek, slike M. Gregorič Radgonski utrinki Podoba Gornje Radgone, ki je bila v med lansko agrcsil" na Slovenijo motno poskotlovana. je po dobrem letu obnovili'"'1 Radgončani so : veliko i>n:atlcvnostjo in s pomočjo avstrijskin SOSedov obtlOVili cerkveni :\onik in med letalskimi ritijnitli j1"' fkodovane ttavbš, > ČaSU scima pa so mesto se posebej lepo i'ri'' dili. Direktor tenorskega 1rgoprcvo.ti Miltin Rosktin, /< 9tW številnih priznani :a movaciie prejel se rlato plaketo .<; renski i" srebrno :a laski rizling i: svo/egii vmogratlti Sicer pa /<' ')/< š'""' vinogradniška dejavnost bolj Hobl, sa/ /c TtgOpreVOl I dveh '«'"'' postal izredno uspešno podjetje mi področju prodoje, proiZVOdnj* in servisiranja kmeti/skc mehanirat ;/e SUŠO /c poljščine v Prckmuiju priztiilclti ponekotl boli l"'tH~ kod manj. izvedeli pa srno. da je pravo katastrofalno staruc W* vzhodno od (iom/c Rtitlgonc I tuli med nosim obiskom /c so"'1 neusmiljeno žgalo Ekipa Goreniskega glasa je bila v popoldanskem delu Ifj teniškega obiska gosi kolt-gov Ratlia Murski val in časopisu I'1' murski vestmk i: Murske Sobote, kjer smo se spoznali m nju i i izkušnje • M. c. Ne jenja pred, dokler ni zadnja sraga Krvi prelita, dokler njih kdo sope, Ki jim je staršov vera bla tak draga. f Prešeren, Krst pri Savici Sonja Koranter Vprašanja za preroka Skrit v skrinji kamniti je prerok. Mraz in glad mu pijeta moči. da ne odide po stopnicah v prepad. kjer sta doma oba prestola prerokova. Tam so sanje in nemir, tam so ladje in bela senca duha. odtavajoča v mračnem delu sveta. Kdo bo sam sedel na prestolu besed, komu bo podarjen sanjski svet. ko izteče se voda vesoljnih rek! ti sem moral obraz med smeti. Vselej sem bil tisti hip s srcem izven dogodka, v novih obzorjih. V dandanašnjem času. Pod sinjo presečnico telesne kapljevine in pod stranivo streho Zemlje primanjkuje prostora za sinklinalo stranskega. Preprijeta prepotena srajca ali celo prepenjava iz žive kože se že pretisci, vendar dogodki! Če pokličem psa, pride. Pride iz mene in se vame vrne. "Ko ti pokličeš psa, pride ta iz tebe in se vrne vate. Ko pokličeš mene, pravzaprav prosiš večjega od naju, naj me pokliče, in me pokliče in pridem iz njega in se vanj vračam." "Ali ti koga kličeš?" "Ti časi so minili." Ne vem, s kom govorim. Preden je odšel, me je udaril na kolkov sklep. Zato šepam. Ko sva skupaj sedela in pela in gledala svet skoz eno in isto uho, pravi, sva se poznala. Da sva prijemala svet z eno in isto roko. Hodila naokrog z eno in isto nogo. Mahala z enim in istim repom... Sicer pa, kateri hudičev pomišljaj rišem v zrak? "Učitelj je prišel in te pozna!" "Ne, jaz sem samo tudec, samo ne vem, čigav," "se bom zavil v pajčino jezika, in molk bo bziknil okoli mojih ušes kot onstranska klofuta. Na Odprtih straneh objavljamo projekt Nova Atlantida, čigar tema je tokrat religija. Pripravil gaje književnik Franci Zagoričnik s sodelavci: Sonja Koranter, Ivan Cankar, Stane Boštjančič, Valentin Cundrič, Regina Kralj, Boris Ogrizek, Egist Zagoncnik m Bogdan Sieberer (ilustracije h knjigi Sonje Koranter). Valentin Cundrič Opazovalnica duhov Taka je sosledica dogodkov, ki so mi zaenkrat še nadrejeni. Sam moram npr. zbrati 100 srebrnikov za načrtovanega Ananija in 30 za Judeža. Čeprav mi bosta vzela Boga J. in ga umorila- (To sta 2 osebi, ki se bom z njima spoprijemal kot s sebi enakima ali točneje, kot s seboj.) Uroki nastajajo v našem najožjem krogu. Zunanji krogi se temu pozivu samo podredijo in te zaznamovanega mlinčijo, dokler ne posežejo v'šji duhovi vmes. Če čutijo to potrebo. (Mar nismo drug drugega previjali in viškali v nebo, misleč, da smo bratje in sestre? In kdaj se nam je celo Crnkralj poklonil? Zdaj sem pa dosti- SPLOŠNA NEVARNOST V SARAJEVU krat za obe. za Dvojčico Boga J. in za dvojčico Neboga J. Izidor ovčice pasel. Ali pa Tisti z glavo pod pazduho. Ker prava dvojčica nima krstnega imena, ji skrivaj pravim Otroško lepa Ml Tista na belem pragu.) Perspektiva jezika je zaenkrat še skrivnost tudi zaradi moči omenjenega uroka, ki me je obsenčil. Dokler se Bog J. ne bo naveličal in bo ponovno premešal žive karte. To stori pravzaprav v bedenjih letih pred vsakim tisočletjem. Smo blizu tega dneva. Puhlica ali kaj več: peto bistvo povedanega je breme in okras. Gospod petega bistva mi je že po-držal klobuk in rokavice. Osmeronog. Tetovirani granat. Kalk iz... ščine? Prva dvojčica je brez imena, druga si je pa prilastila nazive Boga J., vendar so se ti v zvezi z njo sprevrnili v spačeno obliko - Hišna maza, Deželna podmazanka in lista, ki bo vselej le-Pa- S Ka/ibogom J. ali Zmrdom razparata, kar Jl/ napletem, in ne dojameta, da se dobri d u novi jezika z menoj igrajo kot otrok z. otrokom. Puhlica ali kaj več: gospod petega bistva se mi Je zelo prikupil in približal, bil sem ganimed vimega sebe: točil sem mu lastno bistvo. Kako neki morejo biti spomini naii| tako lahkotni in ^edri, saj me je okradel. Pa so. Čudno, ko nekako duhove dosežeš, ti oni priznajo nesluteno •tarost. Ih s to doto v zavesti stopiš na vrt pomenov in namenov kot vrtnar in gospodar. Tako so se mi nehote razodela stranska ali ti šinska življenja. Navidezno sem ležal z obra 'om na tleh kljub dežju in snežnim zametom, kot nekakšna arhctipska Venus, v resnici sem Pa (že) smel oditi kot sedemkratni tihec (tudi ll|dec?| po pove/ovalni tišmski šini čez. prago v« sedmerih življenj. Z mano sta hodila moja v*ruha, pes fiuvaj in angel varuh. (Dobil pa sem opomin, češ da sem vse poletje pisal v zimskem namesto v Poletnem pravopisu. Sa| 'a podvojenost piavil sploh ne vem ) l'ganili s,,-'i zdaj bom pljunil v roke kot v preparandiji ■* odrasle, Vendar, kako, mi povejte. Zdi se Ni in najbrl se sploh ne motim, da se nase Waj pifoCe Zdaj bralno društvo sestoji /golj iz llltvih članov. ZatO so osebni stiki (pogovor, Mlskaii|i rok, brca) nemogoči, in vegetiralo n.i javili sporazuma, k.u pa, ce are za nekakšno f'stko v naših lastnih vrstah' Potem sem neka-ko odpisan, samo to In / nikomer se ne mo-Uln 0 leni pogovoriti, sam s sebo| ostajam. Pa Sc ta hudičev pravopis' Pst, ni treba, d.i vsi ve-00, obnašal se bom po metodi biti mirujoče gi-"alo. To bi ne smelo biti težko. •o kar sem danes, le vsota glavnih in stranskih /,v|ienj, deljena / 22. Kot latentna dvaindvaj sia/ njene Inse severnoafriških krščanov, ki jUl je pobrala kuga, prevzeli njihove črede, dokler mso podivjale, njihove sadovnjake, dokler se niso i/rodili in njihova polja, dokler jih ni prekril plevel, ampak je Mohamed, ki je Koran napisal od prve do zadnjo besede sam (pravzaprav so njegovi učenci zapisali vsako njegOVO besedo, tisto, kar je i/rekel v cerkvi kot Koran in tisto, kar je i/rekel /unaj nje kot Suno, drugi del islamske "biblije"), za to uporabilo kot predlogo kar Biblijo in lev rat lega mu ne gre /ameriti. s.i| je bil Prerok le honorarno: večji del časa je opravljal državniške in vojskovodje -vc naloge države, ki jo je sam formiral in se je pod niegovima žezlom in sabljo tudi v krvavih bojih neverjetno že za njegovega življenja ra/ širila. Seveda pa ni zanemarjal niti žensk niti posvetnega razkošja, saj je moral sam biti prvi vzgled osvajalcem, ki so morali imeti radi razkošje, da so zaradi njega tvegali tudi glavo in ki so morali radi imeti ženske, kajti država, ki ■ se je tako hitro širila, kot se je Polmesec v prvih letih svojega obstoja, je potrebovala neverjetno veliko vojakov in enako veliko novih žena. Islam se da najbolje razložiti s fenomenom puščave. V puščavi dež pade enkrat letno, takrat pa se utrga oblak, pesek ne more pogoltniti nenadne blagodati, ki se usuje v mogočne hudournike in nato izgine v ponikalnicah, ki spet napajajo kot arteški studenci redke oaze. Toda kadar pade dež, puščava čez noč ozeleni. Številna nevidna semena pri visokih temperaturah neverjetno hitro, tako rekoč pred prostimi očmi opazovalca brstijo, hitro naredijo plodove, iz niča se pojavijo pisani metulji, v nekaj tednih, dokler moča traja, vse dozori in ima potomstvo in ko spet zavlada suša, se semenje skrije globoko pod mrtvi pesek. Do naslednjega dežja. In lepota islama je lepota kaktusove-ga cveta: sredi vsakdanje bodljikave kaktusove mizerije muslimanskega vsakdana se sem in tje pokaže vsakih sto let prečudoviti kaktusov cvet - za trenutek cvetenja, za katerega se splača ostalih sto let veneti in životariti. To je Polmes-čeva resnica. E.z. Maček SONČNIKI Vas, 10. julija, anno domini Nekoč, verjetno zelo davno, je pod hribom stala malo večja Vas. V Vasi so imeli vse, tudi Kovača, Vaško Lepotico in Posebneža. Redkokdaj je zašel v Vas kak popotnik, ki pa nikoli ni ostal dolgo. Vas je bila svet zase. Vaška Lepotica je bila prava princeska. Ime ji je bilo Bela. Bila je hči mlinarja. Imela je dolge bele lase, bujne in valovite, vse na njej je bilo popolno. Mlinarje zelo pazil nanjo, čeprav ni bila njegova prava hči. Prišla je nekaj mesecev nazaj, ko je bil velik požar in je veliko ljudi pomrlo. Od takrat je Bela vedno kazala, da jo zebe. Nikogar ni maral blizu nje. Nikogar, razen Kovača, ki je bil lep in postaven fant, povrhu vsega pa je kovačija dobro poslovala. Tudi on je bil eden redkih preživelih tistega požara in je, zgleda. Belo poznal že od prej. Mlinar je bil zadovoljen. Bela se je rada družila s Kovačem. Nikoli ju niso slišali, da bi karkoli govorila, vendar sta se vidno razumela. Tudi z vaškim Posebnežem se je dobro razumela Tudi z njim ni spregovorila niti besede. Večkrat so bili skupaj s Kovačem zunaj pred kovačijo. Kovač je bil umetnik. Včasih je varil majhne figurice iz železa. Videti so bile kot žive. V Vasi je živel Mladenič. Držal se je zase, le z Belo. Kovačem in Posebnežem se je družil. Vsi Hirje so posedali pred kovačijo in lica so jim žarela V SOJU ognja iz. peči. Radi so imeli vročino. Kadar je sijalo Sonce, so se po cele dneve sončili in nekako žalostno gledali proti tej mogočni zvezdi. Oni so bili edini preživeli velikega Požara, ki je pred nekaj meseci opustošil Sosednjo Vas. Četverica nikoli ni spregovorila niti o požaru. Edino, kar so lahko vaščani samo ugotovili, je bilo, da je /gorel velik vo/. ki je prevrnjen ležal na sredi Sosednje Vasi. Od njega je ostalo samo mogočno zveriženo ogrodje. Se kolesa so izginila v plamenih. Življenje je mirno teklo, dokler Mlinar ni neke noči opazil, kako je Bela /le/la skozi okno in /bežala proti kovačiji. Ni ji mogel ugovarjati. Kadarkoli se je hotel upreti njeni volji, ga je tako milo pogledala, a je vedno popustil Ogenj v peči je gorel. Bela, Posebnež in Mladenič so sedeli pred njim, Kovač pa je delal figurice iz razbeljenega železa. Ko je železo še žarelo, je bilo videti, kot da so figurice žive in se premikalo."Videti je bilo. kot da se držijo za roke in plešejo. To seje ponavljalo vsako noč. Mlinar se ic nehal sekiran /aradi Bele, ker ji jc nekoč sledil in videl, da njena nedolžnost m v nevarnosti. Potem se je začelo stopnjevanje. Nekaj časa je Bela ostajala ponoči doma in Mlinar si je oddahnil. Na kresno noč pa seje začel pekel. Ko je odbilo dve, je hiša zagorela. Bela je skočila skozi okno in odhitela v Vas. Mlinar, ki se je komaj rešil, ji je sledil in zazdelo se mu je, da njeni lasje vedno bolj žarijo v soju ognja. Ko je tekla proti kovačiji, je zagledal še druge tri. Tudi oni so nekako žareli. Ko so se vsi zbrali, se je pojavil plamen v njihovih laseh. Mlinar je prestrašen stekel proti skupini. Napotili so se proti vrhu hriba. Počasi so napredovali in vedno bolj goreli. Kosi goreče obleke so padali z njih in šele takrat je mlinar videl, kako lepa in skladna telesa imajo. Prav nečloveška. - To je Satanovo delo! Mlinar je zgrabil Belo za roko in se strašansko spekel. Bela se je obrnila in ga slepo pogledala. Njene oči so bile svetlorumene in izžarevale so močno vročino. Gledala je nekako skozenj. Potem je zažarela in zagorela kot baklja. Obrnila se je in pohitela za ostalimi tremi. Pritekli so vaščani, ki so slišali Mlinarjeve klice na pomoč. Župnik je mahal s križem pred njimi in tulil APAGL APAGE in izganjal hudiča iz njih. Nekdo je vrgel vedro vode nanje. Strahotno je počilo. Cioreča koža na Mladeniču je za trenutek potemnela, potem pa zagorela še z večjo močjo. Začeli so jih polivati z vodo. Ko- NEVARNOST ZRAČNEGA NAPADA V SLAVONSKEM BRODU vač se je ustavil in zaščitil ostale tri, ki so se vzpenjali naprej. V roki je stiskal kos železa, s katerega so kapljale staljene kaplje. Vrgel je kroglo med ljudi in žareče kaplje so zažigale njihove obleke in v nekaj trenutkih je od razjarjene množice ostala samo kopica stokajočih in umirajočih. Na vrhu hriba so se prijeli za roke in zagoreli s strašansko vročino, ki je bila tako močna, kot sonce. Plamen je postajal vedno višji in dvignil se je v nebo. Telesa so izginila, ostal je le dolg žareč trak, ki se je dvignil do ene od zve/d na nebu. Zvezda, v katero so se zlila goreča telesa, se je počasi premaknila in potem / vedno večjo hitrostjo poletela proti vzhajajočemu Soncu. Mlinar se je ves ožgan odplazil nazaj v vas V kovačiji je zagledal debelo železno ploščo, na kateri so se štiri razbeljene figurice držale /a roke. Pogledal jih je od blizu. Prepoznal je Belo, Kovača, Mladeniča in Posebneža. Videti je bilo, kot da so živi. Sonja Koranter Prvi psalm Pesem ti pojem, iz črne vode se sliši glas. pod njeno gladino in belo meglo pa meni v obraz se sveti luč in tuje telo, pesem ti pojem, podobo posodim, da iz megle si obleko zašijem, iz tvojih dlani odejo zagrnem na golo telo. kjer nimam več sonca. Tvoje so sanje in vodni pristan, pod tvojimi jadri sem ptica in pregnana zver iz rajskih poljan. Tu je nemir v krvi doma in pod njeno svetlobo se skrije dan, ko veter rojstvo spozna. Nimam vrat, ki bi vodila na jaso steklenih zaplat, lomi se steklo in potok temni, ko obrneš oči, da te luč ne oslepi! Pesem ti pojem. iz gorske vasi, da iz njenih boš gozdov spoznal moje sledi, kjer so stopinje v snegu in mahu kot sonce in greh, da boš zajel iz stelje gorate poslednje odseve mavričnih zvezd, tam spiva kot eden na kamnu iz črnega zlata, sanjava jutra, ki so daritev in kletev jantarnega boga! Tretji psalm Pesem ti pojem, sklenjenih rok in mokrih las, spletena s soncem in dežjem, v kamniti obraz, da hodiš po njem in preklinjaš telo, ki je spoznalo veter in zemljo cvetlično, ko je tavalo brez oči z vrčem po vodo. Razbita in nema zdaj hiša strmi, nima več vrat in okna podrl je vihar sončni na pragu noči. Na oltarju kamnitem se senca odmika, spoznala je jutra zakleta, odhaja za soncem v gorata skrivališča, kjer ne bo vidna in ne spoznana, da bi lahko še kdaj meni prerokovala. Nimam telesa in ne več moči, da bi zajemala iz hiše, prosila za dež in darovala seme ognja na preroško ognjišče -le telo. ki je obhodilo zemljo in pusto in golo prosi za življenje vode. sc odmika iz rok in gajev pomladi, kjer so spleteni v vrv neskončni gaji, da po njih so stopinje kot med, in prelestna boginja se smeji na strehi iz kamnitih zvezd. Pesem ti pojem, iz gorske vasi, pod njeno košato odejo se vidi smrtni dih. kjer sva bila kot jantar m sneg podarjena neskončnosti in vklenjena v njen breg. Zdaj je ta pesem le prošnja, ukaz - sledi njene je zabrisal prerok. ki odejo in sneg je odnesel v drugo vas! SPLOŠNA NEVARNOST V BIHAĆU Valentin Cundrič Spomini na zmaja, ki je (bil) Pesem Sonja Koranter: Zmajeva steza, pesmi; likovna oprema Bogdan Sieberer; samozaložniška zbirka Fondi Oryja Pala, Kranj 1992 Iz pesmi Sonje Koranter se lahko poučimo, kako je bilo na svetu, ko je bila Pesem gosposka, v oči nam bijeta njen socialni red in duhovno ozračje. Prerok je, kot se spodobi v njegovi domovini, premražen in lačen, čeprav mu je Pesem pripravila dva prestola. Dva? Tu je namig ali na par ali na prerokovo nedoumljivo razsežnost. Z njim tekmujejo ljudje, vendar so našli zmajevo stezo, in so močni. Med njimi najde pesnica tudi obraz, ki ji bo poleg prerokovega ljub in drag, čeprav samo tri jutra ali teden dni. Pesnica zato, ker ne misli samo v prvi osebi, govori s seboj v drugi osebi, kot bi ogovarjala znanega tujca, pogovor ni ne karanje ne dobrikanje, je preprosto pesem. Tako sestopi v osamosvojen svet ali na svojo Zemljo, Senhaba imenovano, in tu doživlja dokaze, da se godi nekaj nenavadnega: vidi z zaprtimi očmi, igra vlogo Norca iz taroka, drevo je en sam veliki cvet, sreča se z nebeškim kovačem, doživi puščavo duše, vendar križanja ne bo. V Nesonetih, (ki so najmočnejši del zbirke), se Koranterjeva izraža dokaj sveže in nenavadno: v rokah drži note, ki praskajo po ogledalastih poteh, Sivolasi starec, ki je njen tostranski del, se vsevdilj spreneveda in kuje v prahu dom in gnete ognjišča iz vulkanskega pepela. Da bi mu ustregla, in da bi se življenje potrjevalo kot Pesem, pesnica sega vase, v globine, ki bodo zdaj vihar /daj mir, se pravi: zdaj mrtve /daj vesele. Verjetno je njen predhodnik zmaj počel isto. /a /maiem je ostala steza, če verjamemo pesnici. Za pesnico pa ostaja skalnata zavesa, ki jo bo bralec slednjič odmaknil SPLOŠNA NEVARNOST V GORAŽDU Franci Zagoričnik Na prestolu besed Sonje Koraner Pesnenje Sonje Koranter na njeni Zmajevi stezi nas spodbuja k vrsti odzivov na različne okoliščine v zvezi z njegovo pojavnostjo, pa naj gre za vprašanje njenega pesniškega jezika in poetike, o vsakdanjem kulturnem obstoju in minevanju o času in večnosti. To so navsezadnje taka vprašanja, ki se nam sama zastavljajo ob srečanju s tem pesništvom, in je tudi tako, da nam skrbnejše branje tudi samo ponudi odgovore nanje, saj so bili zapisani, še preden smo se svojih vprašanj sploh ovedli. Nujna informacija o pesnenju Sonje Koranter bi bila naprimer v tem, da se pesnica knjižno pojavlja že en ducat let, od 1981 naprej, za naravnost nezadržno prizadevnostjo, saj je v tem času izdala kar 37 samozaložniških del, v glavnem poezije, pa tudi proze in esejistike. V primerjavi s tem se njena nova zbirka pojavlja na založniško zahtevnejši stopnji, saj se samozaložniška zbirka Fondi Oryja Pila podreja selektivnim načelom, kakršna so v navadi pri državnih založbah. Pesniška zbirka nadalje predstavlja pretehtani izbor, ki se ne meni toliko za letnice rasti tega pesnenja, za vse njegove značilnosti, ali za celovitejšo predstavo o njem. Sama po sebi je zmajeva steza nevidna stvar. To potem pomeni, da pesnica pesniško obvladuje prostore, ki so bolj prostrani od siceršnje neposredne stvarnosti in da je potemtakem tudi ta stvarnost sama posredovana in zatemeljena v celovitejšem dogajanju sveta in potem tudi njegovega določenega dojemanja, v usmerjenem pomnenju naših čutov in čustvovanja, v nadzorovani zavesti in esenci, v času, ki je hkrati zdajšnji in nikdaršnji, zgodovinski in prihodnji, mitski in utopijski, večen in dokončen. Do tega pridemo zavedajoč se prvin njenega pesniškega sporočanja, čigar govorica je potem nujno tudi čezvsakdanja, kompleksnejša m svojsko razvejana, obnavljajoča naš mitsko estetski spomin, z obujanjem in dograjevanjem nekdanjih govornih znanj, predvsem seveda pesniških, utrjujoč jih v našem zdanjem pesni ško na/ornem dogajanju. In če je zmeraj znova potreben odgovor na vprašanje, zakaj vse to gnanje in žrtvovanje, smo precej pri znanem hdlderlinskem spraševanju o pesništvu v revnem času, ki nas po dvesto letih še prizadene in to zmeraj bolj, kot si to mogoče čisto narobe razlagamo, podcenjujoč ali pa precenjujoč vse dobre in še bolj vse negativne vrline svojega časa. Pesniški odgovor Sonje Koranter se nahaja v njeni pesmi Oni m podobno še kje: "Preganjani otroci raja: netopirjevo telo noči jim podaja ogenj in oči za nevidnico, stezo zmajevo."' Mitskost človekovega duhovnega gona in izgona iz izvornega neduhovne-ga raja, ker duša je človeku dana kot za kazen in za popotnico skozi časje njegovega bivanja, ta mitskost je njegova večna pot. Vse kar je, je samo v svoji neustavl jivosti Zapisana beseda ni zaustavljena in tako umrtvljena. Je ponujena svetloba in vid sko/i dan, skoz temo, tudi za neviđeno. Je tudi takšno, je tako uteme Ijeno in na ta način resnično. Ni si ga treba zmišljevati v tej slavi zmišljevanja, ki je pesništvo. Pesniška bil Sonje Koranter je v tisti substanci, ki je v rodu s sa mo popolnostjo, / absolutnim. Zaradi tega ne more pristajati niti na posamično niti na dvojnost, kvečjemu na strogi selekcionirano vse-enost. Spregovarja v različnih osebah, v različnih (s)polih, zato je lahko tudi onkraj fi/isa in tildi onkraj psihe. Primer iz Senhaba: "Ubija me duša, taji me telo." Ali podobno i/ cikla Pod hišo pleteno: "Moja senca in jaz sva tujki m sestri." lako pesnica Soii|a Koranter v '/postavlja nova m tudi (tov sem ivojika pomenska razmerja med zdajinjim in drugimi časnimi sloji ter na/iranji in nikolišnjim, med znanim in onkraj vsega /a Vedenja, tako v gotovosti zgolj slutnje, kakor tudi v realnosti ire alnega. Oas je neizčrpen in neuničljiv rudnik besed in pomenov, smisla in ideologij, ki poje samemu sebi in seveda po pesničini zaslugi tudi nam. Treba g.i je bralno doživljati in užiti in nemara tudi ustvarjalno izkoriščati. Tako potem tudi naše duhovno življenje deluje in se obnavlja, da človek ni samo "pregnana zvei iz rajskih poljan", kot je zapisano v Prvem psalmu, ni samo izgnan v konkretno zgolj realnost, ampak je lahko celostno prisoten z vso svojo kulturo, kot se to kaže skozi besedno umetnost Sonje Koranter. Ivan Cankar: ANEKDOTE 0 JEZUSIH RELIGIJA To poletje diši po ptičih in ptiči po kletkah dišijo. In starci na klopi sedijo in vohajo ptiče. To je vaša religija. V KAJ LJUDJE DANES VERUJEJO Ljudje verujejo v čudeže. Ljudje verujejo, da je sinoči še bila luč, videli so. pozno je že bilo. Zjutraj pa je bil mrtev. Kap ga je zadela, Jezusa. Tehtal je 130 kg. Gorje vam, ki verujete! Gorje vam, ki hrumite! Gorje vam, zrušil se je nauk o fotosintezi. Zrušil se je nauk o jutranjih in večernih mašah. V materinih rokah posušila se je skorja kruha, namazana z marmelado iz Cianida. Gorje vam, bog je padel s kolesom in pijan leži ob cesti. IZGUBLJENE OVCE Opoldne pribežale so kmetice s polj. Moka se jim je vsipala izpod predpasnikov. Ob cesti so stali predpasniki, nataknjeni na prometne znake, in gruče otrok so se stiskale k njim in jih Mama klicale. Učenik je sedel mednje in jih je učil: »Ne bojte se, kajti duhovi so šibki in niso primerni za garaško delo na polju. Jasno je, koliko trave bi lahko zraslo na mestu, kjer stoji Sikstinska kapela. Cel voz trave. Lahko bi redili kozo.« Oni pa so se pustili stati tam in mastili so se z začudenjem. On pa je stopil gor po grebenu in takrat je z drugega griča prihropla ena debela baba. Na svetu je vladalo popolno ravnovesje. NEVARNOST ZRAČNEGA NAPADA V ŽUPANJI E. Z. Maček TURISTIČNI DELAVCI Galaksija Milky Way, 13. julija 1992 Vesoljska ladja je brezšumno drsela skozi Galaksijo. Na ekranih v Gospodovi kabini se je ena od zvezd vidno večala. Gospa je prisedla k svojemu možu: - Boš čaj? Ah, sva že tam ' - Ja... Tu sva. čaj? - Se že dela. Krasni). - Povej mi kaj o najinem planetu. Zakaj Zemlja7 - Ah, včasih je bila zelo zanimiv turistični kraj. Takrat si se ti komaj rodila. Prelepe pokrajine, za vsakogar nekaj... Umetniki so prihajali in si delali kipe na otokih in podobne oslarije, za otroke smo zgradili ogromne piramide s čudovitimi poslikanimi labirinti... Raj za turiste. Zlata jama. - In kaj se je zgodilo? - Potem je neki cepec začel kontaktirati / lokalnim prebivalstvom in je učil ljudi delati ta/ne stvari. Malenkosti. Promete mu je bilo ime. l/ka/alo se je, da ljudje niso znali z ničimer prav ravnati 10 so stoletja stare civilizacije propadle. kiju- je prekrila pozaba, P1' ramide so porabili kar /a grobnice, si lahko misliš. Višek VSCg* pa je bil, ko so nekega turista pribili na kri/. Zemljo SO prepovedali in potem so nekaj časa prihajali samo se znanstveniki. Ko SO turistom spet dovolili vstop na planet, je bilo vse tako, kot prej- 2 eno izjemo. Nihče ni smel ljudem ničesar pomagati in kazati. ^-a' so turisti hitro pozabili na Zemljo, ker so si naš li planei Krhfljk Sem redkokdaj še kdo zaide. In cel planetarni projekt je šel v nič. Vprašanje, ali se jo se da popraviti in privabiti turiste naz*j' Civilizacija ljudima planetu je že prišla do te stopnje, da sami le* tajo v vesolje in bodo tudi oni kmalu postali turisti, kot mi I etajo |>d vesolju? No, ja, Nekajkrat so si drznili poleteti do svojega satelita, leui1' okoli planeta, kot vešče okoli luči in Imajo vsakih nekaj let kB*0 razbito vesoljsko ladjo. Čudna bitja. Vse, kar dobrega izumijo,,7' konsti|o najprej za medsebojno uničevanje, potem pa sele po"11' Slijo na koristne lastnosti. (iospa je prinesla čaj. - Se pet minut in /ačneva zavirat. i uksn/na vesoljska jahta Nebesa Sedem je zaplula v ZemljJn° atmosfero in se na visim 20 kilometrov popolnoma ustavila ("' spod je / računalnikom izbral primerno jtamuflažo in jahta i1 prevzela obliko oblakov, ki so plavali v globim pod njima. Potm ka sta si izbrala celino, kjei je bil nekoč turistični centre in se /a čela v krogih spuftčati. kaj j).t bova počela tam SDOdaj? Ah, zanima me, kako so se kai razvili, ti ljudje, Vel, včasih j* ^ lo iako, da so te imeli za boga m so ti stregli, kolikoi so le mog • Se potem, ko si odšel, so nosili hrano in v obupu so si \io\^>] /gradili kipe in s|)oniemke in templje in jih Začeli oboževati H" mesto tebe Seveda, če si se potem vrnil na isti kraj, so doinoro ci od vesel|a čisto ponoreli. Včasih se je splačalo biti turist. - Iako nekako torej, kol na planetu Krhfljk? .. la Ki hll|k |c bil odprt /a tuii/em približno takrat, ko so /cinm /aprli /ato je tudi propadla Prav žal mi |c |c, kei sem takrat l di jaz sodeloval pri vseh pripravah /a naval turistov.., Bila je P1' vi čudež V šestih dneh smo jo pripravili za trajno uporabo p dNORanna ROŽE TCAJNICE so NAJBOLJ HVALEŽNE Ko že greš na Bled, se zapelji še na Partizansko ulico. Tam ima menda neka gospodinja izredno lep vrt, so mi oni vroči dan naročili v uredništvu. Saj boš videla... Res sem videla celo vrsto lepih vrtov, ki pa jih je tiste dni vročina neusmiljeno zdelovala. Za katerega naj se odločim? Ne morem se. Iz zadrege me reši zadnja hiša v ulici, preprosta hišica, ki nima v svoji okolici prav nič izumetničenega, vse je naravno, na ganku malega senika za njo pa se izmenjujejo slapovi fuksij in gorenjskih nageljnov. "Šestnajst vrst fuksij je pri hiši, te najdaljše rastejo že sedmo leto," mi pripoveduje gospodinja Mira Beline. "V tejle vročini jih zalivam po dvakrat na dan. Pred mesecem dni, ko je bilo še bolj sveže, jih je bilo res veselje pogledati. Sem za bio-vrtnarjenje in tudi rožam dajem le naravno, koprivno gnojilo. Če koprive namakam 24 ur, dobim škropivo, ki je učinkovito proti ušem, če pa jih pustim namakati 10 dni, dobim odlično gnojilo. Na 10 litrov vode dam 1 liter gnojila. Ne diši, to res ne, toda pozna se na rasti in na cvetu. Nazadnje sem koprivam dodala še malo preslice. Kar ostane gnojila, ga dam drevesom, prav tako razredčenega seveda. Od rož imam pa najraje trajnice, so najbolj hvaležne. Vsi kupujejo čim večje sadike, jaz pa prav nasprotno, kupim majhno, da jo potem spremljam in uživam v njeni rasti. Fuksije so zelo občutljive na spremembo temperature. Na sploh pa za rože drži, da jim niti vročina niti veter ne dene dobro." • D. Dolenc Danes bo v Žireh finale oddaje "Zadetek v petek" ODDAJA, KI JE PREDRAMILA POSLUŠALCE Žiri, 26. avgusta - Aprila letošnjo pomlad je bila na radiu Žiri prva iz serije oddaj ZADETEK V PETEK. Kviz, popestren z glasbo in predstavljanjem zanimivosti, je med poslušalci Radia Žiri takoj postal ena najpopularnejših oddaj in ko se je iztekla zadnja, deseta oddaja, so poslušalci takoj začeli spraševati po novih, podobnih oddajah. Tako so se radijci, ki oddajo pripravljajo v sodelovanju z našim časopisom, Gorenjskim glasom, odločili, da kviz z malce drugačnim načinom sodelovanja poslušalcev in naših bralcev, pripravijo spet oktobra. Pečat zanimivim oddajam navadno dajo voditelji, ki morajo biti pri vodenju kviza še posebno spretni in iznajdljivi. "Pred leti sem na Radiu Žiri že vodila kviz, ki je bil sicer odmeven, vendar vreme Vremenska slika kaže, da je nad južno polovico Evrope območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena nevihtna fronta se pomika čez srednjo Evro-Po. Ob zahodnih vetrovih priteka nad naše kraje topel in v višinah nekoliko bolj vlažen zrak. V soboto in nedeljo se vreme še ne bo spreme- TRGOVINA KRANJ Jaka platiše 17 <<&arbie program • uvožene pijače in konditorski izdelki na|priznane)ših firm • par1umeri|a • kozmetika MAXrACTOR in ostalih znanih firm • kompleten program OfffJ&ffC •,udi senzorskt brivniki in vložki • šolski program • darilni program iz stekla in keramike Delovni čas-. 9. - 12., 15. - 19.. sobota 8 - 12. ure. tel: 324-002 VHIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO BLED JE VENDAR V RADOVUIŠKI OBČINI! Zadnje čase je bilo, po zagotovilih predstavnikov radovljiške vlade, veliko negodovanj o medijskem poročanju o uspehih in delu občanov občine Radovljica. Zlasti je "zbodel v oči" primer, ko smo novinarji pozabili ali premalo omenjali, da je blejske veslače ob prihodu iz olimpijskih iger pozdravil tudi radovljiški župan, ki ima vendar vse zasluge, da je Bled v radovljiški občini in da so olimpijske kolajne dobili ravno Blejci... Mi pa danes to napako popravljamo. Ponovno poudarjamo, da je na prireditvi ob sprejemu veslačev govoril tudi domači radovljiški župan Vladimir Černe. Poudarjamo pa zato, ker ni izključeno, da bo ob naslednji olimpiadi Bled še v Radovljiški občini (ne upamo si podvomiti, da župan ne bo več Vladimir Cerne) in da bo radovljiški župan še kdaj lahko pozdravil dobitnike olimpijskih kolajn....* (vs) VELEPAPRIKA Prejšnji teden smo imeli priložnost videti papriko, težko 40 dag. Mogoče se vam to ne zdi nič posebnega, ampak vzgojena je bila na Gorenjskem, na Ladji pri Medvodah. Njena gojiteljica Ivanka Štolcar pravi, da ne ve, kaj bodo storili s papriko: mogoče bo iz nje velika polnjena paprika ali cel kozarec vložene paprike. Še nekaj takšnih primerkov se je skrivalo na gredi, preko katere je nekoč tekel železniški tir. To najbrž ni skrivnost tako velike paprike: gospa Ivanka jo varuje pred vetrom, stalno zaliva in se z njo pogovarja. Rastline potrebujejo ljubezen, pravi. Upam, da bomo še kaj slišali o Ivankini papriki, ki nima konkurence v uvoženi papriki iz bivših jugoslovanskih republik. • M. M., foto:j.Cigler nilo. Lunine mene Danes, v petek, 28. avgusta, ob 3.42 uri je nastopil mlaj. Vreme .bo še naprej sončno in vroče, le v soboto in nedeljo lahko pričakujemo nevihte. Nataša Bešter ima že pripravljena vprašanja za današnjo zaključno oddajo prvega dela kviza ZADETEK V PETEK, ki se bo začel ob 20. uri v kinodvorani v Žireh. sem bila takrat praktično sama za vse, od sestavljanja vprašanj do vodenja kviza, to pa je bilo ob službi preveč. Sedaj pa je lažje, saj vsi skupaj, na radiu in na Gorenjskem glasu delamo skupaj, od vprašanj, do pridobivanja sponzorjev...," pravi Nataša Bešter, ki je oddaje vodila skupaj z Jožetom Drabnikom in Domnom Po-nikvarjem. V vsaki oddaji so trije poslušalci prišli v studio Radia Žiri, pet do šest tekmovalcev pa je na vprašanja odgovarjalo po telefonu. Oddaja se je začenjala ob 16. uri popoldne in trajala kar tri ure, vprašanja niso bila pretežka, vmes pa je bilo tudi veliko zabave in glasbe. Ker pa je bilo kar pet glavnih pokroviteljev oddaje: ABC Loka, Podjetje Jenko, Foto Sturm, Kroj in Zajček, poleg njih pa tudi vrsta občasnih sponzorjev za posamezne oddaje, so bile privlačne tudi nagrade. Vsak, ki je pravilno odgovoril na zastavljeno vprašanje, je dobil tisoč tolarjev, po treh vprašanjih pa je tekmovalca čakala odločitev za "Vse ali nič" in takrat je lahko vsoto podvojil ali vse izgubil.... "Tekmovalci so bili kar pogumni in mislim, da so prav vsi, ki so se odločili tvegati z vprašanjem vse ali nič, dobili vse. Posebno mi je v spominu ostala enajstletna Klara iz. Zminca, ki je "korajžno" tekmovala po telefonu. Sama je bila doma, vključila se je v našo oddajo in navdušila je vse, tako nas v studiu kot ostale sodelavce v kvizu. Tudi sicer tekmovalci niso imeli posebne treme. Opazili pa smo, da je bilo več nav-duiertja za sodelovanje po telefonu. Zbirale so se družbe, ki so nas poklicale in prav zato smo se za jesenski del oddaj, ki naj bi se začele oktobra odločili, da bodo ali družinski ali skupinski kvizi, da bo ena skupina tekmovalcev v studiu, druga pa morda v kakšni znani gostilni v škofjeloški občini.... skratka, da bo oddaja malce spremenjena in morda celo bolj zanimiva," ima Nataša že nove načrte. Pred jesenskim delom oddaj ZADETEK V PETEK, pa bo danes v kinodvorani v Žireh še zaključna oddaja prvega dela, ki bo potekala "v živo", kar pomeni, da bodo poleg tekmovalcev na odru v njej sodelovali tudi poslušalci v dvorani. Gostje oddaje bodo Gašperji, pokrovitelj pa Alpina Žiri. Seveda tekmovalce spel č.ik.i|o lepe nagrade in kar je v teh časih tudi pomembno.... veliko /abave. • V. Stanovnik Sončkovo popoldne V Radovljici to nedeljo, 30. avgusta, SONČKOVO POPOLDNE BO. Na istem mestu in ob istem času, kot smo objavili pred tednom dni: igrišče za Osnovno šolo A. T. Linharta na Kranjski 27, ob 15. uri. Tokrat se organizatorji ne bodo ustrašili niti oblakov niti neugodne vremenske napovedi, saj bodo, če bo kazalo na dež, del programa preselili v šolsko poslopje. ZADETEK V PETEK Drevi. natanko ob 20 uri v Kinodvorani v Žireh enaistič ZADETEK V PETEK, tokrat kot gala javna prireditev Nastopajo GAŠPERJI s hu moristom Kondijem Pižornom Voditelja Nataša BEŠTER in Jože DRABIK. V kvizu se bo, kot vsakič v "Zadetku!", pomerilo 8 tekmo valk in tekmovalcev obiskovalke in obiskovalci v dvorani pa bomo ugibali skritega gosta Zanj je poskrbela ALPINA ŽIRI, ki je pokrovi telj prireditve In na|vaine|še vstopnice po 100 SIT so naprodaj v Žireh, Železnikih in Škof ji Loki, ker utegne vstopnic zman|kati, jih pravočasno (najbolje kar takoj!) rezervirajte na RADIU ŽIRI. telefon 691 214 Danes ob 20 uri torej v Žireh ZADETEK V PETEK finalna oddaja prve serije (ime in priimek, naslov in telefonska številka) PRIJAVNICO POŠLJITE NA RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI alpina ŽIRI TOKRAT 0 SEBI Naš komercialist Andrej Mali: Pa naj še kdo reče, da komercialisti v prostem času ne delamo. ^ržvtV/f/Vf^ Kran'',el 064/211-917 £J 0.0.0. organizira • pomoč v gospodinjstvu in • čiščenje poslovnih prostorov • dnevno • vsak dan # tedensko - izbran dan ali ob vikendih • mesečno - generalno čiščenje ali ob drugih priložnostih beljenje poroka, drugi prazniki Pokličite nas, saj vam lahko v vsakem primeru nadomestimo delovno moči _ IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 28. avgusta 1992 l. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.20 Video strani 9.30 Program za otroke 9.30 Smrkci, ameriška risana serija 9.55 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije, ponovitev 10.15 Hollywood se jih spominja, ponovitev 11.05 O raku, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 12 00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Napovednik 15.35 Umetniški večer, ponovitev; Danton, francosko poljski film 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke 18.10 Skrivnostni otok, ponovitev angleške nadaljevanke 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum 20.26 EPP 20.30 J. Mortimer: Odloženi raj, angleška nadaljevanka 21.10 EPP 21.15 Sova 21.15 Roseanne, ameriška nanizanka 21.45 Grajske stavbe na Slovenskem 21.50 Odprta knjiga: Atlas Sloveni- 22.00 TV dnevnik 3, Vreme, Šport 22.25 Napovednik 22.28 EP, Video strani 22.30 Sova 22.30 Polnočni klici, ameriška nanizanka 23.15 Kako se ljubiti z zamorcem, kanadski film 0.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.40 Sova, ponovitev Dragi John, ameriška nanizanka; Polnočni klici, ameriška nanizanka 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Klasični dosežki v oblikovanju, Le-visove kavbojke 501, angleška dokumentarna serija 20.35 Večerni gost: Prof. dr. France Bernik 21.15 Slovenski magazin 21.30 Zemljepi sne posebnosti: Nevidni svet, ame riška poljudnoznanstvena oddaja 22.40 Video strani PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Živeti kot ves svet, dokumentarna oddaja za mla de 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.10 Murp hy Brovvn, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 12.30 Jutro-fon 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.40 Levji gorb, ponovitev 14.40 The big blue, oddaja za Unprofor 15.05 Nonni in Manni, nemško avstrojsko španska nada Ijevanka 16.00 Poročila 16.10 Pole 111 ■ šolski program 17.10 Calebove hčere, kanadska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.05 Mali svet Mil niče na Trebižatu 18.35 Santa Bar bara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Pošlo vni klub 21.00 Rovinj: dobrodelni koncert dunajske akademije in istrskega festivala za Dubrovnik 23.50 Dnevnik 0.15 Slika na sliko 1.00 Po ročila v nemščini 1.05 Poročila v angleščini 1.10 Horoskop 1.15 Po ročila 1.25 Ligejin grob, britanski barvni film 2.45 Poročila 2.50 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.00 Tenis: ATP turnir Croatia Open '92, prenos iz Umaga 20.05 Igra, niz in zmaga, angleška barvna nadaljevanka 21.05 Hiša naprodaj, humoristična nanizanka 21.35 Fluid ročk cafe 221.0 Na avtobusu, bri tanska humoristična nanizanka 22.35 Gardijada 2.35 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Nizki udarec, ponovitev ameriškega filma 12.05 A Shop 1220 Video strani 18.45 A Shop 19.00 Napoved sporeda. Vreme 19.02 Risanke 19.05 Kult ura, pono vitev 19.45 A Shop 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.32 Hunk, ameriški barvni film 22.25 Vreme 22.27 Poročila v angleščini 22 45 Dnevno informativni program 23.15 MCM 1 00 Video strani SLOVENIJA 1 ODLOŽENI RAJ, angleška nadaljevanka Nadaljevnka prikazuje življenje v angleški provinci od zadnje svetovne vojne do današnjih dni. Stari duhovnik Simeon Simcox je na smrtni postelji in svojemu drugemu sinu Fredu razlaga, da preteklost ni tako enostavna, kot je videti na prvi pogled. Je bil oče Sincox neprišteven ali pravi svetnik? Njegova oporoka je za vse veliko presenečenje: Fred hoče izpolniti očetovo voljo, starejši sin Henrv pa jo, besen in užaljen, hoče spodbiti. Zgodba se iz leta 1986 vrne v 1948 in odkriva, kaj se je dogajalo v preteklosti, in zakaj je prišlo do čudne Sin-conove odločitve. Nadaljevanka im advajset delov. TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Heidi in Erni, ponovitev 9.30 Srečanje z naravo 10.00 Mi 10.30 Zadnji civilist, 2. zadnji del TV filma 12.05 Švica, potovanje z ladjo po Reni 12.T5 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Kung Fu 14.25 Črni labod, ameriški pustolovski film 15.50 Raji živali 16.00 Jaz in ti 16.25 Gruev - junak, ki vedno pade, 2 del angleške serije 16.50 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Dr Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Stari 21.20 Pogledi s strani 21.25 Neor ganizirani zločin, ameriška komedija 23.00 Šport 23.20 Prizorišče zločina, ameriška kriminalka 0.45 Poročila/1000 mojstrovin 0.55 Chica-go 1930, Udarec za Nessa 1.40 Po ročila/1000 mojtstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.40 1000 mojstrovin 15.50 Leksikon umetnikov 15.50 Kora Terrv, nemški film 17.20 Venezuela, 1. del 18.00 Heidi in Erni 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Danes prav - jutri narobe 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine 0.15 Margaret Atvvood se smeji - Volker Schlondorf se joče 0.25 Razredni sovražnik, drama 2.25 Poročila/Ex libris RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 Hov ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.56 - Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika 12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 15.30 - Dogodki in odmevi 18.00 Gorenjska danes jutri 18.20 - Novinarski blok 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 Glasba, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kulturna dediščina, Obve stila 14.30 - Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 - Obve stila 16.30 Novice, EPP 1700 Lestvica popularnih 40 do 22. ure - l. RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.30 Devizni tečaj 14.35 Misel za dan 14.40 Za kajčkovi starši 15.00 - Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dne vno informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 Radio Žiri spet z vami napoved programa EPP 17.00 športni utrinki 17.10 - še so med nami zanimivi ljudje 18.00 Novice obvestila osmrtnice -18.15 - Nadaljevanje pogovora z gosti v studiu 19.00 Odpoved programa RADIO TRŽIČ 16.00 Pozdravljeni 16.10 Obve stila 16.30 Kaj se dogaja na da našnji petek 17.05 - Glasbena de litacija 17.45 - Radio Bomba 18.50 Kaj pripravljamo za jutri 19.00 Slovo KINO 28. avgusta CENTER amer akcij film JEKLENI KONJIČKI ob 18 in 20 un STOR ŽIC amer trda erot SEKSUALNE DILEME ob 18 in 20 un ŽELEZAR amer znan fant pust film FREEJACK ob 18 m 20 uri KOMENDA angl znan fant film POŠASTI IZ RAČUNALNIKA ob 20 uri ČEŠNJI CA amer kom GLEJ NO KDO SE OGLAŠA II ob 20 uri ŠKOFJA LO KA amer akcij film PROTI SONCU ob 20 un RADOVLJICA amer ak cij kom KOMANDOS IZ PREDMESTJA ob 20 uri _ Filmska nagradna uganka Po mesecu dopustniških dni se spet vrača filmska nagradna uganka. Dolžni smo vam že izid žrebanja na zadnjo uganko, v kateri smo spraševali po premieri komedije Ne reci mami, da smo sami. Po dve brezplačni vstopnici Kino podjetja Kranj prejmeta Aleš Gros iz Kranja, Štefetova 8, in Lidija Uranič s Trstenika 15, Golnik. Čestitamo. V kranjskem Kino podjetju vas vabijo na ogled ameriškega akcijskega filma Jekleni konjički. Fante bo navdušil predvsem zaradi motorjev, dekleta pa zaradi glavnega igralca, simpatičnega črnolasca z modro zelenimi očmi, Johna Sta-mosa.- V filmu na svojem močnem motorju drvi po cestah Kentuckvja, vselej se pojavi tam, kjer je najbolj zanimivo, zabavno. Vprašanje za vas: v kateri znani humoristični TV nanizanki je igral glavni junak Jeklenih konjičkov John Stamos? Odgovore pošljite do 9. septembra na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka. Izžrebanca bosta prejela po par brezplačnih vstopnic Kino podjetja Kranj. Prepiri so škodljivi tudi z zobozdravstvenega stališča ali Kaj storiti, če imaš predolge zobe Bilo je pred kakima dvema letoma, mislim, da med telovadbo. Tomažu je bilo očitno dolgčas, pa me je začel zafrkavati. Pozabil sem že, kako. To je bil takrat sploh priljubljen šport. Seveda se mu je Rok takoj pridružil (česa takega pač nikoli ne zamudi). Kmalu sta zafrkavanju dodala še kak udarec po hrbtu, za popestritev. Ta "zabava" se je vlekla do konca pouka. Takrat je Tomaž, naj se sliši še tako nenavadno, odnehal. Morda je ugotovil, da bi stvar utegnila postati zanj nezdrava. Rok pa je bil na mojo žalost in kasneje tudi na svojo potrpežljivejši. Zasledoval me je na poti domov in Labirint me nekajkrat, kadar se je pač dalo, mahnil po hrbtu. Ko se mi je spet približal s takšnimi prijaznimi nameni, sem ga z nogo odrinil. Kadar je človek dovolj jezen, pač ne razmišlja o posledicah. In tako se mu je sprednje kolo obrnilo, sam pa je čez krmilo zletel na cesto oziroma oponašal Supermana, kot se je kasneje izrazil Tomaž. Pri tem poletu, natančneje pri pristanku, si je zlomil zob. Čeprav mi je bilo kasneje žal, je imel dogodek vendarle precejšen učinek. Rok mi namreč kar lep čas ni več nagajal. Mitja Luštrek, 7. b r. OS Ko-menda-Moste Počitnice gredo na počitnice Z muko opazujem koledar na steni in odštevam; še nekaj kratkih dni, ko bo potrebno izkoristiti kar se še da. Počitnice so namreč že na letališču (ali na avtobusni postaji?) ter se pripravljajo na dopust. Nezavedno odprem poglavje dobrih stvari zadnjih počitnic. Smejem se ob dogodivščinah, ki mi jih zagode brat. ob novih prijateljstvih, ki se sklepajo ob bazenu, čeprav sem v trenirki, majici in klobučku pri 35 stopinjah kaj čudna prikazen. Preden pomislim na šolo, mi misli uidejo še v čudovite slovenske gore. Če po pravici povem, me že kar malo vleče v šolo. To pa zato, ker gremo razredni sotrpini še za eno stopničko višje, v osmi razred. Na šolskem pragu se začne nova zgodba. Burni vzkliki množice, himna (beri neznosno tuljenje) in prevzem oblasti. Saj smo osemčki! Čeprav vsega tega morda ne bo, smo le nekaj več, saj nam na plečih visijo "sprejemci" in marsikaj. Pod marsikaj mislim tudi še kar prijetne zadeve. Dežurstvo - upam, da ne bo treba lupiti veliko krompirja; prirejanje plesov, ki pa imajo to pomanjkljivo točko, da so jih že ničkolikokrat prepovedali. Za šmrkanje sedaj ni časa, ker ne najdem robca... zato je najboljša možna rešitev, POČITNICE! Kaj - NE? Šola! Matiček Žumer, OŠ Matije Valjavca Preddvor Pepe se je izgubil v labirintu, Pomagaj mu najti izhod! Cene Gostinčar, 5. c r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Moja prva enciklopedija Enciklopedija je zelo poučna knjiga. V njej so napisane zanimive stvari. Najboljše je tisto o soncu. V enciklopediji so tudi letni časi. Narisane so tudi države. Aleksandra Milojevič, 1. b r. OŠ Kokrica 1 U ljudska univerza Škofja loka vpisuje za šolsko leto 1992/93 v naslednje programe študija ob delu VIŠJI UPRAVNI DELAVEC (3-letna višja šola) EKONOMSKO - KOMERCIALNI TEHNIK (4-letna srednia šola) OSEBNA NEGA - smer FRIZER (3 letna poklicna ali prekvalifikacija) KUHAR, NATAKAR aH KUHAR - NATAKAR (3-letna poklicna ali prekvalifikacija) USNJARSKI GALANTERIST -USNJARSKI KONFEKCIONAR (3 letna poklicna lai prekvalifikacija) OSNOVNA ŠOLA a odrasle Informacije in prijave: tel 620-888 ali 622-764 IZID ŽREBANJA Prodaja plina Drulovka 55. Kranj tel 212-109 1 nagrada.................kupon št 65 2 nagrada...............kupon št 35 3 nagrada................kupon št 622 Izžrebancem čestitamo In te priporočamo za nakupi • televizor I iORENJI Diadem 63 cm s teletekstom m videorekorder (mili Star 1295, • televizor GORENJE Diadem M < m, stereo, s teletekstom, • motorno kolo TOMOS A 35 L avti 'nulu, • pralni stroj GORENJE 808 BM. ^^IH^ Os. * glasbeni stolp TENSAI - COMPO s CD-jem, vV • 10 delna garnitura orodja •t^^V^I^^ U-J^ • kombinirani štedilnik GORENJE K 19, \pjx^ * videorekorder Gold Star - 1295, /^^^mT ^S • 50 5 delnih garnitur vrtnega orodja AD "^^^^ • 100 1 delnih garnitur izvijačev MQ V Merkurjevi poletni nagradni igri sodelujete s kuponom, ki *1' 1111'11 nio tvoje, k.i|ti le svojstveni.t'"1 gačm od drugih bomo /aniW|VI" pl i\ I.u m • I). Dolenc Manekenke agencije ARTIS TKADK iz Kranja, ki so nastopale tudi na modnih revijah letošnjega (inreii jskega sejma, imajo lepe la se, pa vendar jih je bilo treba pred modno revijo še malce urediti. MALA ANKETA Nemški turisti rotijo: Ne ogradite jezera Bohinj, avgusta - Bohinjsko jezero je to poletje pritegnilo množico domačih turistov, iz dneva v dan pa je bilo tudi več tujcev, ki so zbrali pogum zaradi bližine vojne na Hrvaškem in v BiH in tvegali: Bohinj jih je nagradil z vso svojo lepoto, ves naraven in neokrnjen. Tujcev ne moti množica domačinov, niti ne to, da se vsi ne znajo obnašati, kot bi se morali v tako lepem okolju; skrbi jih le, da ne bi zdaj, ko se je pri nas začela denacionalizacija in privatizacija, naredili takšnih napak, kot so jih denimo v Avstriji in marsikje po Evropi: da bi jezero ogradili, na plotove napisali "private" in bi se vsak gost smel kopati le na točno določeni plaži tega ali onega hotela. Odprto jezero je največji kapital, ki ga lahko imate, so rotili oni večer na terasi hotela Jezero. Anita in Andreas Kroemer, Me-inz: "Zelo lepo je pri vas, v Bohinju je treba pozdraviti predvsem ponudbo številnih športov, kot so hoja v gore, jadranje, tenis, lokostrelstvo, ribarjenje, plavanje, veslanje. Žal pa marsikaj tudi moti; voda v jezeru je čista, ribe so v njej, pa vendar močno zaudarja tamle od čistilne naprave. Res je, da je te dni vročina, vendar bi se temu zagotovo dalo pomagati. Sicer pa je tu prelepo. V Bohinju sta naju obiskala prijatelja, ki letujeta na Koroškem. Pobrala sta vse prospekte in prihodnje leto zagotovo prideta sem. Izredno lepa je tudi okolica jezera, zanimive so stare vasi Stara Fužina, Studor. Ohranite njihov izgled tak, kot je in tudi vašo svobodo gibanja." Dr. Klaus Rosenkranz, Dortmund: "Prvič sem v Sloveniji in presenečen sem nad njeno lepoto. Servis v hotelu je na dobrem evropskem standardu. Poleg bližnje okolicerslapa Savice, sem spoznal tudi Štajersko. Globtour je organiziral iz-'et v Gornji Grad, Rogaško, Pleterje. Tudi zanimiva dežela. Povsod so polja dobro obdelana, vse je urejeno. Vesel sem, da sem vse to videl in dobil sliko o vaši deželi. Če bom še živel, bom še prišel in kličem "Nasvidenje!". Dr. Peter Schmitt, Dortmund: "Pred leti sem letoval v Makarski, v Sloveniji pa sem prvič. Izredno lep je Bohinj in njegova okolica: slap Savice, Vogel -z ženo sva se vračala po Zagar- jevem grabnu, kjer je čudovita flora. Na Voglu mora biti pozimi dobra smuka, vendar pa človeka boli, kako ste goro ranili. Včeraj smo obiskali Vint-gar, bili smo na Sedmerih jezerih, čez Komarčo smo se povzpeli. Naporno, a lepo. Moti me le glasnost tu okrog hotela; že popoldne je na ves glas slišati glasbo z obale jezera, zvečer pa iz bližnjega diska. Da o prometu tu mimo ne govorim. Zaradi smradu po bencinu in glasnosti moraš zapreti okna. Veliko delam in sem se prišel spočit. Z malo dobre volje bi se dalo to popraviti. Je pa jezero čudovito. Ohranite prost dohod do jezera, pa bomo še prihajali!" Gordon Lethbridge, novinar iz VValesa: "Prelepa dežela je va- ša. Bil sem v švicarskih Alpah, v Pirenejih in lahko primerjam. Ljudje so tod zelo prijazni in že zdaj imam veliko zbranega materiala za objavljanje v turističnih revijah. Danes sem bil z vodnikom na Pokljuki in na Li-panskem vrhu. Utrujen sem, a srečen. Prihodnje leto bom šel više. Pridno bom treniral. Že v teh dveh dneh sem se odločil, da bom sem pripeljal tudi ženo. Bala se je iti v tako negotovost. Jaz grem zdaj naprej, v Ljubljano, Mokrice, v Lipico in na obalo. Če je povsod tako lepo, bom veliko lepega lahko objavil o vaši deželi." • Dolenc I). POSLOVNI PROSTORI V ŠKOFJI LOKI V POSLOVNI HIŠI v središču mesta nudimo možnost najema pisarniških poslovnih prostorov - dve pisarni skupaj 37 m2. INFORMACIJE: LOKAINVEST ŠKOFJA LOKA, Titov trg 3 a telefon (064) 621-781 na GORENJSKEM v ŠKOFJI LOKI in na BLEDU infrornacije 064/632-730 informacije 064/77-910 7ebrA KRANJ D.O.O. GREGORČIČEVA 10 TEL: (064) 211-787,211-752 REZULTATI ŽREBANJA • 1. 882901 Mar,,a Vovk. Novo mesto, Potov vrh 37. barvni telev.zor, • 880826 2 Mance KemprleDu P'ie, Podbrezjo 90 ura Darvvil • 3. 880712 Katja Skerjanc, Naklo, Voglaneva 11 radio ura, • 4. 880640 Dragana Jankovi Kranj Janka Pucl.a 7, vvalkman, • 5 880614 Vojko Čuden, Bohinjsko l«ero^.bcev 'a* 82, vvalkman • 6 880746 Tomaž Gašperlin, Komenda, Moste 99/a, fotoaparat, « 7 880784 Mojca Jort. Kran,, Pot v B.tn,e 56, tranzistor. • 8 880745 Urška Grad. Dobrenje, C 2 grupe^redov 63^ranz, ftor, • g 88o903 Damjana Živalic, Mavčiče, Praše 10, spominska knjiga, #10. 8M079 Helena Imovec, ^dice, Skaručna 3/ skrinjica, • 11 880796 Žiga Markovič, Škof.a Loka, Podanik 249 alb m za sike • 12 882957 Nuša Skodmk, Kran,, Lojzeta Hrovata 8, kozmet.čm set • 13 880701 JJ^J^ft "g; Staneta Rozmana 2, kozmet.čm set. • 14 880669 Ivanka Tomaž.č Skofja Loka. Frankovo ,"ase',e 74 Joz etični set. • 15 880601 Anica Slosel. Ilirska Bistr.ca, Sabonje 21, ž denarnica. • 16 NWBAnkl Potnik, Kran,. Juleta Gabrovska 21. ž denarnica. • 17. 880827 Roman Korošec fran,. Mlaska c 57 pu J*'ca. • 18. 880605 Polona Ratnik, Naklo. Strahin, 93/a, tempera barv.ee, • 19 8829M Bojan Burjek Kran,, P«, n kraiem 12 šolski set. • 20 880764 Magajne, Cerkno, Otalez 24 a, flomastn. • 2 ZaH'a aV3 kra,em 12' Š°lski set' w ca • M n«™ Kran|' Jaka Platlše 5' ,lomastri • 22 880618 Zdravko Majdič, Vače. Kandaše 16 pušči velenm v i l \, dre' Urbanc. KranL Tuya Vidmarja 2, šolski set, • 24 880609 Mukerma Ibrahimovič ca za L« ic lh0V'Ča 43' oUoška denarnica. • 25 880871 Uroš Rode, Kranjska Gora, Brezje 9, torbi' Stular K 7 880821 Urša Pesjak, Bled. Gregorčičeva 1, kemični svinčniki SET, • 27 880739 Jelka kemični « "'i l P°l,e 15 b' kem,cm svinčniki SET, • 28 880786 Rozalija Donžar, Šenčur, Šenčur 32 N,na Sm\ i n ' * 29 880674 G°lko Golež, Kranj, Planina 38, kemični svinčniki SET • 30 880749 15 kemi/, ' Do'TUale' perkova 1, kemični svinčniki SET, 31 882932 Štefka Logonder, Škofja Loka, Vešter 8fl0752 M« 8V'^ ' * 32 880628 Nataša Jeram, Gorenja vas, Gorenja vas 238, igralne karte, • 33 hren tu l Car ®Q)IMiSIoj©lEnGLAS [STERfEOj P O R I O R O Z Kupon na dopisnic, i Vašim naslovom pošljite na RADIO KRANJ. 64000 Kran,, v vs.iki ..,,,i,i|i bodo 1/nn-ii prispelih doptank ano nagradili i kHogcamorii Barcaffeia Slovenija 2 HUDIČEVKI, francoski film igrajo: Simone Signoret, Vera Clouzot, Paul Meurisse, Charles Vanel. Prizorišče filma je zasebna šola, ki jo upravlja religiozen, sadističen ravnatelj. Žrtev njegovih nesramnosti, nizkotnosti, ohoJosti je predvsem njegova bolehna soproga, ki jo žali celo v družbi svoje ljubice. Nesrečna soproga zato obotavljivo sprejme njen predlog, da bi umorile moškega, ki jima iz dneva v dan greni življenje. Hudičevki res umorita zoprne ga moškega, toda z dejanjem, ki naj bi jima prineslo mir, se njuna groza šele resnično začne - truplo namreč izgine... sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Horoskop 0.05 Poročila 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.30 Video strani 17.40 Vse se vrača, vse se plača, ponovitev angleškega barvnega filma 19.30 Dnev nik 20.05 Pričevanja o Indiji, dokumentarna serija 20.50 Glavni osumljenec, angleška nadaljevanka 21.45 Brez žensk menda ne gre, angleška humoristična nanizanka 22.15 Profesionalci in zaporniki, ameriška nadaljevanka 23.55 Brez elektrike Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS. risanke in spoti 10.30 Temna stolpnica, ponovitev ameriškega filma 12.05 A Shop 12.20 Video strani 19.00 Na poved sporeda/Vreme 19.02 Risan ke 19.10 A Shop 19.25 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Risan ka 20.05 Dnevno-informativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Lovec na mačke, ameriški barvni film 22.20 Kanalizator shovv 22.45 Compakt: Deutsche Welle 23.10 Dnevno-informativni program 23.45 A Shop 0.00 MCM 1.00 Video strani Novosti iz pisarniške tehnike in telekomunikacije. Vaše želje so nam vredne truda I RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet 12.15 Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 - Go renjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) 15.30 - Dogodki in odmevi radio Slovenija 16.20 Skriti reporter 17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 Obvestila 14.30 Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 Osrednja tema, EPP 18.00 Čestitke 18.30 - Informati vna oddaja BBC, EPP l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.10 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan 14 40 Spo zna,mo gobe 15.00 - Dogodki da nes jutri 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Sloveni ja 16.00 Radio Zin spet z vami -napoved programa do 19. ure -16.15 Od srca do lonca - 16.30 EPP 17.00 - Športne novice 17 10 - Otorški program 18.00 Novice in obvestila - osmrtnice 18.10 Mladinski program 19.00 Odpo ved programa MEGAMILK KINO 31. avgusta CENTER angl znan fant thnll film POŠASTI IZ RAČUNALNIKA ob 18 m 20 uri ŽELEZAR Danes zaprto' TOREK, 1. septembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA Video strani Program za otroke Zgodbe iz školjke Nekoč je bilo. . življenje Po poteh do sebe, ponovitev izobraževalne oddaje Pekelski slapovi, ponovitev Poročila TV Dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Hudičevki, ponovitev francoskega filma EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke; Biskvitki, ameriška risana serija EP, Video strani Žiče - med-spominom in prihodnostjo, ponovitev Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Osmi dan Za prihodnost Narodne gale rije, 4 oddaja Ambasadorkin mož, franco- 10.05 10.15 11.00 11 30 11 50 12 00 12.05 1255 15.35 16.05 15.50 17.50 17.55 1800 18.10 18.30 18.35 19.15 19.20 19 25 19.30 20.00 20.05 21 00 21.10 ska nadaljevanka 22 05 TV dnevnik, Vreme, šport, Žarišče 22 55 Poslovna borza 23 05 Kronika, kanadska dokumen- 8nua oddaja 23.35 Problemčki, angleška nanizanka 0.00 Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.45 Glasbeni utrinek 1.10 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1555 Video strani 16.10 Sova, po novitev Stara vohunska mačka, angleška nanizanka; Polnočni klici, ameriška nanizanka; Morje, seks in sonce, francoska oddaja 18.15 Svet poroča 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Orion 20.25 Glasba, shovv in cirkus 21.25 Omizje 23.25 Svet poroča, ponovitev 0.00 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Poročila 9.30 Mah svet 10.00 Poročila 10.05 Do bro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.06 Brez žensk menda ne gre. po novitev 13.00 Slika na liko 13.45 Po ročila 13.50 Glavni osumljenec, po novitev angleške nadaljevanke 1440 The big Blue, oddaja za Un profor 15.05 Daktan 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.10 Calebove hčere, kanadska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.05 Govorimo o zdravju 18.40 Santa Barbara, ame nška nadaljevanka 19.15 Risanka 19 30 Dnevnik 20.05 Človeška rasa, angleška dokumentarna serija 21.06 V velikem planu 22.40 Dnev mk 23.06 Slika na sliko 23.50 Poro čila v nemščini 23.56 Poročila v angleščini 0.00 Horoskop 0.05 Poroči la 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 1725 Video strani 17.50 Žrebčevo poletje, ponovitev argentinskega barvnega filma 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Državnik novega ko va. angleška barvna humoristična nanizanka 20.30 Marlboro Music Shovv 21.25 Glavni osumljenec 22.20 Helena Modrzeievvska, polj ska nadaljevanka 23.40 Splitsko poletje Mojzes v Egiptu KANALA 946 A Shop 1000 RIS, risanke in spoti 10.15 Borza 10.30 Lovec na mačke, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.06 A Shop 12.20 Video strani 19.00 Napoved spore da/Vreme 19.02 Risanka 19.25 MCM 19.46 A Shop 20.00 Risanka 20 06 Dnevno informativni program 2030 Vreme 20.32 Dokumentarec tedna Življenje na odprti dlani 21 10 Škorpijon, ameriški barvni film 22.56 Vreme 22.57 Poročila v angleščini Deutsche vvelle 23.15 Dnevno informativni program 23.30 A Shop 23 45 MCM 1 00 Video stra Slovenija 2 Glasba, shovv in cirkus Voditeljica oddaje Eva Longy-ka vas bo popeljala v svet nenavadnih dogodkov, spoznali boste zanimive ljudi in se čudili res neverjetnim prigodam Tako bo nenavadni gost prve zgodbe Mathias Rust, mladi nemški amaterski pilot, ki je se svojim letalom neoviran pristal na moskovskem Rdečem trgu, videli pa boste tudi mnogo drugih zanimivih in tako ali drugače nenavadnih ljudi in dogodkov. TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Heidi in Erni, ponovitev 9.30 Life Sence -zveza za preživetje 10.00 Mi 10.30 Zaključni akord, ponovitev nemškega filma 12.05 športna arena 13.00 čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Kung fu 14.25 Speed way, ameriški film; Elvis Presley 15.55 Stan in Olio 16.00 Jaz in ti 16.25 Gruey - junak, ki vedno pade 16.50 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Doktor Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum: Lepo tica in kit 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Ragtime, ameriški film 23.45 Čisto nora hiša, sovjetska komedija 1.20 Čas v sliki/ 1000 mojstrovin ii JELOVICA TV AVSTRIJA 2 6.00 Tenis: US Open 8.30 Vremen ska panorama 16.30 1000 mojstrovin 16.40 Leksikon umetnikov 15.30 Šport: Tenis; US Open 16.30 Poto vanje v neznano 17.30 Orientacija 18.00 Heidi in Erni 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultu ra 20.15 Belomodre zgodbe: Zvez de ne lažejo; Rezbar Madon, Kaka du 21.00 Naredi si sam 21.07 Re portaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2/Poročila/1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj da nes (regionalna poročila) 9.20 Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.56 - Pet za pet - 12.15 Osmrtnice, zahvale 12.20 - črna kronika 12.56 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 - Go renjska danes 14.20 - Novinarski blok 15.30 - Dogodki in odmevi 17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes jutri 18.20 - Tečaj nemškega jezika 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 13.00 Danes do trinaj stih, EPP 14.00 Obvestila 14.30 Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Obvestila 16.30 Dogodki in odmevi 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 - čestitke 18.30 Informativna oddaja BBC, EPP 19.00 Odpoved programa l. RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa 14.15 Naše okno 14 30 Devizni tečaj 14.35 Misel /a dan 14.40 Vse za moj avto 15.00 Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dnevno infor mativne oddaje R Slovneija 16.00 - Radio Žiri spet z vami napoved programa 16.15 - Od srca do Ion ca 16.30 EPP 17.00 športne novice 17.10 - Aktualna tema 18.00 - Novice osmrtnice obve stila 18.15 Po poti vaših vprašanj in pobud 19.00 Odpoved progra ma RADIO TRŽ1Ć 16.00 - Dober dan 16.10 Obvesti la 16.20 Aktualne informacije 16.30 Športni obzornik 17.20 Nekaj več o 25 šušterski nedelji 18.15 Klepet s poslušalci 19.00 V četrtek na svidenje KINO 1. septembra CENTER angl znan fant thrill film POŠASTI IZ RAČUNALNIKA ob 18 m 20 un ŽELEZ AR Danes zaprto1 ŠKOFJA LOKA amer akci| film FX UMOR S TRIKOM 2 ob 20 uri EVROPA PONOVNO ODKRIVA AVSENIKE Novi Avseniki na snemanju Sloviti ansambel bratov Avsenik doživlja novo prelomnico na pragu svoje štirideset-letnice. Po prenehanju vsem dobro znane stanardne zasedbe z živimi nastopi, ni zamrlo kompozicijsko delo utemeljiteljev novokomponirane narod-nozabavne glasbe. Dočakali smo zadnjo ploščo v prvotni zasedbi z naslovom Vse življenje, same želje, medtem pa je zanimanje za znamenite Avse-nike ponovno naraslo, predvsem pa je na novo obliko ansambla vplival televizijski medij. Studijske Avsenike, ki delujejo za tonska snemamja plošč in snemanja televizijskih in video oddaj, sestavljajo: basist Igor Podpečan iz Slovenj Gradca, kitarist Renato Verlič iz Ko-krice pri Kranju, klarinetist Vito Muženič iz Ljubljane, trobentač Matej Bovhan iz Trbovelj in harmonikar Slavko Avsenik. Ker je ansambel studijske narave, v posamezne projekte vključuje razne goste in dodatne instrumentaliste za obogatenje zvoka. Trobentač Matej Bovhan je z Avseniki posnel že dve novi plošči - Naj bo spet veselo in Gregor Avsenik solo, ki sta že izšli na nemškem govornem območju, pri televizijskih snemanjih pa ga nadomešča trobentač Miro Saje iz Novega mesta. Redni član je klarinetist Vito Muženič, na nekaj specifičnih posnetkih pa sta sodelovala kot klarinetista tudi Iztok Vidic in Tomaž Zlob-ko. Pevsko studijski Avseniki ostajajo tercet, kot pevki ostaja« ta Jožica Svete in Joži Kališnik, novost pa je pevec Stane Vidmar, ki se je zelo uspešno vključil v zasedbo. V letu 1992 je ansambel Avsenik sodeloval dosedaj že v 15 oddajah televizijskih in satelitskih programov ARI), RTL plus in SAT I, pri čemer je potrebno omeniti še posebno sodelovanje v oddaji Zlate lestvice narodnozabavne glasbe na SAT I, kjer predstavljajo samo skladbe, ki so se v zadnjih petdesetih letih uvrstile z "zlatim statusom" po prodani nakladi, med tisoč najuspešnejših skladb v zgodovini evropske narodnozabavne glasbe. Vse te oddaje so posledica na novo odkritega repertoarja skladb bratov Slavka in Vilka, i/ najnovejših anali/, in ra/iskav nemškega združenja avtorjev -GEMA, kjer so ugotovili, da so skladbe bratov Avsenik med te mi tisočimi najpogosteje zastopane. Ze legendarne viže, kot je Golica, Lisička in Marička in Spomin, pa so se uvrstile CC lo med prvih deset evergreenov novokomponirane narodno/a bavne glasbe. V letošnjem septembru bo Slavko Avsenik kot komponist, prejel priznanje za najuspes nejšega skladatelja narodnozabavne glasbe vseh časov, v srednji Evropi, ki mu ga bo podelilo nemško /druženje avtorjev vseh glasbenih /vrsti, GI-MA i/ Berlina. Podelitev bo v posebni televizijski oddaji, katere posnetek in prenos bo prenašala tudi slovenska televizija. V jesenskem času bo na televizijskem sporedu satelitskih programov tudi 4S-minutna oddaja, v kateri bo ansambel Avsenik predstavil svoje največje hite in pa šest najnovejših skladb ter dve skladbi, kjer se je kot solist na kitari, Gregor Avsenik, ki je televizijske producente tako navdušil, da tre- Begunjah - foto: D. Papler nutno planirajo celo več oddaj, kjer bi z Avseniki nastopil Gregor. Oddaja bo jeseni izšla tudi na video kaseti za nemškogo-vorno področje, trenutno pa tečejo prizadevanja, da bi vsaj del posnetkov pridobila tudi slovenska televizija. Program povezuje nemška napovedovalka Ramona Leiss, v kramljanju s Slavkom Avsenikom, med posameznimi skladbami, ki so bile posnete delno pred nemško publiko v Bavaria študijih v Munchnu in pa v Sloveniji. Celoten projekt je zastavljen zelo širokopotezno, saj je v oddajo vključeno vrsto posnetkov krajev Slovenije, predvsem Bleda in okolice, Begunj in okolice, pa tudi čudovitih posnetkov iz Postojnske jame. Vse skupaj pa je še podkrepljeno s helikopterskimi posnetki celotne Gorenjske. Celoten projekt je posnela ekipa produkcijske hiše Nevve Deutsche Filmgesellschatt (NDF), ki je projekt realizirala po naročilu SAT 1 in nekaterih drugih medijskih partnerjev, pri čemer je potrebno še posebej omeniti izvrstnega mladega režiserja še ne 30-letnega Lilija Baumanna. ki je trenutno eden najbolj zaposlenih režiserjev pri televizijskih spektaklih zabavne glasbe v Nemčiji. Pri celotnem projetku je prevzel koordinacijo Slavko Avsenik ml. , ki je pred dvema letoma s partnerjem Helmutom Brossma-nom v Nemčiji ustanovil podjetje za glasbeno produkcijo in založništvo Avsenik music -Gmbh. Prioritetna naloga te firme je naprej razvijati Avseni-kovo glasbo in omenjeni i/dani novi plošči sta že plod te povezave, medtem ko za distribucijo plošč skrbi firma KOCTI In-ternacional. Slavko Avsenik ml. meni, da glasbeni potencial očeta še daleč ni izkoriščen in da lahko V prihodnosti pričakujemo še precej skladb, ki so enakovredne največjim dosedanjim Avsenikovih hitom. Namreč Slavko Avsenik ima kot komponist v zalogi še vrsto vi/, ki so mu v po/davesti /.n male tekom življenja, zadnje čase pa kar vrejo iz njega... Vse viže pa bo v značilni zvok z aranžmaji obogatil brat Vilko Avsenik. Ob vsem ponovem odkritju Avsenikov, je potrebno zapisali še to, da se je za legendarni ansambel zavzel minski medijski kralj llans R. Beierle-in • Drago Papler Sončkov kot Vauuuuuuu V prvem jesenskem kolu, kot bi rekel naš fusbalski reporter, ste poslali dobesedno veliko dopisnic. Res lepo od vseh vas, zvestih bralcev in bralk naj d'best rubrike v Gorenjskem glasu. P.... se hvalim. Sit. Naloga je bila tokrat v stilu "Kdo je letos vse špilal na sejmu" in ste naštevali od enega do vseh bendov, ki so nastopili. Torej Špela dost' je b'lo, na Californii je baje dež dol letu' (Beti press), Donjuani so baje peli premalo svojih najbolj znanih, Pop Design so naredili najboljši žur le preveč folka je bilo, pa še eni tipi so pir polivali, fantje (P.D.) so si naslednji dan ogledali Čuke, bojda tudi Šifreriči, baje se je na Agropopu nekdo preveč drl, skratka bilo bi O.K., če ne bi bilo vsak dan modne revije, v sredo, ko je Alenka press najbrž dobila nagrado Fužinarja z Jesenic, pa je bilo The Best. Aligator je bil na P.D., Renata na M J. na Dunaj ne gremo.'keš pa to (napiši kaj o koncertu in Eošlji na Sončka). A bomo kaj žrebal, madona? Že hitimo, rebal je tokrat naš avto - kmetijstvo novinar imenovani tudi M.G., srečo, ej, res srečo pa je imela Dejn Deepman, Air-plane street 3, Voglje, 64208 Another One Čur. Jasno, čestitke, dopis, nagrada...itd. TOP 3 1. Zaspi pri meni nocoj - Pop Design 2. MMS - Portorož pa to 3. Tri grenke Tears - Stane Vidmar NOVOSTI Nekaj obljubljajo novo kaseto Simone VVeiss, pa jih nekaj za..bava pri tiskanju, pod Marelo international je izšla kaseta Tereza, tu je CD Buldožerjev "Zabranjeno plakatiranje", tu je ponatis kasete Barcelona (Fredv + Monserat) IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 58: Ker Brigita skrbi za nove Slovenke (beri 2 primerka), bi me tokrat zanimalo, če poznate kakšno ime iz sveta glasbe, ki se začne na B (The Beatles in Helenco ne velja, ker sem se jih spomnil jaz). Torej, na dopisnico napišite vsaj enega na B in jo pošljite na Gorenjski glas, do srede, 2. septembra, rubrika "B-sonček", nagrada cool, jaz tudi pa čav. PETNAJSTA LESTVICA "TRŽIŠKI HIT" Th it's my life - Dr. Alban 2. Jump - Kris Kross 3. The one - Elton John 4. Le nekdo - Brane Drvarič 5. Tebi - Pop design 6. Ne pozabi me - California 7. Too funnkv - George Michael 8. Greh - Sokoli 9. Please don't go - Double you 10. Don't let it... - Adeva PREDLOGI: TUJI Vaš: Lay ali your love on me - Erasure Naš: I'll be there - Mariah Carey DOMAČI: Vaš: Vrni mi morje moje dekle - Agropop Naš: Zaljubljena v Portorož - Irena VrčKovnik Na kupon vpišite tri skladbe, ki ste jih izbrali med predlog1 in med skladbami iz lestvice. Pripišite še dva svoja predlog in vaš naslov in pošljite na Radio Tržič, Balos 4, 64290 TržiC. do torka, 25. avgusta. Tokratna nagrajenka je Mateja Glavač, Jama 19, Mavčiče. Čestitamo! Lep pozdrav do četrtka ob 18.05 na Radiu Tržič in petka na tem mestu. Jernej Ja/bec in Jekica C^ef KUPON 2 3 ___^ Predloga Tu,. Domači Naslov Trgovina Ljubljana, enota Kranj cenjene kupce, da bosta bencinska servisa Primskovo II in Naklo zaradi obnove zaprta predvidoma od 1. septembra do 15. oktobra. V tem času pa se bomo potrudili na vseh ostalih bencinskih servisih v Kranju, da boste preskrbljeni tako z gorivi, kot z ostalim blagom iz našega asortimana. Srečno vožnio vam želi -i-----,«--iK 'Jt---»N ji i \ m ;;*: -t__v t_v ZOPET PASJA ŠOLA V NAKLEM V TOREK 1.9. 1992, ob 17. uri se na poligonu KD v NAKLEM zače- njajo jesenski tečaji šolanja i Vabljeni! kinološko društvo Naklo Svet Osnovne šole IVAN TAVČAR Gorenja vas 64224 Gorenja vas razpisuje dela POMOČNIKA RAVNATELJA Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, ki jih določajo Zakon o osnovni šoli. Zakon o zavodih in Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja. Imeti mora organizacijske in strokovne sposobnosti za opravljanje del. Pomočnik ravnatelja bo imenovan za 4 leta. Začetek dela je 1. 10. 1992, s polnim delovnim časom, v okviru katerega ima polovično učno obveznost. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Svet Osnovne šole IVAN TAVČAR Gorenja vas, 64224 Gorenja vas. Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v osmih dneh po izbiri. OBČINA ŠKOFJA LOKA UPRAVNI ORGANI IN UPRAVNA ORGANIZACIJA OBVESTILO Obveščamo občane občine Škofja Loka. da se bo Sekretariat za družbeni razvoj občine Škofja Loka preselil s Poianske c. 2 (občinska stavba) in s Spodnjega trga 40 (bivši SIS) v stavbo na Mestnem trgu 15 (Žigonova hiša - med Ljubljansko banko in trgovino BOROVO). Preselil se bo tudi Zavod za družbeni razvoj, in sicer s Titovega trga 4 pravtako na Mestni trg 15. Selitev bo 27. in 28. avgusta 1992 (četrtek in petek), kar pomeni, da bo v teh dneh moteno uradovanie služb Sekretariata in Zavoda (razen premoženisko-pravne službe, ki se ne seli!). v petek, ki je sicer uradni dan v upravnih organih, bo zaradi selitve možno v službah, ki se preseljujeio, dobiti le nujne informacije. Redno delo se bo zopet začelo v Sekretariatu za družbeni razvoj v ponedeljek, 31 avgusta 1992, v Zavodu za družbeni razvoj pa v torek, 1. spetembra 1992 - v novih prostorih na Mestnem trgu. Občanom se opravičujemo za nastale motnie v poslovanju in vljudno prosimo za razumevanje. Vabimo vas v zdravilišče Moravske Toplice! ZDRAVILIŠČI MORAVSKE TOPLICE i: Poletja še ni konec. V Zdravilišču Moravske Toplice ga boste lahko podaljšali globoko v jesen. Uživali bosto lahko v udobju, ki ga ponujata hotel Ajda in t>rmal, v kopanju v bazenih /. navadno in termo-mirteralhc vodo, v zeliščnih in ž.vrkljajočih kopelih, se sprostili ob masažah ali preizkusili v tenisu in jahanju. Daleč od hrupa in vsakdanjega vrveža vam ponujamo sproščene počitnice: - 7 dnevni polpeuziou že od 245 DEM naprej " 5 *Wvnl polpenzion >.e od 171 DEM naprej Upokojenci imajo l()-odstotni popust pri najmunj 7 dnevih bivanja. Možnost plačila na obroke. Pričakujemo vas! ZDKAVIUSCE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12, B9221 Marijami tvl.:(06») 48-210 takt: (069)48-607 SREDA, 2. septembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.45 9.55 9.55 10.15 10 55 11.50 12 00 12.05 12.55 14.35 14.45 14.50 16 55 17.50 17.55 18.00 18.10 19.05 19.10 19.20 19.25 19.30 20.00 20.05 21.45 21.45 22.00 22.50 22.53 22.55 22.55 23.20 0.05 Video strani Program za otroke Biskvitki, ponovitev Veliki kikiriki, lutkovna igrica F. Hebrard - L. Velle: Amba-sadorkin soprog, ponovitev francoske nadaljevanke Poslovna borza, ponovitev Poročila TV Dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Omizje, ponovitev Tovariš Philby, ponovitev dokumentarne oddaje EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke: Živ žav EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Film tedna: Sinova smrt, angleški film EPP Čas je za obisk Nuerenber ga, nemški kratki film TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče Napovednik EP, Video strani Sova Nenadni uspehi, ameriška nadaljevanka Polnočni klici, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.20 Video strani 16.30 Osmi dan, ponovitev 17.20 Sova, ponovitev -Problemčki, angleška nanizanka; Polnočni klici, ameriška nanizanka, Glasbeni utrinek 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 G Verdi: Travia-ta, operni film 22.00 Onkraj meja zmogljivosti, angleška dokumentarna oddaja 1 PROGRAM TV HRVAŠKA 8.10 Pregled sporeda 8.15 Santa Barbara 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.35 Lokvanjčki, risana serija 9.50 Bolek in Lolek 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro. Hrvaška 12.00 Poročila 12.05 Državnik novega kova 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Glavni osumljenec, ponovitev angleške nadaljevanke 14.40 The big blue 15.05 1001 Ame rika, animirana serija 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.00 Ća, kaj, šta 17.10 Calebove hčere, kanad ska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.05 Šokačka divizija, dokumen tarna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Policija, francoski barvni film; Ge-rard Depardieu. Sophie Marceau 21 35 Kakšna je Antejeva hiša, dokumentarna oddaja 22.30 Glasba 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Po ročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 1550 Video strani 17.40 Vročica v laguni, ponovitev ameriškega barv nega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Maldivi narava tisočerih otokov, dokumentarna serija 20.25 Prven stvo Hrvaške v vaterpoh Jadran Koteks Mladost, prenos iz Splita 21 35 Princ z Bel Aira, ameriška hu morističma nanizanka 22.20 Glavni osumljenec, angleška nadaljevan ka 23.10 Metal mama 0.10 Video strani KANALA 9 45 A shop 10 00 RIS. risanke in spoti 10.30 Škorpijon, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.15 A shop 12.30 Video strani 12.46 A Shop 19.02 Risanka 19.10 Male ži vali 19 45 A Shop 20.00 Risanka 20.05 Dnevno informativni program 20 30 Vreme 20 32 Kult Ura 21 05 Prazlo, ameriški barvni film 22.35 Glasba in plesi Južne Amerike 22 40 Vromo 22.42 Poročila v angle ščini Deutsche vvelle 23.06 Dnevno informativni program 23.20 A Shop 23.35 MCM 1.00 Video strani MEGAMILK Slovenija 1 SINOVA SMRT, angleški barvni film igrajo: Lynn Redgrave, Mal-colm Storry, Richard Heffer, Frederick Treves. Septembra 1982 Paul VViliams, sin delavske družine, podleže posledicam trdega mamila, čeprav je bila to njegova prva in edina poskušnja. Na sodišču nikogar ne spoznajo za krivega, tudi tistih ne, ki so Paulu preskrbeli mamilo. Njegova mati Pauline cela tri leta in pol vsak trenutek svojega življenja posveti prizadevanju, da bi obnovili obravnavo in obsodili krivce, vendar tega ne počne iz maščevanja, marveč zato, da bi oprala sinovo ime in opozorila na zlo, ki ga predstavlja jemanje mamil Čeprav Pauline nima nobene izobrazbe, preštudira zapletena zakonska določila in iz medicinskega vidika prouči delovanje mamil na zasvojence. Bori se s hipokritsko birokracijo, ki skuša očrniti njeno zasebno življenje in si prizadeva pridobiti strokovnjake, da bi podprli njene trditve. TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Heidi in Erni 9.30 Srečanje z naravo 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Zabava, ameri-škam komedija 12.05 Dedek in vila, risanka 12.15 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja: Skrivnostni voz 13.35 Kung Fu 14.25 Neugnana princeska, nemški film 15.50 Muzikanti iz Avstrije 16.10 Jaz in ti 16.25 Gruey -junak, ki vedno pade 16.00 Jaz in ti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Doktor Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Usoda Jackie O , ameriška nadaljevanka 21.45 Pogledi s strani 22.00 Manekenka in vohljač 22.40 Razvpita, ameriška kriminalka; In-grid Bergman, Cary Grant 0.20 Čas v sliki 0.25 Mesec v zrcalu, čileanski film 1.35 1000 mojstrovin/Poročila TV AVSTRIJA 2 6.00 Tenis: UP Open 8.30 Vremen ska panorama 15.45 Čas v sliki 15.55 Leksikon umetnikov 16.00 Šport: Tenis, US Open 17.00 Na predek z razumom 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Heidi in Erni 18.30 Zar jovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultu ra 20.15 Plavi zvezki, francoski film 21.30 Črno na belem 22.00 Čas v sliki 22.30 Ervin in Julija, avstrijski film 0.10 Poročila/1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 Hov ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj danes 9.20 - Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 10.05 Naj viža 10.55-Pet za pet 11.20 Halo 92 12.15 - Osmrtnice, zahva le 12.20 - Črna kronika 12.55 Pet za pet 13.00 Pesem tedna -14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 17.20 - Novi narski blok 18.00 - Gorenjska da nes jutri 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 Novice v narod nozabavni glasbi, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Ob vestila 14.30 Novice, EPP 1500 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki In odmevi 16.00 -Obvestila 16.30 Novice, EPP 17 00 Osrednja tema, EPP 18.00 Čestitke 18.30 Informativna od .Li,.! BBC, EPP 19.00 Odpoved programa l. RADIO ŽIRI 14 00 Napoved programa 14.10 Naše okno 14.30 Devizni tečaj 14.35 Misel za dan 14.40 Pehar zdravja 15.00 Dogodki danes, ju tri 15.30 - Prenos dnevno infor mativne oddaje RA Slovenija -16 00 - Radio Žiri spet z vami 16 15 Od srca do lonca 15.30 EPP 17.00 športni utrinki 1710 - Glasbeno popoldne na Radiu Žin 18.00 Novice osmrtnice obve stila 19.00 - Odpoved programa KINO 2. septembra CENTER angl znan fant thrill film POŠASTI IZ RAČUNALNIKA ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer kom NIČ VIDEL. NIČ SLIŠAL ob 18 in A) mi ŠKOFJA LOKA amer ,ik< i, film FX UMOR S TRIKOM 2 ob 18 in 20 un ČETRTEK, 3. septembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.50 Video strani 11.00 Program za otroke 11.00 Dimnikarček se potepa po svetu, slovaška risana serija 11.10 S. Makarovič: Sapramiška 11.05 Nekoč je bilo.. življenje 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 17.35 Video strani 17.45 Napovednik 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke: M. Mati-četov: Zverinice iz Rezije 18.30 EP, Video strani 18.35 Že veste..., svetovalno - izobraževalna oddaja 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.00 EPP 20.05 Košnikova gostilna, ponovitev 21.05 EPP 21.10 Hollvvvood se jih spominja, ameriška dokumentarna serija 22.00 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport, Žarišče 23.00 Napovednik 23.03 EP, Video strani 23.05 Sova Dragi John, ameriška nanizanka Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.40 Video strani 17.40 Sova, ponovitev - Nenadni uspehi, ameriška nanizanka; Polnočni klici, ameriška nanizanka 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Videolestvica 20.25 O raku, angleška poljudnoznanstvena serija 21.20 Umetniški večer: Madež, ameriški nemi film 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevnke 9.00 Dober dan. Hrvaška 9.30 Smogovci 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro. Hrvaška 12.00 Poročila 12.05 Princ iz Bel Aira, ponovitev ameriške humoristične nadaljevanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Glavni osumljenec, ponovitev 14.45 The big blue 15.10 Daktari, ameriška barvna nanizanka 15.55 Pregled sporeda 16.00 Poročila 16.10 Šolski program 17.10 Calebove hčerke, kanadska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.10 Znanstveni razgovori 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.30 Da prijetno mine čas: Daljna obala 20.35 V velikem planu 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročilo v nemščini 23.50 Po ročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.50 Video strani 17.40 Policija, ponovitev francoskega barvnega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Svet živa li 20.40 Klicali ste, milord, angleška humoristična nanizanka 21.35 Glavni osumljenec, zadnji del angleške nadaljevanke 22.30 Pepsi DJ mag 23.30 Skica za portret 0.00 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Prazlo, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.00 A Shop 12.20 Video strani 19.02 Ri sanka 19.10 A Shop 19.25 MCM 19.45 A shop 20.00 Vreme 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Kanalizator Shovv 21.05 Marlboro music Shovv 21.35 Kruta telesa II, ameriški barvni film 23.05 Vreme 23.35 Vreme 23.07 Poročila v angle ščini 23.25 Dnevno informativni program 23.55 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Heidi In Erni 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Mi 10.30 Izpraznite ring za Stokerja Thompsona, ameriški film 11 40 Video razglednica 11.45 Črno na belem 12.15 Klub za seniorje, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Za hodno od Santa Feja 13.35 Kung Fu 14.25 Neroda, ameriška komedija, Jerrv Levvis 15.50 Kraljestvo narave 16.00 Jaz in ti, otroški program v živo 16.25 Gruey, junak, ki vedno pa de 16.50 Jaz in ti Počitniška igra Slovenija 2 MADEŽ, ameriški črno-beli nemi celovečerni film Film predstavlja bedo učiteljev. Profesor Griggs je zelo razgledan in spoštovan predavatelj, vendar živi v bedi. Njegov sosed, po poklicu čevljar, živi s svojo plačo neprimerno bolje. Čevljarjeva družina zato živi kar bahato, zelo so ponosni na svoj avto, nasprotno pa živi profesorjeva družina v precejšnji bedi. Zaradi nje še zlasti trpi profesorjeva žena, ki se sramuje domače revščine, ki čedalje težje prenaša sosedino samovšečnost, predvsem pa jo ubija pomanjkanje. In ta svet revnih in bogatih je idealno okolje za ljubezensko zgodbo. V profesorjevo hči se namreč zaljubi eden izmed njegovih študentov; prvotno je bil razvajen pridanič, ko pa spozna profesorjevo stisko, mu skrivoma pomaga... 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Doktor Trapper John 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.05 Šport 20.15 Moja najljubša pesem 21.20 Pogledi s strani 21.30 Skrivnost železne krinke, avstrijski film; Beau Brid-ges, Sylvia Kristel; Uršula Andress 23 10 Jesenska sonata, švedsko-nemški film, Ingrid Bergman, Liv Ulman 0.40 Čas v sliki 0.45 Chicago 1930, Samo košček pločevine 1.30 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 6.30 Tenis: US open 8.30 Vremenska panorama 16.00 1000 mojstrovin 16.10 Leksikon umetnikov 16.15 Šport 17.15 Poletje s štorkljami 18.00 Heidi in Erni 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trai ler 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 1.20 Poročila/1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 Novinarski blok 10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika 12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 Napoved, telegraf, horo skop. EPP 12.00 - Evergreeni, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku, Obvestila 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 Obvestila 16.30 -Novice. EPP 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 - Čestitke 18.30 - In formativna oddaja BBC ija, EPP -19.00 - Odpoved programa l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj -14.35 Misel za dan 14.40 - Obr tniki sebi in vam - 15.00 - Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dne vno informativne oddaje RA Slove nija 16.00 - Radio Žin spet z vami napoved programa - 16.15 - EPP 17 00 Športni utrinki 17.15 - Versko kulturna oddaja 18.00 - Novi ce - osmrtnice obvestila 18.30 Iz zgodovine naših krajev 19.00 Odpoved programa RADIO TRŽIČ 16 00 Dober dan 16.10 Obvesti la 16.30 Kaj se dogaja okoli nas 16.45 Morda vas zanima 17.30 Novosti iz sveta glasbe Odiseja 2000 18.05 - Tržiški hit glasbena lestvica 18.55 - Pogled v jutrišnji Gorenjski glas 19.00 - Jutri na svi denje KINO 3. septembra CENTER amer znan fant pust film FREEJACK ob 18 in 20 uri ŽELE ZAR angl znan fant thrill. film POŠASTI IZ RAČUNALNIKA ob 18 in 20 un ŠKOFJA LOKA amer akcij film FX UMOR S TRIKOM 2 ob 20 uri ŽELEZNIKI amer znan fant tnller FREE JACK ob 19 un BLED amer knm film ODDELEK ZA UMORE ob 20 un NAGRADNA KRIŽANKA ZAVAROVALNA DRUŽBA ADRIATIC d.d. ADRIATIC V KRANJU 4> Adriatic Mvarov^a^rTjib^d.d. koper Adriatic je prva slovenska zavarovalna delniška družba, ki je sprejela nove izzive podjetništva in konkurence. Znanje in izkušnje, ki smo si jih pridobili v nekdaj edinem slovenskem zavarovalnem sistemu, že drugo leto nadgrajujemo z izboljševanjem kakovosti storitev in kadrov ter novimi vrstami zavarovanj. Število zavarovanj, sklenjenih pri Zavarovalnici Adriatic, se je v letu dni povečalo za 14,4 odstotka, kar pomeni okrog 19.000 novih zavarovanj. Današnjo veliko nagradno križanko smo pripravili skupaj s poslovno enoto Adriatica v Kranju. Čakajo vas tri lepe nagrade. 1. nagrada - 10.000 SIT popusta pri obveznem avtomobilskem zavarovanju 2. nagrada - senčnik Adriatic 3. nagrada - majica Adriatic 7 tolažilnih knjižnih nagrad Gorenjskega glasa Rešitve (kupon na dopisnici) lahko pošljete ali prinesete na naslov Adriatic - Poslovna enota Kranj, Bleivveisova 4, 64000 Kranj, lahko pa tudi v Gorenjski glas, Kranj, Bleivveisova 16, do 3. septembra do 8. ure zjutraj. Na javnem žrebanju pred paviljonom OMNIA ŠPORT na Gorenjskem sejmu smo v navzočnosti komisije v sestavi: Bojan Taneski -Omnia šport in Gorazd Šinik - Gorenjski glas, takole podelili nagrade med 2114 rešitvami križanke s pravilnim geslom: OMNIA ZA REKREATIVCE IN PROFESIONALCE: # - gorsko kolo prejme Jošt Černe Blejska Dobrava 108, - bon za 5 % popust pri vseh nakupih v 1 letu prejme Jože Oštrek Trg Rivoli 4, Kranj - majice OMNIA ŠPORT prejmejo: Alojz Podobnik. C. 31. div. 63, Žiri; Ani Dugar C. Revolucije 15, Jesenice; Vanja Osterman, Luže 2 a; Katarina Vidic, Cankarjeva 15, Radovljica; Klemen Karlin, uo- dešič 150, Škofja Loka. Nagrade vas čakajo v OMNIA ŠPORT. Čestitamo' V uredništvo GORENJSKEGA GLASA je prispelo 1312 rešitev. Med njimi je štiričlanska komisija naših bralcev izžrebala naslednje reševalce: 1. LOJZE ZUPAN, Poljščica 43. Zg. Gorje - BON V VREDNOSTI 10.000 SIT 2. VESNA PREZEU. Preddvor 61, Preddvor - BON V VREDNOSTI 6.000 SIT 3. JOŽE TRILER, Puštal 103. Škofja Loka - BON V VREDNOSTI 3.000 SIT Pet tolažilnih nagrad (knjige), ki jih podarja GORENJSKI GLAS dobijo naslednji izžrebanci: BORUT HUBER. Sebenje 49. Križe, LOJZKA LAH, Trata 22, Škofja Loka, MIRA NADIŽAR. Sr. Bitnje 81, Žabnica, JURE ARH, Mladinska 13 a, Bled SANTINA BEZJAK, Gradnikova 31, Radovljica. Komisija, ki je opravila žrebanje, svetuje reševalcem, da rešitve vpisujejo v oštevilčene kupone, ker sicer rešitev ne šteje kot pravilna in se izloči. IZGUBLJENE OVCE Ko pa je v petek šel Jezus v diskoklub, je, ko se je odpravljal domov, pristopil k njemu huligan, ki so ga imenovali Mare. Prosil je Jezusa, naj ga pelje del poti proti domu in sta se peljala. Na križišču pa, kjer so se njune poti razhajale, je zahteval, naj ga pelje še naprej, a učenik je odklonil Huligan je planil na Jezusa in ga bil s pestmi po obrazu in po telesu in za vrat ga je grabil. To je počel, ker ga je skušal, kako močan je. Jezus se je pripognil in molčal in nič ni spregovoril. Ko pa ga ni nehal tepsti, je z močnim glasom zaklical: »Ljudje, pomagajte, ubil me bo!« IZGUBLJENE OVCE Bil pa je Jezus znan kot strog in pravičen mož. Tisti čas. ko je s sezonskimi delavci v Nemčiji postavljal barake, je eden izmed sodelavcev našel žensko v oddaljeni gostilni, Jezus pa je vozil avtomobil. In je tisti sodelavec zmamil žensko, da je preživela noč v njegovi sobi. A zjutraj bi morala v službo in mož njen je bil v skrbeh, pa sta sodelavec in ženska pristopila k Jezusu in ona ga je nagovorila: »Gospod, prosim, pelajte me!« On pa ji je odgovoril: »Ko te jebe, nek te vozi!« IZGUBLJENE OVCE Jezus je otrpla od mraza pogledala na uro. Mimo so šlapali moški. In krulili. Vimena so jim visela do kolen. Sami stari moški. Eden je tri ure visel na njej. In krulil. Tisti, ki je imel vtetoviranega goloba na rami in sivo brado, dve uri. Inje krulil. Nek smrkavec je prvi vrgel kamen preko ceste. Potem so vsi metali kamenje. Jezus pa si je obrisala noge v svoje rdeče lase. SPLOŠNA NEVARNOST V ZAGREBU ^letela sta do mesta in se odločila parkirati na največjem trgu. Podaj ju je pozdravila velika množica. Ko sta čez kako minuto ^.ukala ven, se je skozi morje skuštranih glav utrgal glasen " Sranje' -ivlje- dragi? r atmosfera bi morala biti ugodna za dihanje, brez preti- n °^el'k() strupenih plinov in žarčenj, računalnik pa pravi, da Pov žarčenje scvrlo, da je ogromno žvepla in drugih stru- " M■ p ra^u 111 l'a rabiva kisikove bombe! nkil!i ' l'a so *e tako onesnažili?... Vkl sta lahke skafandre in se spet odpravila ven. "Poro''i' Ma SV°|a Prenosna rnegatclep.ua. Aparat za telepatska dom a narctI' bleščeč sij okoli uporabnikove glave. To so si mj s°r<)dei razlagali kot del svoje starodavne religije in med nji -* I* ra/iii pobožen vzdih. Prek megatelepata sta ljudstvo ob-klo ,c*a hočeta videti njihove predstavnike. UV žarčenje je pe-V tUtu skozi skafandre in Gospod je predlagal, da se vrneta v pirr ° no,r;iMii>st svoje supcrluksuzne jahte Čez čas je prišla sku nuto PreP°,cnm zavaljenih ljudi. Spustila sta jim dvihalo in mi-s~ j as,K-|c je skupina plemenskih vračev /e stala \ jahti. Op« - I)CkV S'' ^e ot' 'c/c ta'co /rase'- c*a 8a Jc s^oraJ celega oblil. re * r°« /aboga, kaj ste naredili / /rakom na planetu, da ne mo-.Q.Već Puteno dihati? Edin" *P°f!' ah' oh ah aik a'"'ik... h'ron'ime^ nj'm'- ^' ic m' v helem, se je v krču stegnil po tleh in ,,,H'1 V zadnjih smrtnih mukah. 5^0sPa> si lahko misliš, da se me še spomnijo? In Ave Mi le še ma (iratia Plene aaahhh. enega udarila kap (iospod ga je brcnil V kanto /a smeti. " ?°->-H IC / /i .Sa) Je od vekoma, tak *8*telepai je od navala e moči j skoraj pregorel. Gospodova gla se je kar /abliskala. Prasketanje silnic je povzročilo močan kov h''slt 111 s tr>la sC |C spet ^aslilalo pobožno hropenje verni-2ra|rL- ' "u 1,1 Pravil, črv, Če sem ga pa jaz naredil! Vedno je bil I. 'Si 111 čl- i(» Cli> L ii ii nuli.' ni ui'ilnn IriLiii uništili '/:\. y. Ust in če |i- s|u narobe, smo ga vedno takoj očistili. Za- "' J> ne obnovite zraka? S«? m°'emo ČeT'' "*e /acv'M' on« gospod in omahnil. Uj. kll umažei, moraš tudi očistiti, to je logično. Če greš na pik-Oh rein P°8Pravii smeti za sabo ■To' P,ul Ali nam lahko Vi očistile /lak na planetu? • Oh ,Jln,k',klM'n problem... diaci"! ,0sP(Hl- °h moj Mog, očistite nam /rak, ozonske luknje, ra G0s u,,ravijoličasto. Sveta Marija, prosi /a nas... ko, 'i K . 'a ncJevoljna, ker so jo kar določili /a neko domorod-Itj;' so J° Pred dvatisoč leti pofukali turisti in je potem /anosi- VA tako! sililo Ni lovora! Nikoli več se ne vrneva sem' Nehvaležnežil ,. Prosil, bi, sam, pa ne bi nič naredili! Marš ven iz Nebes 7^>la sta |ih v dvigalo in spustila nazaj na zemljo. /ad.i|.č, ko smo ,im pomagali, je šlo vse k vragu' Nočem. 01W S>X>1 ponovi katastrofa' lake stvari se mi vedno dogajajo, o ;er" Preveč popustljiv / njimi. Ne bom odgovoren /.i se eno c vi ,/,KMo' t' c j,;, M. ,U.I|U polomim, mi I""I" še dovolieme v/< |°š čaja. Gospod 1 ""m. (iospa ^dnu, Nebesa se je počasi dvignila, pustila /a sabo na smrt pre •raseni Vatikan m neslišno zdrsnila proti Krhll|ku FINALE Na šolski proslavi smo mizarski vajenci recitirali Prešernov Sonetni venec. Marjan z Bukovega vrha, ki mu je traktor zmečkal očeta, je recitiral tretji sonet. Brezupno je iskal oporo. Jože, njegov sosed, je recitiral sedmi sonet. Rdečelasi.Zoran iz Ljubljane je recitiral peti sonet. Tresel se je od strahu. Vinko, ki so ga vrgli iz gimnazije, je recitiral deveti sonet. Nepremično je bolščal v neko točko na tleh. Rajko, največji med nami, je recitiral drugi sonet. Spodnja ustnica mi je čudno drgetala. Jaz sem recitiral osmi sonet. Noge so se mi šibile, temnilo se mi je pred očmi. Simon, moj najboljši prijatelj, je recitiral četrti sonet. Izpustil je prvo kitico. Matej, ki je prišel iz posebne šole. je recitiral enajsti sonet. Jecljal je, zelo so se mu smejali. Šepavi jernej je recitiral prvi sonet. Motil se je med recitiranjem. Jani je recitiral tistega o strupeni slani. Glavo je obrnil proti stropu dvorane in mižal. Matevž Stanonik je recitiral Magistrale. Nerazločno in tiho je momljal predse. Aleš, sin bogatega obrtnika, je recitiral dvanajsti sonet. Jezus je recitiral trinajsti sonet. Jezus je bil bled, glas se mu je tresel. Tone je recitiral štirinajsti sonet. Francka, edino dekle med nami, je recitirala šesti sonet. MM Jr/MMlfll>> SPLOŠNA NEVARNOST V NOVEM SADU Valentin Cundrič Opazovalnica duhov V KRASNIM IN RDEČEM (Glavno življenje: - 302, Irska, kot polbog, samozavest.) Stransko življenje: pomendrale so me svinje v bližini Arunačale, in kopica Device je razprostrla samo sebe kot naročje v moje sanje. Oznaka: dati nogo. Torej: del mene seje košatil na Irskem kot zemljiški gospod in drobec mene seje kot azijal povaljal v blatu. Vendar se je Devica ra/odela manjše mu. Drug.i oznaka: tO je moja vojna proti meni, na Irskem in v Aziji, moja brca meni samemu, da smem postati prah in pepel in seme za naprej. Tretje: počival sem v kopici Device. Dalje: vr-bavs iz 1. poglavja me je v tem stranskem življenju vzel v naročje in ni vedel, naj me blagruje ali prekolne. Podstavil mi je nogo in me uščipnil Kot svinjska Venus januari! v meni, rahitični in zakrneli merjasec: haha, contra speetaculum viri, homo serviens erit alienis, med tujci. Izraz, stransko življenje se še ni začel pojavljati. Širše bo znan v novem tisočletju. rO običaju bojo spregovorili duhovi kot predstavniki priložnostnih strank. Iako rekoč prvič in skupno in javno bodi) razložili svoje poglede na... Priprave na to, da jaz poznam ta izraz iz svoje prakse, so tekle ondod verjetno celo prejšnje obdobje, ki je bilo brez jasnih potez in smotra zame (zgoj in zategadelj) preizkušnja. PRIPIS I IflOdi ima domiSljijO. In strah pred njo. Jaz se pa spra lujem, kai je bilo prej, moja usoda ali jaz. Nesmiselno vprašanje. Usoda je bila prej ali /e, m |.t/ sem bil prej ali že. Prav to prehitevanje usode, čeprav se zdi, da ona prehiteva nas, je strah usode pred njeno lastno usodo. DRUGI PRIPIS Kako se to, da je položila, name roko svi n |sk a boginja, pozna danes, v I. vodnarjevem življenju? Smrt med svi-niami, ki je nisem odpustil? Kaj je zdaj moj davni ihtljaj, verjetno v svinjski koži'.' Jaz kot svin|ski deček med že božjimi ljudmi. Zato pa svinja v hlevu lahko spregovori / mojim glasom. Ki je ihtljaj: "Moje občutenje tebe-" "Videl sem angela-" "V mavcu" "Prizadetost njegovih" " Najbližu jih, saj ima vendar-" "Nekakšne bližnjike-" "Ki trpijo z njim." "Kol da se je na njih izpolnilo-" "Ti si pa samo gledalec." "Pa se to slab." KOMUNAI NI BON ION mi narekuje nadaljnji pogovor z Du hom ()bdob|.i "Jaz sem Kelt v Aleksandrovem šotoru. Lahko sem se naredil nevidnega, saj sem bil drevovid. In neopazen sem stal ob njiju, ob Aleksandru Iz Vode Rešenem in ob njegovem ljubljencu Hefai-stonu. Malo sta se prestrašila, potlej smo se pa vsevdilj in poprek pogovarjali. Vsi smo se pregrešili. Jaz sem naklepal napad na Delfe, Aleksander ni mislil na ljudstvo in Hefaiston se je po-smehnil ob pomisli, da nas bogec gleda. In nas je res..." Povsod je naleteti na večje in manjše kontingente rožnate živine, neprimerne za ring, jaz pa tole premišljujem... V RDEČEM (Glavno življenje: -2, Irska, kot titan, izgubljene vojne.) Stransko življenje: nabodle so me na rogove divje krave, ko sem bežal v puščavo Gobi, in otok galaksij je razprostrl sveto število na zlatem prtu skoz moje spanje. Oznaka: dati prst. Torej: del mene je služil kot centurion Rimljanom, in besede Dopolnjeno je, ki jih je slišal na nekem hribu, sem jaz spremenil v labirint galaksij, ki jih je dvaindvajset. Druga oznaka: suverenost. Če nisem mogel biti sonce, sem pa postal duša ptica med rogovi goveda in obstune v narodu, ki odšteva leta. Tretje: počival sem v mali galaksiji. Dalje: vrbavs iz 1. poglavja me je v tem stranskem življenju poklical k sebi in me izprašal o zvezdah in besedah. Ponudil mi je prst in sem zagrizel v dlan. Kot kravja Venus februa-ril v meni, rahitični in zakrneli bik: haha, contra speetaculum viri, vir in equo sedens ut servus, kot hlapec. NEVARNOST ZRAČNEGA NAPADA V LJUBLJANI Izraz stransko življenje še nima domovinske pravice in ne temelji na dokumentih ali dokazih. Je zgolj vpogled v miselni in strukturni svet onkraj. Verjetno so bili tam tudi pomisleki, saj bi se pojavu in zakonitosti (dveh vzporednic, ki se sečeta v sedanjem življenju) lahko reklo kako drugače. Manj programsko, manj izvirno. Manj kompromisno z gorenjskim jezikom. PRIPIS - Gledal sem samega sebe, ki seje boril z usodo. Nesmiselno početje. Na kupe popisanih listov je lepil v dolgo deželno vrsto, a ni bilo nikogar, ki bi prebral eno samo besedo. Samo dež je prišel na spregled, in se je popisani papir izpreminjal v gnoj. Videl sem sebe pesnika, in ni se mi zasmilil. Kaj bi trepljal po rami mešetarja in prekupčevalca, ki ne ve, da mu je prav to trpljenje potrebno. Take so šege jezika in taki intimni grafi črnega zadoščenja. DRUGI PRIPIS - Kako se to, da je položila name roke kravja boginja, pozna danes, v 1. vodnarjevem življenju? Smrt med kravami, ki je nisem odpustil? Kaj je zdaj moj davni jecljaj, verjetno v goveji koži? Jaz kot volovski deček med že božjimi ljudmi. Zato pa krava ob jaslih lahko spregovori z mojim glasom. Ki je jecljaj: "Moje občutenje tebe-" "Posledice-" "Ki jih utrpiš-" "Ob hudih trčenjih-" "S palčki-" "Človeški pešci-" "Namreč nimajo, nimate-" "Varnostnih pasov-" "Kot jih imajo-" "Bajeslovna bitja-" "Vpeta-" "V nekaj več." NEIZBEŽNI DEL STIKOV Z JAVNOSTJO ALI GOJENJE LEPE PODOBE mi narekuje nadaljnji pogovor z Duhom Obdobja: "Jaz sem prerokinja Ana. Ana tempeljska. Pokleknila sem pred detetom Jezusom in ga molila, pa meje angel pokaral, naj častim samo boga, ta pa da je človek. Zelo sem se postarala, ko me je obiskal sam cesarjev namestnik Poncij Pilat in se mi razodel. Vse sem mu morala pojasniti o detetu in še več o angelu." Biki kot vojaška zasedbena posadka. Tudi pijani in razgaljeni na stelji, jaz. pa tole premišljujem.... V LEPEM IN BELEM (Glavno življenje: 604, Slovenija, kot podčlovek, ubit pri treh letih in pol.) Stransko življenje: bežal sem na kobili iz Egipta, in Pluton se je razodel modrim. Bil sem ženska. Oznaka: dati taco. Torej: moj boljši del je bil umorjen v nesrečni deželi, medtem ko je moj slabši del zaživel v stoletju treh gospa. Kot ženska. Vendar sem pri treh letih in pol izgubil pamet. Druga oznaka: zagristi. Zal ali pa nič žal sem zagrizel le vase in ohranjal pogum, da sem odganjal od sebe mešetarje in tatove duha. Tretje: počival sem na Plutonu. Dalje: vrbavs iz 1. poglavja meje v tem stranskem življenju večkrat klical iz. Egipta, da bi me umoril. Ne vem, kdo je komu dal taco. Kot kobilja Venus aprilil v meni, rahitični in zakrneli žrebec: haha, contra speetaculum viri, tres viri manibus se tenentes, kar trije za mojo malenkost. Ideja o stranskem življenju bo kljubovala zobu časa in vzbujala bo zanimanje. Če ne še v človeškem in živalskem, pa v rastlinskem in mineralnem svetu. Saj prav tam povzroča ta ideja, brez mogočih popačenj, nova in nepredvidena dejanja, ki so vstavlji-va v navidezno moje odločitve. Verjetno gre in bo šlo za nekakšen tišinski kompromis med svetovi in razsežnostmi. PRIPIS - Gorenjska, ali Bohinjbled, govori poleg arhaičnega in lepega slovenskega jezika tudi goščo drugih. V tem vidim ponovitve tujih govoric iz preteklosti. Ali kot bi rekli temu: ker Gorenjska ne gre v svet, le-ta prihaja k nji, in pozablja, da je samo gost. DRUGI PRIPIS - Kako se to, da je položila name roko kobilja boginja, pozna danes, v 1. vodnarjevem življenju'.' Pobeg na kobili, ki ga nisem odpustil? Kaj je /daj moj davni jok, verjetno v konjski koži? Jaz kot hrzajoči deček med že božjimi ljudmi. Zato pa kobila na skednju lahko spregovori z. mojim glasom. Ki je jok: "Moje občutenje tebe-" "Našemil sem se-" "V prenekatero arhetipsko-" "Žival in sem bil tako prerojen-" "Kot vinjen-" "In sem izzival pretepe-" "Z nastopaštvom, značilnim-" "Za one, ki precenjujejo-" "Trajnost čudežev." POSIOVNI DOSEŽEK mi narekuje nadaljnji pogovor / Du hom Obdobja: "la/ sem (ialaktična Persona. v tvojem tretjem, četrtem in petem ribjem življenju te nisem spremljal/spremljala kot duh, temveč so mi dovolili živeti na zelo oddaljeni zvezdi. V tretjem tvojem ribjem Življenju mi je bilo tam zelo lepo, to pa zato, da mi je bilo povrnjeno, kar sem prispevala v blaginjo duha v obeh tvojih irskih življenjih." /najdem se med možmi, ki imajo konjske uhlje in žimnate repe, in potlej tole premišljujem... Stane Boštjančič Roke proč od mojega žepa Že dalj časa se javno obravnavajo vprašanja vzdrževanja cerkve, le-tej pripadajočega klera ter njenih dejavnosti, ki se v zadnjem času širijo tudi v vrtce in šole. Jasno je, da vse to stane in da je zato potrebno po mnenju nekaterih sorazmerno cerkvenim ciljem zagotoviti tudi sredstva. Tu seje v glavnem izoblikovalo troje mnenj. Nekateri zagovarjajo, naj se cerkev vzdržuje iz premoženja, ki naj bi ga dobila na podlagi denacionalizacije, drugi, naj dejavnost financira država (beri proračun), tretji so za kombinirano metodo, s soudeležbo vernikov. Poseben sistem, vreden javne obravnave pa se je izoblikoval v Kranju (pa verjetno ne samo v Kranju). V Kranju je praksa namreč taka, da vzdrževanje cerkve plačujemo vsi davkoplačevalci, verni in ateisti. Torej tisti, ki od cerkve v duhovnem smislu nekaj imajo in tisti, ki nimamo nič, ker pač v boga, parkeljčke in angelčke ne verjamemo. Nepoučeni se bodo seveda spraševali, kako je to sploh mogoče? Zlahka! Zbor krajevnih skupnosti odloča namreč o porabi posameznih proračunskih sredstev za posamezne namene, ki se uresničujejo v posameznih krajevnih skupnostih. Tako se je imenovani zbor z večino glasov letos odločil, da se iz proračuna izplačajo težki milijoni tolarjev za cerkvene namene. In ker skupaj z ostalimi neverniki plačujem davke, gre tako tudi moj neverni denar v božje namene, seveda proti moji volji. Vse to seveda utemeljujejo s tem, da je cerkev pač zadeva v splošni rabi, kot so to ceste, kanalizacija, vodovod in če hočete na koncu koncev tudi zrak, brez katerega v resnici ne moremo živeti. Menim, da takšno stanje ni pravično, saj cerkev ni potrebna tako kot voda ali zrak, da bi na tej podlagi morali za njeno delovanje ali obnavljanje poslopij plačevati vsi in to celo proti lastni volji. Skratka del mojega davka se na ta način spreminja v cerkveni davek. Zato bi bilo vsekakor smotrno, v izogib tovrstnim nesmislom vpeljati podoben sistem, kot velja v Avstriji in Nemčiji ali Italiji. Vsem tem sistemom je skupno to, da davek cerkvi plačuje le tisti, ki si to sam želi. Skozi takšen sistem se odpravljajo nesporazumi v družbi, pa tudi laiki pridobijo na veljavi v primeri s kleriki. Glede na to, da se vztrajno in pompozno zatrjuje, da je najmanj 70 odstotkov vseh državljanov Slovenije rimskokatoliške vere, bo cerkev skozi uvedbo pravega cerkvenega davka samo pridobila in ji ne bo treba postati največji veleposestnik v Sloveniji. Seveda se pri tem postavlja vprašanja, kaj z vzdrževanjem tiste cerkvene lastnine, ki spada med kulturne spomenike. V posamezni občini občinska skupščina lahko s svojim odlokom posamezen objekte bodisi v celoti bodisi delno razglasi za kulturni spomenik. Pri tem naj pač imajo glavno besedo strokovne institucije ali posamezni strokovnjaki, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino. Menim pa, da bi bilo potrebno v vsakem konkretnem primeru posebej opredeliti, kaj se financira iz sredstev, namenjenih za vzdrževanje kulturnih spomenikov in kaj ne. Ni vsaka cerkev že sama po sebi kulturni spomenik in tudi vse v posamezni cerkvi ravno tako ni kulturni spomenik. Razumljivo je, naj se zaradi ureditve takšnih ali drugačnih trenj tako med državo in cerkvijo kot med verniki in ateisti sklene konkordat, ki bo globalno uredil odnos med cerkvijo in državo. Menim, da je to prava pot za odpravljanje stanja, ki gre v zadnjem času v škodo le ateistom oz. tistemu delu družbe, ki se ne deklarira za rimskokatoliški. Ce se ta navedena vprašanja ne bodo rešila v vsesplošno korist, se bodo kasneje razrešila v vsestransko škodo. Upam, da moj prispevek ne bo pri bralcu vzet kot razpihovanje verske mržnje ali kaj podobnega, pač pa kot razmišljanje o stvareh, ki se tičejo vseh nas. Upam, da tudi g. dr. Stres ne bo rekel, demokracija bo takrat, ko ne bo več takih razmišljanj ali sploh razmišljanja, ki jih cerkev prej ne požegna. NEVARNOST ZRAČNEGA NAPADA V JAJCU Boris Ogrizek O religijah v luči dialektičnega materializma Religije močno odražajo družbenoekonomske odnose, zato se ob močnih spremembah le-teh tudi same spremene. Tako je ob prehodu starega veka v srednji vek izginil panteizem, z novim vekom pa se je pojavil tudi znanstveni ateizem. Množični transport ljudi, materiala in idej ter informacij je vodil do zaostritve idco loških konfrontacij, ki so tradicionalno bile versko obarvane in kot navidezni izogib tem konfrontacijam se je obenem s trium-fom znanosti pojavil znanstveni matenalizem kot nekaka nad-re-ligija. Soditi da je imel pretežno ideološka obeležja kot na Vzhodu ali pretežno konzumentska, kot na Zahodu. Ekološka kriza, kakor se je nakazovala v hiperindustrializiranih deželah, ki je sicer eko-paranoja, je postala nekak tehnično-mistični materialistični surogat za prvobitno religijo. Obenem z. nataliteto demografsko eksplozijo v tretjem svetu podprtem z enostranskim izvozom tehnike in ob obsežnih političnoekonomskih prerazporeditvah sveta pa sta ob surovinskem, zlasti naftnem fenomenu nekaterih delov tretjega sveta, v razvitem svetu vzbudila strah pred izgubo splošnega primata ter do podzavestnega ludizma, torej retour-a-la-naturjanstva. Vse skupaj je bila imenitna voda na mlin klasičnim verskim voditeljem, da so nekateri zavpili v trobila verskih fendamentalizmov, drugi pa skušajo vero reformirati in jo pripeljati znanstveni eri. Ob tendenci se križata z mogočnimi vpletanji verskih čustev množic v razne politično demagoške in vojaške strateške akcije, bodisi da gre za cerkev kot vodjo anti-ateistične koalicije ob propadu klasičnega socialističnega projekta na ideološko obsedenem V/hodu, ali za beg iz alienacije iz reklamno /av/etih konzumentskih dežel Zahoda, kjer, kot je znano, verskih in para-religioznih sekt v iskanju nove identitete in v begu iz duhovne aliencije kar mrgoli. Poziv k novi obravnavi fenomena vere je tudi za tiste misleče, ki se poslužujejo gnostičnih orodnih znanih kot znanstveni dialektični materializem, dovolj. kjer se tepeta kristus in m o ha med ima korist buda v letih 1096 do 1270»je bilo sedem križarskih pohodov, h katerim moramo prišteti še osmega leta 1212, ki sicer ne nosi zaporednega imena, ampak naziv otroški križarski pohod, na daljnem vzhodu leta 1206 do 1227 označujejo vladavino džingiskana, na kitajskem pa letnico 1386 - 1644 označujejo obdobje dinastije ming. te navidez nepovezane dogodke lahko povežemo, časovna razlika med srednjo evropo in mongolijo je šest ur, med srednjo evro-po in kitajsko pa osem ur. nekdaj v času konjenikov so potovanja v teh razdaljah zahtevala nekaj let. vpadi nomadskih konjenikov iz širnih step južne sibirije, h kateri pripadajo tudi mongoli, so za evropo poznani že prej. v času starih grkov so bili to skiti, stanek tega še zdaj najdemo v srbski besedi skitnica, v času starih rimljanov so bili to huni s poglavarjem atilo, sledili so tatari, kadarkoli je evropska civilizacija oslabela, so doživljala nomadska azijska plemena premoč, zavzemala kultivirana področja in se na njih silno namnožila ter nadaljevala svoj pohod, v času križarskih vojn saraceni niso bili barbari, bili so na višku poltisočletne civilizacije, bagdad s Šeherezado in tisoč in eno nočjo je postal privlačen za umetnike in znanstvenike, damaščansko jeklo je slovelo kot najboljše, damaščanski tekstil se je uveljavljal pod imenom damast, muslimanski tekstil pa kot muslin. tudi evropejci v tistem času niso bili od muh in tako sta si dve, v bistvu enakovredni, vsekakor pa visoki civilizaciji in kulturi lomili zobe in po četrt tisočletja križarskih vojn sta bila krščanska evropa in islamski bližnji vzhod že tako oslabljena, da je to omogočilo prodor džingiskanovim hordam in kaj je počel džingiskan? do tal je po-žgal milijonsko mesto samarkand, do tal je požgal berlin, zagreb, reko, varšavo, kairo, kijev, moskvo, takšent, buharo, vsa naselja od odre do kitajskega zidu in od severnega ledenega morja do sa-hare. dolgi kitajski zid je kitajce obvaroval in ko je moč džingiskana splahnela in sta bila evropa in nekdanji bagdad na tleh, kitajska ni imela trgovskega rivala in je za četrt tisočletja doživela svoj najvišji vzpon v vsej svoji pettisočletni zgodovini, nekome rat drugome brat, pravijo na jugu. obe svetovni vojni sta zmleli v prah samo evropo, po drugi svetovni vojni so se vojne nadaljevale na mejah kitajske, torej osla-bljujoč zid, ki ostali svet brani pred kitajsko: koreja, vietnam, af-ganistan, irak, in dr. sovjetska zveza, džingiskan dvajstega stoletja je dodatno zmlela evropo in čas je za novo dinastijo ming. enaindvajseto stoletje se bo odvijalo na obalah tihega oceana in kaže, da je po padcu kremlja vvashington že izbral svojega novega zaveznika - tokio. umaknil je svoje baze s filipinov, zanetil vojno na balkanu. če pogledamo rasno, je v tem tudi logika, rdeči indijanci, predkolumbovski prvi naseljenci obeh amerik so prišli tja preko beringove ožine kot potomci rumene rase. amerika postaja vse bolj rumena, zato se mi zdi busheva zalivska vojna samo odpiranje poti prijateljski kitajski na zahod, verska vojna na balkanu pa ima namen sprovocirati križarsko vojno med evropo in amerikanci in panislamom, od česar bodo po mingovo imeli korist samo amerikanci in kitajci. nejasen je pri tem položaj indije, ki pripada tako aziji kot evropi, ki je dala kitajcem pobudo, evropi pa črke in številke, ki ne pripada niti atlantiku niti pacifi-ku ampak tedaj lastnemu indijskemu oceanu in ki je tudi resnična alternativa še posebej s svojo neantropomorfno filozofijo, in ki je zelena prirodi prijazna. STOCKHOLM... BERLIN... NEW YORK. Nova Atlantida Blišč in beda civilizacije, mit o Ikarusu in Dedalu - kdor visoko leta, nizko pade. Dolgo časa je bil človek pešec s 4 km/h, v času Kolumba so imele jadrnice hitrost 10 km/h, prve lokomotive v 19. stol. so šle 15 km/h. Pred pol milijona leti je pračlovek potreboval nekaj sto tisočletij, da je naselil Zemljo, po koncu zadnje ledene dobe je bilo za pot okrog Zemlje potrebnih nekaj tisočletij, v času Starih Egipčanov nekaj stoletij, v času Starih Grkov nekaj desetletij, v času Kolumba nekaj let, Jules Verne je »prišel« okrog sveta v 80 dneh, danes je za to pot dovolj nekaj ur. Od prvih ljudi do kamene dobe se je v milijonu let človeštvo namnožilo do 10 milijonov, v naslednjih tisočletjih do rojstva Kristusa je naraslo na 300 milijonov, v 1500 letih do Kolumba je naraslo do 500 milijonov, v naslednjih 350 letih do 1950 je doseglo milijardo, v naslednjih 75 letih do 1925 dve milijardi, v naslednjih 37 letih do 1962 tri milijarde, v naslednjih 13 letih do 1975 štiri milijarde, v naslednjih 7 letih do 1982 pet milijard. Futuristične študije se običajno končujejo s primerjalnimi tabelami, kjer so z ene strani navedeni stroški proizvodnje najsodobnejših uničevalnih orožij, z druge strani pa, koliko obrokov klasične hrane bi za isto ceno lahko nasitilo kolikšno število ljudi. Takšnim tabelam običajno manjka tretja rubrika, ki pa je prepuščena bralcu samemu. Namreč alternativna demografska eksplozija, kjer z veseljem rojevamo in v trudu vzgajamo, in zgolj vojaška »eksplozija«, kjer se s trudom vojskujemo, da z veseljem drug drugemu uničimo vse, kar smo imeli, ampak - (utopično?) predpostavljajoč še nekaj RAZUMA - tudi racionalna demografija, ki bi sedanjim uničevalnim vojnam (v stilu Mad Maxa) odvzela razlago. Pa poglejmo, kako futuristi napovedujejo prihodnjo porazdelitev človeštva. Če je bilo leta 1968 od 3,5 milijarde ljudi na Zemlji 53 % Azijcev, 13 % Evropejcev, 10 % Afričanov, 8 % južnih Američanov, 8 % v SZ in 8 % Severno Američanov, jih ista študija ob času, ko doseže človeštvo 6 milijard, porazdeljuje 58 % na Azijo, 8 % na Evropo, 12 % na Afriko, 10 % na Južno Ameriko, 6 % na območju nekdanje SZ in 6 % na Severno Ameriko. Demografska eksplozija torej zadeva predvsem »obarvane rase«-Zakaj? Bela rasa je vse do Kolumba nadaljevala najmanjši kontinent Evropo ter bila tudi relativno številčno najskromnejša. Zaradi svojih prednosti pri osvajanju Novega sveta je imela levji delež pri naselitvi obeh Amerik in Avstralije in se relativno zelo razmnožila, obenem pa dosegla tudi izrazito tehnično, ekonomsko in vojaško premoč. Sociologi pa kar vidijo ustvaitev demografske eksplozije, ki zadeva predvsem nerazvite, zlasti v njihovem opismenjevanju in ekonomskem razvoju. BEOGRAD V KURCU Regina Kralj Ko je nebo shodilo Govoriva o veri. On je spoštljiv, meni se zdi cerkev kurbišče du; hovnosti - lična in lačna ličinka, ki žre svoje žrtve. Njemu se zdi kraj svet in stabilen, meni pa vegast in povprečen. Pomislim: če se reinkarnirani v psico, bom hodila scat v pred' dverje, pod portal, pod mašnikovo spektakularno zvezdo. Odi'" vala bom votlo vodo v kamnito meso monotonije. Če se reinkarnirani vase, se dvignem iz iste prasnovi v isto bit in kri, bom pokleknila v zrak in se sebično prebičala po svežem organizmi Po navtičnih signalih hermetizma bom vrezala eterične rane..-Stala sva vzporedno. Med nama resnično bitje pasje ure - pudlov dokaz za obstoj situacije nad nama spleen praznine. Ja/ sem Sc upirala čutenju, on je sklepal prste v fingiran krik: molitveni krč /votivne besede si| mladosti smeh kreposti/dar reda Stala sva samotno. Držal (in dražil) me je v duhu... Vdihavala sem sinji raženj postaj. Tako ubrano so pele supele, tako /brano so pile Njegovo draž, tako oprano se je bočilo nizko nebo Zavila sva po bližnjici do cerkve. Rekel je: Tu je slikal Kralj. Pomislila sem: Tu se bo slekla Regina... , nad večerno vero. Hipokrena ščije z vso močjo: diham pod vodo, pijem zrak, tipam nedotakljivo, mislim, da sem- K K Dragi bralec! Na radiu Nirvana. V meni varna pozicija tekstopisja. Moram P^J. vedati, da je zagon tako silovit, da se komaj obvladujem. ; se mi, da jasno stop pred mano. jc-Tron Drugega, I ron božje sti|e, ki nekatere spremeni v poslušne pse, druge /oprl PovzC',*.ji v klovne Veliko se ukvarjam / omejitvami kje in k.n iH,nA,h kako skrčiti m zakaj? Nekako sem /apopadla ritem, ki m<' se , služim kot dekla. Se pa sprašujem, ali ni to prazen tek v (cr0*^! Kako izsekan del krvi, pravzaprav vedno /nova i/sekavati I* ^ lostnega, i/ zaobljeno popolnega, in izstopati i/ samega se Kam'' V vodo Kam? I/ sebe v izbo nove izbire. Kam ' Na 'r tarnanja in trti|.i 0 lako kot Ona. ki se pla/i po velikih kleteh, ki išče samo/aves kletev, ki izgublja boj / lastno obrambo.' Se naseliti v drugotna Itanjfi m lahno odmirati? Pobiiati jelke in škropiti papir s sedmo'.' Nemara krvjo? žigosati rastlinska /rcala in |ili nalagati v Arhiv ' .^j, ( tpetati v nemirnem vrtu in se drenjati med Blaževimi para /i? Vas po/dravl|a V.is.i |j Regina Kr*" SPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Končuje so poletna hokejska liga za pokal Casino Bled Danes zadnje kolo, jutri finale Bled, 28. avgusta - Po petih kolih poletne hokejske lige, ki jo je letos prvič organiziral Hokejski klub Bled, je že jasno, da je to primerna popestritev priprav tako na državno prvenstvo kot na alpsko '■go. Zanimiv pa bo vsekakor tudi zaključni del tekmovanja, ki bo odigran jutri na Bledu. Tekma za tretje mesto bo ob 15. uri, finale za prvo mesto pa ob 18. uri. Ker so ekipe precej izenačene in je napoved finalnega obračuna še negotova, kandidati pa so KAC, Acroni Jesenice in po morebitni današnji zmagi v Ljubljani tudi Olimpi-ja Hertz. Četrto kolo poletne hokejske lige, ki je bilo odigrano v ponedeljek zvečer, se je na Bledu končalo v korist ekipe Acroni Jesenice, ki je po trdi igri Uspela ugnati celovški KAC in se avstrijski ekipi oddolžiti za Poraz v Podmežaklji. Rezultat je bil 3:4(1:2, 1:1, 1:1). Drugemu gorenjskemu predstavniku, ekipi Bleda, pa v Ljubljani na otvoritveni tekmi sezone, ni uspelo premagati ekipe Olim-pije Hertz. Rezultat je bil tesen 6 : 5 (2:1, 2:3, 2:1). V torek sta ekipa KAC-a in Olimpije Hertz na Bledu odigrali še zaostalo srečanje tretjega kola. Srečanje so prepričljivo dobili celovški hokejisti, ki so zmagali z rezultatom 8:4 (2:0, 3:2, 3:2). Brane Terglav, sekretar HK Bled: "Lahko rečem, da se je naša zamisel za organizacijo poletne lige odlično obnesla, saj so tekme dobre in so hkrati lep uvod v sezono. To pa je tudi spodbuda za nas, da bomo prihodnje leto avgusta na Bled povabili še več ekip, ki se bodo pripravljale na ledu v naši športni dvorani in sodelovale v poletni ligi. Predvidevamo, da bi bilo teh ekip osem, poleg slovenskih še avstrijske in italijanske. Lep mednarodni uspeh pa so minuli teden dosegli tudi mladi hokejisti Bleda. Na močnem turnirju v Italiji so v polfinalu premagali italijanske prvake Allege, v finalu pa so šele po podaljških izgubili z ekipo KAC-a. Blejski hokejist Igor Pesak je bil razglašen tudi za najboljšega igralca turnirja. y dvorani na Bledu sta se v predzadnem kolu v sredo srečali rtoma-£a ekipa Bleda in celovški KAC. Kljub tesni zmagi gostov, so se izkazali tudi domačini. Foto: J.Cigler Predzadnje kolo je bilo odigrano v sredo zvečer. V Ljubljani sta se pomerila večna tekmeca Olimpija Hertz in Acroni Jesenice, Ljubljančani pa so tokrat uspeli dati več golov in se Jeseničanom oddolžiti za poraz Podmežakljo. Rezultat je bil 6:5 (3:0, 2:4, 1:1). Srečanje na Bledu med Bledom in ekipo KAC-a se je končalo s tesno zmago avstrijskih hokejistov 4:5 (2:3, 1:(), 1:2), Po petih kolih na lestvici strelcev vodi igralec Acroni Jesenic Kopitar z enajstimi točkami, desetkrat pa je gol zatresel igralec Bleda Anfjorov. Tako pred današnjim, zadnjim kolom, vodi ekipa KAC-a s sedmimi točkami, Acroni Jesenice in Olimpija Hertz imata po šest točk. Bled pa eno. Kot so sporočili z Bleda, pa jutri, v soboto, z začetkom ob 17. uri uri, ob športni dvorani pripravljajo veliko hokejsko veselico. V zabavnem programu bodo sodelovali tudi blejski veslači, dobitniki medalj, na olimpijskih igrah, za zabavo pa bo skrbel ansambel Vita. Po končani finalni tekmi Poletne hokejske lige bo na prireditvi tudi svečana podelitev priznanj najboljši ekipi, strelcu, branilcu in vratarju lige. Pokrovitelja prireditve sta CASINO BLED in podjetje ANIMEX INTERNATIONAL. • V. Stanovnik Vabila, prireditve košarkarski turnir za pokal Karavank - Jutri, v soboto. 29. avgusta, prijav Ija Košarkarski klub Triglav enodnevni košarkarski turnir za po-K;>l Karavank. Turnir se ho začel s tekmo med Mieom Marcusom in ■nglavom ob K), uri. ob 11.30 uri se bosta pomerila Alba (iz Berlina) ln Helios. ob 16.30 un bo tekma /a tretje mesto. Imale na bo ob 18.30 T en'ški turnir za pokal mesta Jesenic /a uvod v Teden športa" v Slo V.Cniji Športna /ve/a Jesenice m Tenis klub Jesenice pripravljata tra-I 'Cl°nalni teniški turnir. Zanj se je moč prijav iti še danes, v petek, do ure. na tenis igrišču Podmežakljo. Igra se v starejši in mlajši kate-8()r'J'. turnir pa bo trajal dva dni. v soboto in nedeljo. 29. in 30. avgu- a- Prehodni pokal bo osvojil zmagovalec v absolutni kategoriji, pr-^Uvrščeni v posameznih kategorijah bodo prejeli pokale, organiza- rJ' p.i bodo poskrbeli /a praktične nagrade. • V.S. ^°rski tek na Javornik Športno društvo 1 om pod Sloržičem vabi vse p'jatelje gorskih tekov na 4. gorski tek na Javornik. Tek bo to nede- •J*< »0. avgusta, s startom ob 10.30 uri pri Pavšelnu v Zgornjem Lo- (j kjer bodo tudi zbirali prijave od 9.30 ure dalje. Proga bo dolga „. " metrov s 500 metri višinske razlike in bo imela cilj pri koči na Plani Piti "ni Javornik. Tekmovalci bodo razdeljeni v šest starostnih sku- Jrec/a Najboljše so pripravljene kolajne, /a zmagovalca pa pokal. Z. . l"» bodo razdelili tudi praktične nagrade. • J. Kikel v"«""* jeklenih v Bohinju - I o soboto ob S un zjutraj se bo na kopa-d;i|U °^ '*°hmJskcm jezeru začel VIII Triatlon jeklenih. Kot je pove-atrat • ^dnik rhatlonske zveze Slovenije Jaki Ko/man. se je /a to Ti k ° 'ekmovanje prijavilo nekaj nad sto dvajset tekmovalcev. tr0v ,° n;ijprej veslali 6 kilometrov. hatO bodo kolesarili 30 kilome-i budnega pol|a, od lam pa tekli 8 kilometrov na Velo polje, j* delitev štartnih številk bo /e danes med 18. in 21. uro v hotelu mPas. jutri pa na štartnem mestu od 6. do 7.30 ure. Zaključek in ri"gl; Uri. 'si'r\ rezultatov bo na prireditvenem prostoru Pod skalcoob 17 • v. s. n,r 9 malem nogometu Športno društvo Dra/goše, ekipa Vikingi. jv KnK| do I septembra prijave ekip /a lurnii v malem nogometu. "vtri"' h rezu|,aiov •v-s- I*.»iin*Jf*"vA.« maraton v 1'odnartu balinarska lekcija gasilskega diustva Vi;,,,'," Popravila danes. 2S avgusta, 48-urni balinarski maraton. ' /e peti po vrsti, igrali pa bosta ekipi Podnarta m Posavca. 'bo začel danes ob 16 uri. končal pa v nedeljo ob isti uri. sPus| , 11,1 ,1n M domom kulture v Podnarlu. Pred začetkom bo se i%n ' 'ngom po s.ivi od i aneovega do Podnarta. • V. z. S ^i'n^k''zl''"i DottkikrU Naslednjo nedeljo 6 leptembra, boob Mil kn/1/'al ?vt°bu« izpred hotela Creina udeležence izleta na Dov« društvo Kranj, se ji moč •832. prijave pa so obve- Organizatorji letos pričakujejo okrog 700 udeležencev, prijaviti pa se je že moč na Planinskem društvu Celje ali v Krajevni skupnosti Celje. Startnimi je 500 SIT. • V. S. \ogometni spored - V nedeljo. 30. avgusta, bo v I. slovenski nogometni ligi na sporedu 3. kolo Živila Naklo bodo ob 16.30 igrala na kranjskem stadionu s Steklarjem iz Rogaške Slatine. Tekmo bodo sodili No-varliČ, Zohar in Klakočer. Vil. slovenski ligi bo na sporedu 2. kolo. Jelen Triglav iz Kranja odhaja na gostovanje k Primorju iz Ajdovščine. V nedeljo bo na sporedu tudi redno kolo v mladinskih nogometnih ligah. V slovenski mladinski ligi igra kranjski Jelen Triglav v nedeljo oh 14.30 / Ilirijo i/ Ljubljane, V območni mladinski ligi zahod pa bodo mladinci Dolnov - Creine ob 16.30 na igrišču V Šenčurju igrali s Tabor Jadranom, Jesenice pa gostijo Zarieo i/ Kranja. V III. slovenski nogometni ligi bodo tekme odigrali jutri, 29, avgusta, ob 17. uri. Creina Dolnov igra / Lilijo, Jelovica IT H igra doma z Adrio. Zarica pa gostuje pri Svobodi. • J. K. Nadaljuje se balinarsko prvenstvo Kranj, 27. avgusta - Minuli konec ledna se je začel jesenski del letOŠ njega državnega balinarskega prvenstva. V super ligi sta zmagali obe gorenjski ekipi. Radovljica je doma premagala ekipo Polja / rezultatom 9 : 8. Trata pa je na gostovanju premagala ekipo Hrasta z rezultatom 3 : 14. V prvi ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Primsko-vo : Šiška 3 : 14. Železničar : Huje 12 : 5, Bičevje : Svoboda 9 : 8, Slavi ja : Jadran 10 i 7. Iskra CEO j Planine 0 : 17. V drugi ligi vzhod pa so bili izidi: (enter : A Besednjak 11:6. 5. avgust : Dolomiti 11 : 6. čirče : Pan. Trbovlje 6:11, Rudrdčar : Virtus 13:4. Zarja : Loka 1000. Trebehško : Ilirija 13 : 4. Metalna : Rogovila 7 : 10. ligaška tekmovanja se bodo nadaljevala že ta konec tedna. V super ligi bo na balinišču Trata pri Skofji Loki srečanje med ekipama Trate in Balinčka. ekipa Radovljice pa gostuje v Ljubljani pri Slogi. Obe tekmi bosta v soboto ob 15. uri. Ekipa Primskovega v I. ligi ho gostovala v Ljubljani, ekipa Huj pa bo doma gostila Šiško Srečanja I. lige bodo v soboto ob 9. uri. To soboto pa bo na sporedu tudi XII. kolo II lige - v/hod Pari tekem, ki se začenjajo ob 9. uri, pa so: Tržič -Bistrica Metalna, Ljubljana - Ilirija I Mirna, Škofja loka - Toka 1000 : Trebehško, Kamnik ■ Virtus : Zarja, Trbovlje - Parti/an : Bud-ničar, Ljubljana Dolomiti : Čirče, Maribor - A. Besednjak : 5. avgust, Lesce - Lesce i (enter Prosta je Rogovila. • v. stanovnik ski kri/ / . av,ohl|s izpred hotela Creina u< ,1r'l.iV|| " l/'cl- k' i^'1 organizira Planinsko i /iic 1 ^ 'Mihov i pisarni ali po leletonu 212 V t. adi 0rDnnj,.......................... S. 'r,«r/„ organiziranje prevoza in zadostnega števila vodnikov • geljo, Za m,adino I i iatIonski klub Novo mesto vabi nasledii|o ne i°'enjske 'i"1 'm,1r''- ' Mčetkom ob 10 uri, na Triatlon za mlatimo v 'C| Info °P''OJ Pi.iv ico nastopa imujo Otroci In mladina od 5- 18 AV„, rm°c»je dobite po telefonu 068 26-645 • V.S. (o|k. ***** Pohodio logarske doline ( hgani/acijski odboi inaialona i '1oJi vsi'' t?°"nu sC /0 pnpiavlia na najdaljši maralon v leku ,;|I n« uriuV*?1"''' k' b° lclos 5 st'P'embra Začel ><• bo ob I un /m v. kongresa v središču < sija, cilj pa ho v i ou.nski dolini Trgovsko podjetje Kokra se je letos že drugič odločilo, da bo pomagalo kranjskim športnikom. Tokrat so pri nakupu opreme pomagali gorski tekačici Mojci Liko/ar, ki bo te dni s kolegi i/ reprezentance nastopila na prvem uradnem svetovnem prvenstvu v gorskem teku v Bardonecchiji v italijanski pokrajini Valle di Sussa. GoTflkl tek je mlada disciplina, Mojca se / njim ukvarja od letošnje se/one, /a svetovno prvenstvo pa pravi, da je uspeh /e uvrstitev v reprezentanco. Zanimivo je, da so se pri Kokri odločili sponzorirali športnike, ki se ukvarjajo / manj znanimi in zato tudi finančno skromnejšimi panogami, zalo je vsak njihov prispevek prav lagOtOVO dobrodošel. Na sliki: levo Mojca Liko/ar, desno pa I rane Irce, direktor marketinga > Kokri. Smučanje Jure Košir zmagal v Novi Zelandiji Te dni se slovenska reprezentanca v alpskem smučanju pripravlja na novo sezono na Mt. Huttu na Novi Zelandiji. Tam so na pripravah tudi nekatere druge ekipe, ki so se udeležile mednarodnega prvenstva Nove Zelandije. Na tekmovanju pa je zmagal naš reprezentant, Jure Košir. Jure Koširje zmagal pred Švedom Nvbergom, dobro pripravljenost pa so pokazali tudi drugi naši, saj je bil Mitja Kune tretji, Aleš Brezavšček četrti, Uroš Pavlovčič pa peti. V sredo bi moralo biti tudi tekmovanje v slalomu, ki pa je zaradi snežnega meteža odpadlo. • (vs) Vaterpolo Triglav prvi na odprtem prvenstvu Slovenije Koper, avgusta - V Kopru je bilo v ponedeljek. 24. avgusta, in v torek. 25. avgusta, odprto prvenstvo za pionirje stare do 14 let. Po zagotovilih organizatorja naj bi nastopilo sedem ekip in to: Koper I, Koper II. Triglav I, Triglav II, Foto Kosi Kranj 90, Edera in Triestina. Zal sta oba Tržačana Edera in Triestina nastop v zadnjem trenutku odpovedala. Največ znanja vaterpola je na turnirju pokazala prva ekipa Triglava, kije svoje nasprotnike premagovala kot za šalo. Na štirih srečanjih so prejeli trinajst zadetkov, dali pa kar petinosemdeset. Vrstni red: 1. Triglav I. 2. Foto Kosi Kranj 90, 3. Koper I. 4. Triglav II, 5. Koper II. Za Triglav so nastopili: Čimžar, T. Galič 15, Horvat 4, S. Smr-kolj 1. Nastran 12. Pečjak 2, Ivanovič 5. Bogdanovič 1, Bukovac 8, Klančar 6. Antonijevič 16. Štromajer 12 in Legac 2; za Foto Kosi Kranj 90 pa: Kern. Pikec 4. Pravst 3. Kavčič.>uškar 9, Šifrer 3. Meglic 2. Alidič 1. Ramovš 14, Potočnik in Košir 4; za Triglav II so igrali: Koželj, D. Glie, Pančur 2. Zupan. Košir. Drempetič. Hro-vat. J. Nastran. Šprajc 2, Šepič 4. Gantar 8, Bodnaruk. 9 J. Marin-ček Triglav končno pod krili zmajarjev Zmajarstvo se je v Sloveniji začelo leta 1975, leta 1989 pa so bili sprejeti kot del letalstva v Komisijo za prosto letenje pri Letalski zvezi Slovenije. Že v začetku zmajarstva na Slovenskem so se začeli tudi poleti s Triglava, večna želja zmajarjev pa je bila. da se Triglav osvoji iz kakšnega nižjega dostopnejšega štartnega mesta. Težava pri tem je. da je Triglav obkrožen z vrhovi in ozkimi dolinami, neprimernimi za varen pristanek. Posebnost je tudi to. da sam Triglav termično ni tako atraktiven kot nekateri okoliški vrhovi. Tokrat so imeli zmajarji srečo z vremenom, zaradi izsušenosti tal je bilo manj vlage in so se tako oblaki pojavljali na večjih višinah, ni pa bilo tudi inverznih plasti, ki zadušijo termična dviganja. Dolgoletnemu naskakovalcu Andreju Mravljetu, članu Delta kluba i/ Ljubljane je tako uspelo prvemu preleteli Triglav s spoštljivo višino 4000 metrov, kar je pri nas zelo redko. To se je zgodilo v sredo, 19. avgusta, v popoldanskih urah. Andrej je štartal z Vitranca v Kranjski Gori. pristal pa je v Bohinju. Takoj naslednji dan je podoben polet uspel tudi Petru Kejzarju, članu Prepiha iz Tržiča. Baza oblakov je bila že občutno nižja na 3600 metrih, vendar še vseeno zadosti za prelet vrha. Tudi Peter je štartal v Kranjski Gori in se vrnil nazaj v Kranjsko Goro. To pa so kar dobre priprave za morebitno udeležbo na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Kaliforniji v ZDA. Slovenski zmajarji so rabili za uspešen prelet Triglava 17 let, možnost /a ponovni podvig pa se ponuja že 28. in 29. avgusta, ko bo Klub za prosto letenje Vitranc iz Kranjske Gore organiziral srečanje zmajarjev in jadralnih padalcev iz Nemčije, Avstrije, Italije in Slovenije. • Lojze Kerštan ADRIANA - DC d o o kranj tel.:215-710,326-711 Izposojamo in prodajamo čolne za RAFTING Organiziramo tečaje za POTAPLJANJE - začetek in potek po dogovoru informacije ® 215-710 in 326-711 vpisuje v naslednje izobraževalne oblike 1. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 2. USPOSABIJANJE ZA MEDNARODNEGA ŠPEDITERJA 3. USPOSABIJANJE ZA NATAKARSKEGA, RECEPTOR-SKEGA IN KUHARSKEGA POMOČNIKA 4. TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA 5. TEČAJ STROJEPISJA 6. TEČAJ ZA TURISTIČNE VODNIKE 7. TEČAJ VARSTVA PRI DELU 8. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA ZA NESLOVENCE 9. TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE od I. do 4. stopnje • nemščina • italijanščina • angleščina 10. TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA OTROKE 11. SPECIALIZIRANI TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA POSLOVODJE, ZUNANJETRGOVINSKE REFERENTE 12. TEČAJ ZA SKLADIŠČNIKE Tečaje tujih jezikov in slovenščine organiziramo tudi v vašem kraju oz. podjetju. Prijave in informacije sprejemamo na naslov Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice, Trg Toneta Čufarja I in po telefonu 81-072. PEKO misli na naše šolarje Bine, Marko, Mare, Verica, Canguro.. Le še nekaj dni in šola bo tu. Šolska torba je že pripravljena, polna zvezkov in knjig za nove učenosti. Manjka še kaj? Fantiča ali deklica bo treba še obuti, razmišljajo skrbni starši. Večno vendar ne more otrok tičati v "adidaskah' Potrebuje poštene čevlje za jesen, zgoraj usnjen, da diha, spodaj z neuničljivim gumijastim podplatom, da bo zagotovo zdržal vse leto. Pogledati bo treba po trgovinah... če je problem samo v tem, kje najti take čevlje, ne imejte skrbi. Pri PEKU so spet izdelali celo serijo izredno prijetnih jesenskih modelov čevljev za mlade. Za vse velikosti, od onih za najmlajše, ki jih vodimo še v vrtec, pa za malošolarje in šolarje vseh starosti. Za male so pripravili modele od št. 22 do 30, za večje, šoloobvezne pa od št. 27 do 38. Malim nogicam so namenjeni visoki čeveljci s toplo podlogo, ki se visoko zave- rvVRlN FOTOKOPIRANJE • SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA PISARNIŠKE OPREME • PRODAJA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN • PRODAJA ŠOLSKIH POTREBŠČIN • PAPIRNICA ZVEZEK A4 od 80 do 145 SLT SVINČNIKI Od 14 do 31 SLT Keramični svinčnik 255 SLT ZVEZEK A5 od 50 do 70 SLT Kompletni program pisal PILOT! Pri nakupu nad 3.000,- SLT vzamemo dva čeka! GREGORČIČEVA 6 (ZA GLOBUSOM), 64000 KRANJ TEL: 064/213-162, ODPRTO 8.- 14., 16.- 19. ure, SOB 8.-12. ure mesečna vozovnica polletna vozovnica celoletna vozovnica OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM! Pred vami je začetek novega šolskega leta. Kot vsako leto Vam tudi letos ponujamo nekaj novosti v zvezi z nakupom vozovnic za prevoz v šolo. Če vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, Vas obveščamo, da Vam v šolskem letu 1992/93 nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic: - blok desetih vozovnic (kuponske) - ugoden komercialni popust, ugoden komercialni popust - regres, - ugoden komercialni popust - regres, - ugoden komercialni popust - regres. Mesečne vozovnice lahko kupite na dva čeka, ki pa morata biti vnovč-Ijiva v istem mesecu. Prvi znesek mora biti najmanj polovica celotnega zneska, drugi znesek pa mora biti vnovčljiv najkasneje do 16. v mesecu Datum vnovčljivostl drugega čeka obvezno napiše kupec vozovnice. Polletne vozovnice lahko kupite z enim ali dvema čekoma. Letne vozovnice lahko kupite z enim, dvema ali tremi čeki. Pri takojšnjem plačilu so ugodnosti največje, vendar tudi ponudba na dva ali tri čeke zagotavlja izdaten prihranek kupcu. Vse zgoraj navedene vozovnice veljajo neomejeno vse dneve v mesecu, oziroma letu. V upanju, da naša ponudba prevozov zadovoljuje Vaše potrebe, Vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - V Tržiču na avtobusni postaji, Predilniška 1, 64290 Tržič. - V Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, 61000 Ljubljana, - v Ljubljani Turistična poslovalnica Integral (nad Kora barom) PREDPRODAJA VSEH VOZOVNIC SE ZAČNE 24. 8.1992. Želimo Vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! Kolektiv INTEGRAL TRŽIČ Marko, Mare, Žiga Bine, Verica, Canguro žejo, da je korak trden, kot sta lakasti model MARKO in v rjavem usnju model ŽIGA, pa tudi lepi nizki, model MARE, v temno modri v kombinaciji s temno lila barvo in poživljen z živahnimi tremi lističi ob strani. Večjim šolarjem pa so namenjeni modeli,kot so BINE, CANGURO m VERICA. BINETA (od št 27 do 38) gotovo že poznate, to je popularen svetlo rjav čevelj, priljubljene športne oblike, močan, da res nekaj zdrži. CANGURO je podoben model, le da je izdelan iz črnega velur-ja, s koritastim pdoplatom in ob strani ima vtisnjenega obveznega kengurujčka (v velikostih od št. 30 do 34 se dobe). VERICA pa je dekliški čevelj iz gladkega usnja, s srčki in zadrgo ob strani in zanimivim zavihkom spredaj. Pri vseh modelih prevladujejo kvalitetni naravni materiali, zgoraj v glavnem gladko usnje, lak in velur, podplati pa so, kot smo že omenili, iz trdne gume. da bodo zdržali to neugnano mladež Skratka, PEKO se je, kot vsako leto, tudi to jesen posebej potrudil za šolarje in pripravil izredno bogato in kvalitetno izbiro čevljev otroškega in mladinskega programa. In kar je najbolj pomembno: vsi rno-deli so že v vaši Pekovi trgovini. Prepričajte se! kaj pa jutri ? OHRANIMO NJIHOV NASMEH! I hagoeena mi ml.lila /iv ljeii|a, osreenje nas bre/skrhlil nasmeh lil razigranost naših otrok. a u PA Ji naf Ne more nam luli vseeno, kako varna |r HflhoVM prihodnost in ka| V t* lahko |>rmese že pilnšnia pol v šolo, brezski Ima i^ra z vrstniki ali drobna nepazl|lvost. /. n< /godnim /avarnvaii|*'m predšolskega otroka, neenea ali dipika poskrbimo, da liodo v primeru nezgode vsa| denarne skrili odveč. I.IT()š\ll<: /Al \lt()i \NJKPRINAŠA \1NOGK I GODNOSTli -dostopne premije in visoke zavarovalne vsote ob velikem obsegu zavarovanih nevarnosti odlog plavila do I i. 10. 1992 lil možnost izbire pri zai a/oranju dnevne odškodnine z odlogom jamstva 7 dni (tli brez odlogu. \e prezrite pndiohmh mlorm.iei| o lelošniih potopil ne/.^odiie|za /avarovania, ki ph lxi vaš olrok le dni prinesel domov |\\ IMIItA.I\K ) N \ \HN() /l\ IJI \ II ., I ) \ NAS BOOTfU >SKI \ vnmki I \\ \/.\ I .si i \| 11 i >i JI TRI. 1= zavarovalnica triql.iv i i UČNI PROSTOR ZA VAŠEGA ŠOLARJA!!! I iti *mr EHbT\ -«; POHIŠTVO ZA DNEVNE SOBE, PREDSOBE, SPALNICE, KUHINJE, SEDEŽNE GARNITURE, KOPALNIŠKE GARNITURE DO 40% POPUSTA BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, TELEVIZORJI, ROČNO ORODJE, GOSPODINJSKI APARATI 5% POPUST. VSE NA ENEM MESTU! 64228 Železniki. tel 064/66 155, fax 064/66 154, 66 380 Odprto vsak dan od 8 do 19 ure, )b sobotah od 8 do 12 ure PREJELI SMO Nova preimenovanja "Kaj vam je naredila ta uboga Katarina ? Šla je v boj za osvoboditev izpod okupatorja, se težko ločila od svoje hčerke in nazadnje skupaj z možem umrla častne smrti in zapustila le otroka - siroto, ki je med vojno bila pri tujih ljudeh na Dolenjskem, potem pa pri sorodnikih v Stra-hinju. Kaj vam je naredi! mladinec Stanko Žagar ? Saj ga je vojna oropala za otroške igre in veselje in ga postavila tako mladega v tako krut svet ?" Sprašujem prebivalce ulic Naklo, kaj sta vam naredila hudega ta dva mrtva junaka, da proti njima dajete svoje podpise? Predlagam, da kranjska in vlada KS Naklo, če že "radira-fa" partizane, tudi v avli občine °dneseta Katarinin kip nekam v ,emo, mogoče bi pa še na spomeniku na Okroglem zbrisali Stanka in tisto francosko ploščo poslali nazaj v Francijo, če vse to ni bilo nič. Saj pravijo stari ljudje, da se doveka da večkrat ubit, ta dva s'a bila prvikrat od okupatorja, drugič us mrče na od svojih so-vaščanov, no pa se bo potem še našel kakšen belček in tako ti življenje vzamejo lahko tudi več- krat. pri tem jim pa pomaga se Mnak, rojen 1941. leta, ki poseb-n° za Katarino iz zaupnih virov Ve< da ni bila nobena borka. Vaščani Strahinja smo naredili akcijo in sami zamenjali sta-re vodovodne cevi, izključno iz Srcdstev, ki smo jih sami zbrali. Odgovor za pomoč KS Naklo je W - NIMAMO. Poglejte "špegu" pred Spornom in luknjo v asfaltu na sredi vasi med Lenčkom in Pečnikom, ki kličeta: KS usmili se nas, pa ludi kakšen dinar "prišparaj" za zimo. da bo za oranje snega in Posipanje tudi za Strahinjce, saj v" na mi\ cisto pozabili. Nato pa naš biser - remiza za odpisane ^čke stroje. dr Nazadnje kliče na pomoč stu-nec Kadunc. ki bi rad žejne naPajal, ampak tam spredaj sto-" 'ista spaka - švabski bunkar -sPomenik KS. Dajmo krajani, naložimo na-\a Pičla denarna sredstva za na-S(' boljše življenje, ne pa za take "('v"//s/,' table dol, druge gor. M mogoče še kdaj spet dol. Spo- s'"init, spravo m s čistim srcem tlulmo ra mir m demokracijo. •JJ bo naša zapuščina znancem ?'J čista m lepša od tiste, ki sn«> io dobili mi. Jožica kukovič i/ Strahinja Gospe predsednici 'S SOb Jesenice ^ ^ai odgovor je tako koncipi-"• kot da bi hotel z mojim pi-**Om ka, slabega. Prav tako kol Drebivalcem jeseniške obči-'" se posebej krajanom Upe, /O ljubljanska banka "...odkar poslujem z bančnim avtomatom se mi zdi urejanje denarnih zadev precej udobneje..." Z BANČNIM AVTOMATOM DO GOTOVINE Priznajmo, da včasih poslovanje s čeki ni primerno in da brez gotovine ne gre. Zato vam nudimo enostavni in v vsakem trenutku razpoložljivi način dviganja gotovine preko bančnih avtomatov. Poslovanje z bančnimi avtomati je povsem preprosto, posebna ugodnost pa je široko razvejana mreža, po celi Sloveniji. "...potrebujete le bančno kartico naše banke,..." Vabimo vse komitente (tudi tiste, ki nimate tekočega računa), da se oglasite na okencih za tekoče račune in se pogovorite o možnostih pridobitve bančne katrice. 24 V*DNEVNO tvat ob sobotah jn k ŽELJAH Gorenjska banka d. d., Kranj je seveda tudi meni do tega. da se gradnja avtoceste Hrušica-Vr-ba. sploh pa priključka na Lip-cah, čimprej dokonča. Saj se sicer ne bi obregnil ob odgovor dr. Drnovška glede tega problema, k/cr piše; navajam: "Vlada ukrepa o zaustavitvi del ni obravnavala oz. sprejela. Zato sem pri pristojnem ministru zahteval pojasnila za ta ukrep." Konci navedka. Ali ni protislovje v teh dveh stavkih očitno'' l'o je tako. kot če bi nekdo dejal, da ima resnično idejo, samo ne ve zagotovo, če ni morda lažna! (Razen, če minister za promet ne spada v vlado.) Če je tudi vam do čimprejšnje rešitve problema, o čemer seveda ne dvomim, mi spet ni logično, zakaj ste se postavili na stran predsednika vlade (H. Prešern se je obregnil oh...), namesto da bi vi sami opazili zbegano izmotavanje v njegovem pisanju in v korist občanov nanj opozorili pred menoj Hrane Prešern ZAHVALA Vsem borcem 7. S. N. 0 U B Franceta Prešerna se za čestitko, ki jo je poslal odbor skupnosti borcev Franceta Prešer na, najprisrčneje zahvalim, ker so se spomnili za moj 70 roj stni dan, in mi želite še mnogo zdravja in sreče v mojem nadaljnjem življenju. Tudi jaz želim vsem še živečim borcem Prešernove brigade še na mnoga leta, zdravja in srečne ga življenja. Enako želim tudi vsem ostalim borcem širom Slovenije, ki so ostali še vedno prepričani v našo zmago in ki niso klonili pred raznimi kleve tami. Bodite še naprej tako hrabri, kakor ste bili v partizan skih vrstah Ne nasedajte belo gardističnim lažnikom, ki hočejo dokazovati naš boj za boljševističen in protisloven ski. S. F. - S. N. Andrej Logar Poljane nad Škof jo I .oko BLACK BIRD, Gregorčičeva 9/a, 61000 Ljubljana (vhod z dvorišča), vam nudi ugoden nakup za gotovino, kredit ali za vaše "zamrznjene" devize več kot 1.430 različnih modelov in tipov osebnih in terenskih vozil. GOLF lil že od 17.745 DEM FIESTA od 12.650 DEM, R 19 TD od 17.380 DEM itd. TEL 061 /223-543, FAX: 061 /223-570 Cenjene goste obveščamo, da bo PIZZERIJA V MAVČIČAH zaradi dopusta zaprta od 31. 8. do 10. 9. 1992. Se priporočamo! < o~sX A VTO SO L A Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK h) •S? 216-245 MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI ZAMRZOVALNO novo, 30.000 «632-936 SKRINJO, kot SIT, prodam. 11280 TELEFONSKI APARAT Iskra, prodam za 4.000 SIT. Godnov Franc, Zelenica8, Tržič. 11302 BARVNI TV Blaupunkt na daljinsko upravljanje, prodam. « 41-689, po 20. uri._11336 TERMOAKOMULACIJSKO PEČ 3 KW za 400 DEM, motorno ŽAGO Stihi 21 in tri verige za 400 DEM, KASETOFON z dvema glavama in dva premična ZVOČNIKA za 300 DEM ali tolarsko protivrednost, prodam. « 84-351 11337 BARVNI TV Iskra Azur, ekran 56 cm, prodam « 66-262 11338 PRALNI STROJ Gorenje, dobro ohranjen, prodam za 20.000 SIT ali novega z 10% popustom. « 68-601, po 20. uri._11339 BARVNI TV, prodam. Cena 200 DEM. « 323-225_11348 OVERLOOCK Pfaff. 5-nitni. nov, nerabljen, ugodno prodam, « 215-650_11359 COMMODORE 64 z vso opremo in literaturo, prodam « 46-710 M0T0KULTIVAT0R Honda 425 s frezo, novo, ugodno prodam. « 241 231_11376 PRALNI STROJ, rabljen, prodam za 200 DEM. « 328 566 11377 ZAMRZOVALNO skrinjo, staro dve leti, 310 litersko, prodam. «214 645 11389 DIGITALNI avtoradio, popolnoma nov v garanciji, ugodno prodam «79 941_11397 PLETILNI STROJ Standard Osijek, prodam «633 712 samo popoldan. 11409 KIPERBUSH in ugradno zamrzo valno OMARO, vse novo, prodam. «422 086 11416 MLIN za sadje z motorjem, pro dam. Bntof 279, «241 483 11418 CIRKULAR močnejši brez motorja, klina 50 in rabljeno banjo za vrt, ceneje prodam «241 663 11419 IGLIČASTI TRAK za kombanj (Grimme Europa Stnadard), za krompir, prodam Dorfrajee 31, Žabnica,« 633 297 11421 NOV PRALNI STROJ Gorenje, prodam na tri obroke « 312 259 ii- REGIJSKEGA TEKMOVANJA MLADIH RAZISKOVALCEV: GORENJSKE ZANIMIVOSTI PRED J^a Keržan in Branka Vukotič *9odovina blejskega turizma do leta 1941 EVROPSKO LETOVIŠČE DESETLETJI IN STOLETJI kJr 19,9 K' bll° na B,edu 1782 goatov, v letu 1920 pa le 2246, ne j,'1 °^uten porast. Žal nam podatki iz teh prvih Id po vojni tkj "'Z'1" levila nočitev, pa tudi o tem, >>d kod so prihajali bfej- °OlSkovalci, nimamo točnih podatkov n,.. <-'lni' pa, da io čolnarji in izvolčki precej prispevali k t eda ' nu« blejskemu turizmu Modernizacija letovišča to S()^w£aVn* 1'POte Hloda niso bile dovolj /a povečan obisk, /a a*wj potrebna večja sredstva /a obnovo in modernizacijo l)v,?s 1 objektov, komunalnih naprav, Iportnih objektov. ' l'"'Mu že leta 19 p) pnsla v slovenske roke ie,cr 1 1 1 MAI INI R je kupil Kan Keiula skupaj / blejskim Jttlavo L" R,;u,,,m HOTEI LOUISENBAD pa si e prilastila ovk Molnar in ga preimenovala v Hotel Toplice 2) 'Inu,,''"""'1"1'' /A K^*d je naraščalo tudi /a.adi bivanja K,n tdOl - N etnem času na Bledu Zato je to mestece postalo src k Ini iii? diplomatskih in političnih srečanj Svojo reziden H*' kralj Aleksander v e.iadu Siiv oboi od leta I 'j.1.1 dalje. Suvobor je nekdanji VVindischgratzov dvorec in danajšnja Vila Bled - prej Titova Vila. Takrat so bila na Bledu pogosta srečanja zastopnikov raznih držav, na primer Male antante, leta 1938 je bila tu konferenca AGOT(Mednarodna zveza potovalnih agencij). Velikopotezne načrte je imel tudi Ivan Kenda, takrat "graš-čak" Bleda, s.i| je po prihodu i/ Sofije pokupil skorai vse, kar je bilo vrednega na Bledu od Blejskega gradu z jezerom, Park hotela s kavarno Kasino, Pcnzion Rikli, Grajskega kopališča z vso obalo do /ake, hotela Evropa in Triglav do vile Zlatorog. V svojih prvih prospektih se je pobahal Z največjim turističnim podjetjem na Bledu (400 postelj), I vrsto trgovskih lokalov, / rlbOfOVOm v jezeru in Savi in lastnim kmetijskim posestvom s sedežem na Pristavi. Po zamisli arhitekta llusa je najprej porušil stare trgovske zgradbe oh Park Hotelu. Na tem mestu je /gradil moderen hotel, ki se m u|emal s sta rim hotelom (vizualnoi. Nova zgradba je nudila prepolrebne trgovske prostore Namesto starega zabavišča je zgradil "Kazino" -/i listi čas impozantno zabavišče s premikajočo se streho, ob njih pa je uredil terasasti kavarniški vrt za popoldanske plesne zaba ve. Lotil seje povečave (irajskega kopališča. Prizidal je 166 betonskih kabin, kar so pred nekaj leti na srečo odstranili. Park Hotel s Ka/ino Ivan Kenda je imel se več fantastičnih načrtov za modemi ZaCtjo Bleda, vendar je zašel v finančne težave, ni bil več sposo ben odplačati najetih pOSOJtl. S političnimi spletkami je izgubil vse premoženje mu je prevzela leta 1937 Združena gospodarska banka OBISK BLEDA MLI) OBEMA VOJNAMA Medtem ko je imel Bled v desetletju po I. svetovni vojni Za naročnike Gorenjskega glasa so mali oglasi v obsegu do 10 besed brezplačni. Lahko jih oddate osebno v ma-looglasnem oddelku, Bleivveisova 16, Kranj, vsak dan (razen sobote in nedelje) od 7. do 17. ure. Male oglase sprejemamo tudi po telefonu (064) 217-960 24 ur dnevno neprekinjeno, lahko pa besedilo oglasa pošljete tudi po pošti. Naročniško ugodnost - brezplačni mali oglas do 10 besed - omogočamo le naročnikom, ki imajo plačano naročnino za tretje trimesečje, ker je bil rok za plačilo do 20. avgusta 1992. Oglase nad 10 besed, »pod šifro«, »naslov v oglasnem oddelku« in druge posebne storitve zaračunavamo po ceniku: do 10 besed 500.- SIT, doplačilo za šifro 300-SIT, dodatna beseda 25.- SIT. GOSTINSKI pomivalni stroj in pšenico, prodam. « 631 -537 VGRADNI HLADILNIK in skrinjo, prodam skupaj z omaro. «327-560 11428 KOMBAJN za pobiranje krompirja, poljski, prodam. «43-210, Vi-soko 71_11450 KUPPERBUSCH in trajno žarečo PEČ, staro dve leti, prodam Ajdovec - Golnik 47 11454 ŠTEDILNIK Iskra Corona in OJA-ČEVALEC Čajavec, prodam. « 310-104 11474 CIRKULAR Univerzal nov, prodam za «214-072 s priključki, 700 DEM. 11485 GR. MATERIAL Izdelujemo in prodajamo suhe smrekove, borove in macesnove obloge - opaž, ter istovrstni ladijski pod in klasični parket. «64-103 11074 DESKE, suhe, 2.5 cm in ŠPIROV-CE, prodam. « 45-334 11342 TERMOIZOLACIJO Landapor, 5 centimetrov, ugodno prodam. «75-916_11383 UGODNO prodam 2 Kvad. metra marmorja - makedonski sivec, za 8.000 SIT. «211-074 11401 CEMENTNO OPEKO, strešno, rabljeno, poceni prodam.« 212-108 HLADILNO OMARO Gorenje, nerabljeno, ugodno prodam. «632-697_11498 KUPPERBUSCH, rabljen, prodam za 3000 SIT. «801-166 11505 TRAKTOR IMT 560, 1300. 60 KS, ugodno prodam. « 77-247 11530 MOTOKULTIVATOR Gorenje Mu-ta, prodam « 51 288 11588 SLAMOREZNICO tip Epple 800, prodam «57-963 11620 ETAŽNO CENTRALNO PEČ Emo 20, prodam « 216-803 11632 ENOSNO PRIKOLICO, prodam za manjši traktor. « 70-700 11638 PRALNI STROJ Gorenje, dobro ohrajen, prodam. « 632-002 GLASBILA KLAVIRSKO HARMONIKO Deli cia, 80 basna, skoraj nova, prodam. Cena ugodna. Mežan, Graj-ska 12, Bled_11355 PRODAM električno kitaro Casio z vgradnim ritmom. « 49 442 11494 PIANINO Petrof, prodam za 4 300 DEM «327 625 11546 SMREKOV «41-008 OPAŽ, PRODAM. 11424 NOVO BALKONSKO OKNO Jelo-vica 100 x 230, prodam. « 326-398 PRODAM 80 kvad. metrov ladijskega poda « 49-442 11493 BAKRENO PLOČEVINO, plošče 1000 x 2000 milimetrov, debelina 0,55 milimetrov, za žlebove, ugodno prodam. «064/74-130 11517 KRILA za vrata, 80 cm in ekspan-zijsko POSODO, prodam. « 45-729, zvečer IZOBRAŽEVANJE KNJIGE za 1., 2. in 3. letnik administrativne šole, prodam. «43-595 KNJIGE, matematika za 5., 6. in 7. razred ter zgodovinsko čitanko za 6. razred, prodam. « 70-191 INSTRUIRAM nemščino za osnovne in srednje šole. « 218-762 _11375 KNJIGE od 5. do 8. razreda osnovne šole, prodam. «422-553 11468 Uspešno in poceni INSTRUIRAM matematiko in fiziko za vse šole. «241-278 11477 KNJIGE za «213-994 8. razred, prodam. 11535 KNJIGE za prvi tehnik, kupim. 218-155 letnik - upravni « 323-216 ali 11585 KNJIGE za 6., 7. in 8. razred OŠ, prodam.« 403-214 11590 KUPIM RENAULT 5, letnik « 311-772 1990, kupim. 11364 TELETA simentalca, starega 10 dni, kupim. «43-483 11398 ČOLN na vesla, lesen ali plastičen, dobro ohranjen, kupim. « 328-688 _11417 APN 6, lahko nevozen, kupim. «421-687_11491 TELETA, starega 10 dni, kupim. « 79 876 11594 BOROVE HLODE, kupim. « 43 007 11607 LOKALI V okolici Kranja iščemo prostor, zidani objekt, 100 kv.m, za SKLA DIŠČE « 325 366_11360 Zaradi prezaposlenosti ODDAM za daljšo dobo dva odlično upelja na GOSTINSKA LOKALA, oba na izredni točki, oziroma sprejmem partnerja« 82 142, popoldne. _11368 KIOSK v obratovanju, ugodno pro dam «242-746 11404 KAVA APARAT Gaggia, rabljen in nov MLINČEK, poceni prodam «43 402 11437 okoli 10.000 gostov letno, se je v naslednjem desetletju število gostov približalo 20.000, leta 1938 pa je to številko celo preseglo. Gostov iz Jugoslavije je bilo okoli 40 odstotkov, ostalo so bili tujci, med katerimi so prevladovali turisti iz. Avstrije, Nemčije, Če-hoslovaške. Obisk Angležev je zelo zanimiv: leta 1927 je prišlo 53 angleških turistov, leta 1937 pa že 1.463. Najbolj so se v turizmu poznale politične razmere v Evropi; Leta 1933 je bilo Čehov 3.695, leta 1938 pa le še 964, leto kasneje celo samo 201. Ker v statistiki Nemčije in Avstrije niso več ločevali, saj je bila Avstrija leta 1938 priključena Nemčiji, je število Nemcev leta 1938 naraslo. Na večji obisk Nemcev so vplivali tudi novi devizni predpisi: leta 1937 so smeli Nemci prinesti s seboj 400.000 RM (Reich-imark), kasneje pa že 1.400.000 RM mesečno. Gostom iz Avstirje je bilo po letu 1934 prepovedano potovanje v Jugoslavijo. OBISK BLEDA V LETIH 1919 DO 1939 LETO OBISK (TUJI + DOMAČI GOSTJE) 1919 1.782 1921 3.160 1923 6.205 1925 6.190 1927 8.267 1929 16.996 1931 15.425 1933 17.177 1935 16.737 1937 17.986 1939 24.345 GORENJSKI GLAS ♦ 22. STRAN OGLASI, MALI OGLASI Petek, 28. avgusta 1992 Vsem, ki se zanimate za njem SLAŠČIČARNE Kljukec v Lescah, sporočamo, da je v sosednjeem prostoru zraven lokala možen tudi najem za slaščičarsko delavnico. Informacije osebno v lokalu, Begunjska 2, Lesce 11472 LOKAL za trgovinsko ali gostinsko dejavnost, relacija Žiri - Idrija, dam v najem «692-194 11492 ODDAM LOKAL, velik 38 kvad. metrov, v centru Radovljice, za kakršnokoli trgovskodejavnost. «064/47-130 Bojan. 11516 KOLESA POROČNO OBLEKO, dolgo, belo, številka 38.-40, ugodno prodam. Lukman, Kidričeva 20, Kranj 11507 GORENJSKO žensko narodno nošo, številka 44, prodam. « 65-166 OTR. OPREMA VOZIČEK Chicco, kombiniran in AVTOSEDEŽ Chicco za dojenčke, prodam.« 51-638 11352 OTROŠ KI športni voziček - mare-lo, prodam «211-663 11458 OTROŠKI kombiniran voziček, tor-bo in ležalnik za dojenčka, prodam. «327-119 11496 ŽENSKO KOLO Pony, ugodno pro- OSTALO dam« 633 240 11345 » AVTOMATIK 86, prodam za 16.000 SIT in gorsko kolo za 10000 SIT « 721-289_11392 OTROŠKI MOTOR, Tori kros, pro-dam. Šmidova 11. Kranj, «327-323_11422 ATN 6 in ELEKTRONIK 90, pro-dam. «633-428_11426 SUPER DIRKALNO KOLO, F Ma ser, številka ogrodja 57, Kovor 74, Tržič. 11514 BT 50, letnik 1987, prodam za 500 DEM« 45-055 11521 MOPED AVTOMATIK, prodam. Šuceva 9, Kranj 11537 MOTORNO KOLO CT X 80, ugod-no prodam. « 76-132 11603 DEKLIŠKO KOLO, ohranjeno, 5 prestav, prodam« 327-613 MOTORNO KOLO CTX 80, ugodno prodam. « 76-132, po 20. uri VESPO PX 200 E. prodam «421-648_11627 Moško KOLO Rog na 3 prestave prodam. «633-042 OBVESTILA HUJŠAJTE BREZ DIETE! Odpravi-te odvečne kilograme z japonskim shujševalnim pasom! Naročila na telefon: 061/218 941 11320 Gostilna Avguštin objavlja javno licitacijo rabljene GOSTINSKE in TEHNIČNE OPREME, dne 1.9.1992, ob 9 uri. Gostilna Avguštin, Lin hartov trg 15, Radovljica 11353 ARMAL PIPE po nizki ceni, pro dam «801 166_11506 OBLAČILA OTROŠKE puloverje poceni prodam« 75 050 11012 UGODNO prodam belo dolgo poročno OBLEKO številka 38, nemške izdelave « 43 117 11026 POROČNO OBLEKO, belo, dolgo, št 38, prodam « 221 524 11334 POROČNO OBLEKO, številka 38 40, prodam « 422 554 11463 GAJBICE, prodam. Frelih Janez, Posavec 64, Podnart. 11331 ZAMANJE za kurjavo, prodam Aljančič, Bistrica 2, Duplje. 11333 15 SODOV za kurilno olje, poceni prodam. Britof 286. « 241 -446 JEDILNIŠKO GARNITURO: 6 stolov, miza in kredenca, novo, prodam. « 326 531 KROMPIR, drobni za krmo, pro- dam. Zg. Bitnje 20_ DRVA, mešana, prodam « 64-123 11349 AVTOPRIKOLICO, novo, prodam. «421 646_11459 PRIKOLICO za osebni avto, dobro ohranjeno, kupim. Dolžan, « 50-423 11543 SUHA bukova DRVA, prodam. « 41 -634_11583 Za polovično ceno prodam 80. li-terski električni BOJLER. Šuceva 5, Kranj,« 241 879 11600 PRIDELKI JEDILNI KROMPIR, prodam. Cena 500 SIT/30 kg. « 70 164 11350 KRMILNI KROMPIR, prodam. «632 914_11435 SEME krmne repice Perko, prodam. Zaloše 5, Podnart, « 70 458 POSESTI NJIVO, 3000 kvad m po 8 DEM, v Šenčurju, prodam. « 45 655 NJIVO v Vogljah, 1600 kvad me-trov, možna sprememba v parce Io, prodam «41 304 11324 DVOSTANOVANJSKO HIŠO, ozi roma polovico hiše na Jesenicah, z vrtom in sadovnjakom, oddam za dobo 5 let. Vselitev možna ta koj« 82-142_11367 NJIVO ali TRAVNIK, kupim v okoli ci Cerkelj «421 665 11455 BRUNARICO na območju Podlju-bela, prodam «52-348 11484 HIŠO na 900 kvad. metrov, elektri-ka, telefon, v Selški dolini, proda mo «620 512 11486 - velika izbira otr. bund po lanskih cenah - otr. prehodne |akne velur 2.900.00 - otr. hlače jeans 1.200.00 - otr. hlače deftin 1.020.00 - otr. hlače žamet 1.040.00 - otr polo srajce Beti 890 I 100 - otr trenirke bombaž Beti na dva obroka - otr trenirke taktel 2.500,00 dalje - otr. Jogging hlače 960 00 vRANJ.JAKA PLAT.SE L tel. 326-995 DEL. ČAS 8. - 19. URE SOBOTA 8. - 12. URE MOŽNOST NAKUPA NA DVA OBROKA Pri nakupu nad lO.(HK) SIT dobi vsak kupec kartico KLUB BIBA, s katero pri vsakem nadaljnjem nakupu koristi 10 % popust s plačilom v gotovini. - m. ž. jakne Parke 4800.00 - m. ž. bunde -puhovke po lanskih cenah - m ž. kavbojke 2400.00 - m. ž. trenirke taktel 4.500.00 dalje - m. ž. logging hlače 1 400.00 - m. ž sp perilo (MTĆ, Pletenina. Omiš) zelo ugodno - ž. puloverji zelo ugodno Sintschnig CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel : 9943-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU • za vaš avto se bomo potrudili • vedno velika zaloga in ugodne cene vozil • veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme • vsa dela opravljalo perfektno izučeni mehanrki in kleparji v najmodernejši delavnici ZAZIDLJIVO PARCELO med Medvodami in Kranjem, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11522 HIŠO v Begunjah, prodam, cena po dogovoru. « 73-624 11526 Prodam staro HIŠO z gradbeno dokumentacijo za nadomestno gradnjo v Ljubnem 8 in stanovanje dvosobno s kabinetom 6 kvad. metrov na Planini 3. « 326-836 11553 Večjo stanovanjsko HIŠO, prodam v bližini Kranja. « 212-545 ali 242-890 11582 SKLADIŠČE, oddam v najem v Naklem. « 50-852_11595 PRIREDITVE DUO igra na ohcetih in zabavah « 46-137_10937 TRIO, nudi glasbo za ohceti. « 421-498_10956 VELIKA VRTNA VESELICA Z BO G ATI M SREČOLOVOM NA BREZJAH PRI TRŽIČU - IGRA ANSAMBEL SAVA. VABLJENI V SOBOTO, 29.AVGUSTA, S PRIČETKOM OB 16. URI. VABLJENI! 11400 OB ZAKLJUČKU POČITNIC VAS KONEC TEDNA VABIMO V CERKLJE POD JENKOVO LIPO V PETEK NA KONCERT MILADOJKE YOUNEED IN HOVVITZERJA V SOBOTO VAS BO ZABAVAL MIRAN RUDAN BEND IN V NEDELJO ANSAMBELJ JEVŠEK 11637 POZNANSTVA Mlajši upokojenec si išče žensko za poroko Šifra: UPANJE 10979 DEKLE ali mamica! Če si stara do 30 let in želiš spremljati fanta na poroki, lahko tudi kasnejša zveza, se oglasi. Šifra: SPREMLJEVALKA 40-letni moški išče žensko za občasna srečanja in družbo. Šifra: SREČA_11363 RAZNO PRODAM DRVA, metrska, razžagana, z dostavo, žagamo tudi na domu.. «325 488_11176 BELI KROMPIR Pertland, prodam. «401 173 zvečer 11323 STREŠNO OKNO 90 x 115, bojler električni 50 literski in 100 kvad metrov furnirne iverke, prodam. «57 649 po 18. uri_11411 BUKOVA DRVA. prodam « 78 636 ali 70 404 po 19. uri PISALNO MIZO, rabljeno, kupim za 2000 SIT « 43-175 l r.'.i ;'.N, PISALNI STROJI S SLOVENSKO - TASTATURO da* buro T R 1 M M E L Celovec, Bahnholttr 55 PRODAM dva kubika suhih BUKO VIH plohov in leseno VRTNO gar nituro.«312-111_11448 PRALNI STROJ, KOLESI Amater in Kekec, prodam. « 51 216 11449 KOMBI G RIL PEČICO, iz jena ste-kla, volumen 11 litrov Peče meso in pecivo istočasno Prodam za 800 DEM «216 336 11467 Prodam dve OMARI in francosko POSTELJO, prodam Kuralt Olga, Zagoriška 21, Bled ogled od 16 ure dalje._11481 HLADILNIK z zmrzovalno omaro, 200 literski in hrastove plohe, pro dam «51 493_11518 SUHA HRASTOVA drva, prodam «621 741, po 20. uri__11528 LESTVE, dolžine 4 do 8 metrov, po 600 SIT za meter «061/611 078, Medvode 11536 ZEPTER «68 135 posodo prodam 11539 GAJBICE po 200 SIT, prodam «46 283_11541 JOGI, 25 % ceneje, 160 x 200, pro dam «723 124_11545 VAKUUM MIZO za osvetljevanje offset matric, prodam « 215 254 PRODAM etažno centralno z vse mi priključki in 5 radiatorji «51 549_11555 BUKOVA DRVA m čistokrvne nemške OVČARJE, prodam « 68-011, zvečr_11564 Prodam večjo količino SMREKO VIH plohov, ter bukova drva «46 162 _11572 SMREKOVE plohe, debeline 5 in 8 centimetrov, prodam «64 032 Rabljeno strešno okno, prodam «633 209_11626 PRIVIJALNO MIZICO, STOLČEK /a dojenčka, TORBO za nošenje, JADRAt NO DESKO Veplas fun 320 komplet, VLEČNO KLJUKO za avto, prodam « 331 708 11634 STAN. OPREMA SPALNICO, poceni prodam «86 181, vsak dan od 7 do 14 ure 11258 POMIVALNO KORITO, dvojno, z odcejalnikom, belo, novo, prodam. « 70-770_11341 Večjo OMARO ter MIZO za dnevno sobo, ugodno prodam. « 212-463, od nedelje zvečer 11475 KONFEKCIJSKO STOJALO, manj-še, stenske police in paravan - pomično STENO, kupim. « 48/656 _11580 PISALNO MIZO, belo-zeleno in POGRADE, prodam« 401-088 11610 REGAL za dnevno sobo, prodam. « 422-188 11615 STORITVE KROVSTVO, KLEPARSTVO, PLESKANJE žlebov in napuščev. Opravljamo z garancijo, po celi Sloveniji. « 061/110-089 8519 NON STOP - SERVIS vseh tipov TV AUDIO-VIDEO APARATOV. Speicializirani smo za Sonv, Philips, Sharp « 218-210 10035 MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska... izdelujem. Po dogovoru izvršim tudi montažo. Frilc, Zevnikova 5/a, Kranj. « 217-937 10488 CITROEN AVTOODPAD, rabljeni deli in gotovinski odkup nevoznih vozil CITROEN. « 692-194 10674 S čistilnim sistemom KIRBY vam globinsko očistimo tekstilne talne obloge, vzmetnico in oblazinjeno pohištvo. «621 125 10808 OBLIKOVANJE ženskih, moških pričesk, tudi na domu. « 45-232 10857 ODPRT nov FRIZERSKI SALON "Lili". « 421 790 Lahovče 10876 Krovsko - kleparska dela opravimo kvalitetno «79-043 11040 OPRAVLJAM prevoze do 17 oseb. «65 461_ 11318 Po konkurenčni ceni ČISTIMO ta pisone, itisone, tepihe, sedežne garniture, avtosedeže ter vse vrste steklenih površin. Možnost plačila na dva obroka. « 212-702 11358 Po konkurenčnih cenah ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, steklene površine, avto sede že «632 437_11380 POSTAVITEV kmečkih peči, štedil-nikov, kaminov in talne keramike «65 773__11387 KUPPERBUSCH ŠTEDILNIKI, OB NOVA IN POPRAVILO « 311 060 11451 POPRAVILO električnih stojev Black Decker, Iskra. Kondič, Zg Besnica 36, «403 153 11453 ROLETE, žaluzije in Imelne zavese, pošljemo prospekt. Roletarstvo BERČAN, 061/42 464 ali 061/342 703_11508 ZASTEKLITEV balkonov in teras, naročite na « 75 610 11532 PARKETARSKA DELA, opravljam hitro in kavalitetno « 329 202 ali 212 410_ 11601 ŽAGAN LES ali hlodovi no smreka, jelka, bukev, jesen, hrast, bor po ugodnih cenah, odkupujemo Ar nol, Škofja Loka, « 064/622 481 _11605 Ste prezaposleni in Vam je odveč skrb Vašega vozila? Namesto Vas ga peljemo na tehnični pregled, servis, avtopralnico, uredimo regi stracijo. Zaupajte nam Vaše želje po telefonu 218 266 od 9 dol2 ure ah 14 do 17 ure. 11628 STANOVANJA VEČJE stanovanje v Šorlijevem naselju in okolici, kupim, ali zame njam manjše za večje z doplačilom « 325 301 po 70 uri 10803 STANOVANJE, dvosobno ali več |e, opremljeno ali neopremljeno, takoj vzamem v najem, možno predplačilo « 324 184 11329 SOBO oddam samski ženski ali študentki « 328 088 11344 Najamem I NO ah DVOSOBNO stanovanje v Kranju « 212 702 _11357 Prodam ali oddam starejše TRO SOBNO stanovanje na Zlatem po lju v Kranju. « 323-376 11371 ZAMENJAM stanovanje, dvosob no s kabinetom, 50 kvad metrov za trosobno s telefonom, lahko brez centralne kuriave « 323 578 _11416 Mlada družina ii.i|anu> I NOSOB NO stanovanje v Kranju ali bhžn|i okolici «327 708 11442 ZAMENJAM GARSONJERO na Zlatem polju za Planino «215 344_11540 ENOSOBNO opreml|eno stanova nje s telefonom, oddam v najem « 631 439_11544 MENJAM enosobno , centralno ogrevano, družbeno stanovanje za vei |e lesenu e « 8 i 55/ 1 Ib49 SOBO s posebnim vhodom, od dam « 421 .MH j I5til. Samski osebi oddam sobo s svo jim vhodom «421 248 11578 Keyboards, synthesizer - Tamaha, Casio. Technics, Roland ojačevalci -zvočniki mikrotoni-kitare-koncertne in električne Vamaha. Aria. Shiro. Blokflaute Moeck. flavte Yamaha Velika izbira-nizke cene Celovec. Burggasse 23. tel.: 9943/463-57991 GOVORIMO SLOVENSKO! INFRA (bivši Motomat), CELOVEC Siebenhugelstr. 15, tel. 9943-463-23350 (Pred železniškim podvozom levo - 800 metrov) MEHANIČNI DELI za vsa vozila Vsi deli za generalno popravilo bencinskih ifl dieselskih motonev za avtomobile, tovornjake, traktorje in gradbene stroje. GOVORIMO SLOVENSKO' 2 STANOVANJSKI ENOTI, enosobno stanovanje in garsonjero, zamenjam za 3 ali več sobno1 stnaovanje v Krnaju ali bljižni okolici. « 326-761, po 20. uri 11611 STANOVANJE oddam v najem. «48 621 11623 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni deli in gotovinski odkup nevoznih vozil Citroen. «692 194 11285 DELI YUGO: desni bok, zadnja vrata in stranska stekla, prodam. «43-416_11432 Za YUGO 45 prodam motor z okvaro - menjalnik. Kopač, Mošnje 17a, ogled v soboto 11497 štiri gume za GOLFA, ugodno pro dam «51 802 11577 ZASTAVO 750, prodam po delih. « 45 466 11604 VOZILA ZASTAVO 101, prodam za 2200 DEM. Godnov Franc, Zelenica 8, Tržič. 11301 ZASTAVO 126 P, letnik 1980, cena po dogovoru, prodam Okorn, Pi-panova37, Šenčur 11326 YUGO 55, letnik 1985, registriran do 8 7.1993, z dodatno opremo, prodam Cena 2600 DEM Šifra UGODNO_11332 VW HROŠČ, letnik 1975. registri ran do 15 3 1993, prodam ali menjam. Mandelj,Bazoviška 15, Ra dovljica 11347 SAMARA 1300, 5V, kovinske bar ve, čisto nova, prodam « 46 166, po 15 uri. 11354 YUGO 45. letnik 1987, registriran do 7/1993, prodam Radosavec Mi lan, Begunjska 10, Tržič. 11362 YUGO 55, letik 1990, registriran do avgusta 1993, prodam Triglavska 12, Kranj - Drulovka 11379 BMVV 518, eno leto star, odlično ohranjen, prodam «061/125 070 _11381 DYANO CITROEN celo ali po de lih, prodam. « 70-741 11382 VISO Super. letnik 1983. 1124 ku bično, registrirano do avgusta 1993, prodam «324 797 11390 HONDA VF, 750 F, letnik 1983, pro dam ali zamenjam za avto «218-647 med vikendom 11391 YUGO 45, letnik 1989, dobro ohra njen, prodam «312 255 11393 ZASTAVO 750, letnik 1984, regi strirana do junija 1993, cena po dogovoru Juraič Saša, Partizan ska 44, Škofja Loka. 11403 STOENKO 83 GTL, registrirana celo leto, prodam « 325 055, po poldan 11408 RENAULT 4, letnik~1978, prodam «326 864 11410 LADO NIVO diesel, prodam « 57 553 letnik 1986, 11427 LADO SAMARO, letnik 1988, pro dam « '11 543 11431 ZASTAVO KONFORT, 1300, letnik 1'IH.' piod.im iMjIed dopoldan m popoldan Kondič, Kidričeva 19 _11439 GOLI diesel, letnik 1983 p rod. im Kuhar, Na Kalu 13, Naklo 11441 RENAULT 4 TL, ohranjen, prodam, cena po dogovoru. Sp Duplje 30, Ambroiič_ 11444 YUGO 55 GV. letnik 1989, registri ran do septembra 1993, prodam «47 727, Hkavc, Sp Duplje 37 YUGO 45A, letnik 1987, 60.000 kilometrov, bele barve, prodam. Pre-bačevo 55a. 11452 YUGO AX, letnik oktober 1987^ prodam. Krvavška 25, Cerklje. _11456 GOLF diesel, bele barve, letnik december 1988, prva registracija september 1989, prevoženih 67 000 kilometrov, prodam. «801-297_11462 YUGO 45 KORAL, letnik november 1989, prodam. Zupan, Podnart 54 11464 ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. «211-716 11465 VOLKSVVAGEN PASAT, letnik 1976, registriran do avgusta 1993, prodam. Ninič, Ravne 25, Tržič R 16 TL, prvi lastnik prodam «211 201___ JUGO 45, letnik 1989, prodam « 50 826, sobota_TI473 LADO NIVO diesel, prodam Zupan, Krnica 47, Zg. Gorje 11476 YUGO 45, letnik 1986, registriran do marca 1993, prodam. Cesta na Belo 6, Kokrica 11479 GOLF, letnik november 1989, model 90, dobro ohranjen, prodam. «216-576_1_1482 GOLF bencinar, junij 1981, v zelo dobrem stanju, prodam. Cesta 1 maja 5, Stojčovski 11483 AVTO NSU, dobro ohranjen, registriran do maja 1993, cena po dogovoru, prodam «82 155 11489 MERCEDES 500 SE, atraktivna^ muzina, visokega razreda, z vso možno dodatno opremo, ugodno naprodaj V račun vzamem osebni avto ali džip. « 83 933 VW, 1200, letnik 1974, neregistriran v voznem stanju, prodarn_ « 328-265_ i'4" ŠKODO 120 L. letnik 1988,~pr°: dam. «214-628_115<2 ZASTAVO 101, letnik 1986, refli" striranana do aprila 1993, cena 3400 DEM, prodam čunudžič Marko, Partizanska 23. Tržič jjglj, ZASTAVO 101. prodara «633 010_ ZASTAVO 101. novo še neregistrirano, ugodno prodam « 311 ZASTAVO 750. letnik 1982, registrirano do maja 1993, prodam *a 1 1000 DEM « 061/181 100, 09 ponedeljka do petka od 7 dO 1 . ure_ IIJSS HONDO, letnik 1990/1991. P^J lastnik, kupite « 241 549 Jjjr: RENAULT 4 GTL, letnik 1991, pr°fl dam. Stular, Planina 16 1Jj3g CITROEN VISO, letnik 1983, vzdrževano, prodam Triglavska '*j Kranj Drulovka_nj** OPEL KADET, limuzino, star 3 I?' i.i prodam « 215 254 ' LADO 1600, letnik 1979, registrir«' i.i do decembra, zelo ohranjen ' cena po dogovoru, prodam P"!(rg novic, Mendetova 1, Kranjl^r* ZASTAVO 750, letnik 1976, registriran do februaria, prodam pan, Zg. Bitnje 143__ /ASIAVO /50 letnil. 1984 ><'<>' stnrano do julija 1993, 50 000 kii° metrov, prodam «50 605 VVV hrošč, letnik 1974, registrira0 do 21 3 1993, cena 1500 DEM, jJJL. dam 76 071 YIM,(I 55 i.'tn,i. !>IK«I .....v../'-;". 43 000, prodam «621 590 Jjj ZASTAVO «47 445 ' '"'ii''^ a cd u Servis pomivalnih strojev, plinskih in električnih štedilnikov, fntez, pečic in ostale ogrevalne tehnike ter montaža gostinske opreme BOJAN PETERKA Servis in montaža gostinske opreme PfeA& mova 21, 61235 Radomlie Tel 061/727-00^ ScUuUUaus ^•CELOVEC, DOiMCASSE 9 NUDIMO VAM IZREDNO IZBIRO ČEVLJEV. KOT STARI ZNANCI DOBRIH MODELOV ČEVLJEV POSKRBIMO ZA VSAK OKUS IN ŽELJO PO ŽE ZNANIH UGODNIH CENAH! POSTREŽBA IN SVETOVANJE! Odprto neprekinjeno od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, vsako prvo soboto v mesecu pa od 8. do 17. ure. PRISPELI SO JESENSKI IN ZIMSKI MODELI!!! Prod am lepo ohranjeno sivo 126 P, letnik 1988, registrirano do aprila 1993, prodam za 2.800. Lakner Ma-^Ja^Svetinova 8b, Jesenice 11576 LADO 1300, letnik 1982, registrirana 15. 12. 1992, ugodno prodam. Ogled v petek popoldne in v soboto od 8. do 20. ure, Janičijevič, gorska 1, Drulovka_11579 JUGO koral 55, letnik 1988/12, pro- danr« 70 176_11584 JpGO 55, letnik 1989, prodam. Že-'eznikar. Kurirska pot 7/a, Jesenice__11587 JUGO koral 55, letnik 1988, prvi 'astnik, prodam. Pintrar, Zg. Bitnje Igg^za Strahincam_11589 GOLF, letnik 1985/86, rumene bar-Ve. odlično ohranjen, prodam. « 214-524_11591 ZASTAVO 101, karambolirano, le !njk_1981, prodam, « 622-938 zastavo 101, letnik 1984, pro- Pjmjg 725 165_11593 JUGO FLORIDA, letnik 1989, registrirana do 12/1992, prodam. Mu-l^tovič, C. na Loko 9, Tržič 11599 BrVtVV 316 « 43-070 letnik 1990, prodam. 11609 zastavo 128, letnik 1987, pro- ?>m Štular Vojko, Galetova 22, l^kr^Kranj 11612 IJJJGO 55, letnik 1985, prodam, « J.1« 283, Bavdkova ulica 14, Stra-5!!*e__11614 VOLKSWAGEN 130, ohranjen, obnovljen, etnik 1972, registriran, _11619 RASTAVO 750. letnik 1985, pro-dam. Grašič. Golnik 14 11624 letnik 1985, pro-11629 Prodam « 328 222 Renault 4 gtl, Jtom. ^631 224 ^UGO 45 A, letnik 1986, prodam gorenjskega odreda 18, stanova ^_ 11630 JMW 320 (6) in ALFA 1.3 S, pro ^m^Mali, Srednja vas 56, Šenčur. j^NAULT 4 campus, letnik 1988 in ^UQ0 45 koral, letnik 1988, pro-^J8- 521 198 po 19 uri ZAPOSLITVE ta serija v Tržiču ZAPOSLI Peko puz « 52 055 fanta 11296 f-ASToPN IKE za prodajo uvoženih kaelkov na Gorenjskem, iščemo. ?Whova 46. Kranj 11335 erri delo zavarovanje premože ' m ljudi, profesionalna organi Clia športne rekreacije poleti in « 329 282 11369 re °.^mo*ie Jesenic, Kranjske Go kn Mojstrane, Martuljka, iščemo JauMUNlKATIVNE SPOSOBNEŽE jg^^arovalmške posle, dobri pre 0ri\ možnost zaposlitve « ^24^455__11372 a pri Tržiču išce dekleta ANTE za strežbo in pomivalke * 57 585 11386 SUPER UGODNO!!! fs( SATELITSKI SISTEMI D0 25 OBROKOV Tel: 48-570 SAMO PRI »SATEX«.u foliramo cevi centralne kurjave, vodovodne Vpeljave, hidroizolacije z mineralno volno, AL Pločevino ter drugimi materiali. Branko Rep, R|ava c»at« a/i, L[ubl|ana, 485 360 Rudolf **°nt a car d.o.o. Bri gostilni BIZJAK ~9 Bela pri Preddvoru ^Posoja nova vozila Jjji polo Po konkurenčnih ce-krw J*azni Povozi 8 45-755 IZUČENO ŠIVIUO, takoj zaposlimo. ^218-721_11388 IŠČEMO ZASTOPNIKE za prodajo na terenu. «73-072 11407 ZANIMIVA akviziterska prodaja, dober zaslužek. «064/310-146 11425 Če si komunikativen (na) in iščeš HONORARNO zaposlitev se javi na telefon 064/52-133 zvečer. 11430 KAVA BAR LEV Preddvor, KAVA BAR GEPARD Žiri in KAVA BAR PRIMADONA Trebija, sprejmejo v redno delovno razmerje več mladih deklet za strežbo. « 43-402 _11436 IŠČEMO prikupno dekle za delo pri strežbi. « 212-310 po 20. uri _11438 ZAPOSLIMO kuharja za peko pizz v discoteki Kanu. Lahko je začetnik. Pisne ponudbe: Klub Kanu, Valburga 7, Smlednik. 11440 Iščemo ZASTOPNIKE za prodajo otroškega programa po šolah in terenu. Zaslužek dober, tedensko izplačilo. «215-041 11460 KV natakarja, zaposlimo Okarina Bled,« 77-458 11470 Dobri akviziterji, dobra roba, dober zaslužek « 51 540 popoldan _11478 HONORARNO delo v prostem ča su, z dobrim zaslužkom « 65-486 11480 HONORARNO zaposlimo delavca v proizvodnji. Sodavičarstvo VOLK, «222 551_11487 HONORARNO zaposlim prijetno dekle za strežbo Pogoj: starost nad 20. let, lasten prevoz. «421 057 popoldan, Velesovo 53 11504 KV KURJAČA za ogrevanje 4 blo kov v Šenčurju, sezona 1992/93, iš čemo. Pisne ponudbe pošljitee na Hišni svet, Pipanova 74, 64208 Šenčur 11510 Kakršnokoli delo išče pridna in po stena ženska. «310 264 11512 IŠČEMO urejenega in poštenega NATAKARJA v Škofja Loki. «621 336_11542 Kandidatom / lastnim prevozom nudimo REDNO delovno razmerje za delo na terenu « 78 269 od 19 do 71 ure 11550 DELO na dom, sprejmem Križaj, Kališka 18, Drulovka. 11554 AKVIZITERJE, za prodajo kozmetike, na področju Gorenjske, 20 % provizija, iščem. « 58 211 11562 GOSTILNA SEJEM, sprejme v red no delovno razmerje KUHARJA ter več DEKLET za honorarno ali redno delo v strežbi « 222 233 BIKCA starega 17 dni, simentalca, prodam. Suho 14, «43-432 11394 MLADIČE mešance med boksar-jem in nemškim ovčarjem, ugodno prodam. «242-371_11395 KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam «401-|67_11396 TELICO staro 9 mesecev, prodam. Sora 12, Medvode 11399 PUJSKE, težke od 25 do 30 kilo-gramov, prodam. Česen, Pod Slemenom 5, Križe. 11402 PODARIM hrčke in morske prašičke. «421-821_11405 KRAVO, drugič brejo 6. mesecev, prodam «45-219 11406 BIKCA, težkega 120 kilogramov, prodam. «45-738 11412 MLADIČA nemški boksar, odlični starši, prodam. «325-106 11413 RJAVO TELICO, staro 14. mese-cev, prodam. Martinjak, Zg. Brnik 7(5_11433 TELICO simentalko, brejo 2. meseca, prodam ali menjam za telička. «422-610 11434 TELICO, 5. mesecev brejo, prodam. Praprotnik Jože, Hudi gre ben 6, «51-097 11443 KRAVO s teletom, brejo telico in 150 kilogramov težkega teleta za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Praprotna polica 12, «422-112 __11446 TELETA , težkega 100 kilogramov, prodam. «421 091 11457 TELIČKO simentalko, staro 6. ted-nov, prodam. Velesovo 44 11462 Čistokrvni perzijski MUCKI, odličnih staršev, prodam.« 49-538 SPRING ŠPANJELE, mladiče, brez rodovnika, prodam. « 44-510 RJAVE JARKICE, stare 20. tednov, prodam. Žiganja vas 4, za cerkvijo. 11488 PRODAM mladiče, lovske terierje. «49-442 11495 KRAVO brejo, prodam. Poženik 16 PAVE in PURANE, mlade, prodam. Zalog 62, Cerklje._11501 NEMŠKE OVČARJE, či stokrvne mladiče, brez rodovnika, prodam. Jelene, Zg. Duplje 90, «47-156 __11502 ZLATE PRINAŠALCE (golde n retri-ver) z rodovnikom, mladiče, prodam. «45-732 11509 TELIČKO, črno - belo, staro 10 ted-nov, prodam. «403-081, Šink BIKCA 120 kilogramov, prodam. «421-806_11519 TELIČKO, črno belo, težko 100 kg, prodam. Martinjak, Zg. Brnik 76 KRAVO s teletom, prodam. Brez-nica 26, «802-601_11525 KRAVO simentalko s teletom, prodam. Lesce, Alpska 70 11527 KOKOŠI, «45-738 neoletne, prodam. 11531 KRAVO, mlado simentalko, jalovo, 12 litrov mlek, prodam. Češnjevek 5_11534 KRAVO frizijko s teličkom ali brez, prodam. Velesovo 12 11547 NEMŠKE OVČARJE, brez rodovni-ka, čistokrvne, prodam. «422-574 11556 VEČ TELET simentaleov, težkih nad 100 kilogramov, prodam. Stroj, Dvorska vas 30, Begunje OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl IVAN LOVŠE PTT upokojenec Od njega smo se poslovili 27. avgusta 1992 na pokopališču v Kresniških Poljanah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delavci PTT podjetja Kranj SLIKO DESIGEN D.O.O. išče sliko pleskarja ali fanta za priučitev Prednost imajo iz Šofja Loke «633 816_11571 EKIPO za "opažanje" plate, iščem « 50-449, nedelja po 20. uri 11633 Gostilna v Krnaju zaposli NATA KARICO za redni delovni čas in KUHARICO za skrajšani delovni čas « 213 484 11636 ŽIVALI RJAVE JARKICE, prodam Žiganja vas 4 za cerkvijo. 11222 BIKCA črnocelega. težkega140 kilogramov, prodam «061/621 786 _11256 PRAŠIČE težke 40 kilogramov in manjše, prodam Sp Brnik 60 _11328 PRAŠIČE, težke 40 kg in manjše, prodam Spodnji Brnik 60 11340 LABRADOR REDRIEVER, mladića samico, cepljeno, ugodno pro dam « 79 603_11343 TELIČKO simentalko. prodam « 73 409_11351 PLEMENSKE ZAJCE, za pleme ali / a k o I prodam « 84 365 l I 161 KOKER SPANJI l KO / rodovni kom '.Um 1 1 tednov imj.>'Iiii> |>m dam « 74 353_11368 BIKCA križanca, težkega 130 kg, prodam « H'. 342 /vei ei i 1 \l I TELIČKO, 130 kg, prodam ali za menjam za telička simentalca Trojan»ek, Trboje 109 11374 Dva PSA, mladića, mesanca, od • 1.im « 373 543_11378 KRAVO s teletom, prodam. Zgoia 4a, Bogunje 11385 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne Sava TECH JANKO LONČAR st. rojen 1912 Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v ponedeljek, 24. avgusta 1992, ob II. uri na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Zaspala si mirno, utrujeno <>) ostala je praznina, a i srcih naših bolečina. V 69. letU nas je zapustila naša draga mami, stara mama, prababi, sestra, sestrična in svakinja MARIJA AŽMAN roj. Slak i/ Nakla Iskreno k zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, pri- l.ileliem. sodelavcem /a podarjeno cvetje, sveče in i/ra/e so-Žalja. Posebna zahvala bolnišnici (Jolnik, oddelek 600. /diav nikOffl, sestram in strežnemu osebju. Zahvala Domu oskiho vencev Preddvor - Zdravnikom, sestram, strežnemu osebju. Hvala pevcem iz Nakla za tako lepo zapete poslovilne pesmi, gospodu župniku za lepe oprav Ijeh obred m poslovilne besede, hvala zastavonošu, vsem njenim in našim prijateljem, vsem skupaj in vsakemu poicfccj HVALA, ker ste našo dobro mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni! Naklo, 20. avgusta IW2 TELETA, starega 10 dni, kupim. « 79-876 11558 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Vilfan Franc, Sp. Bitnje 4, Zabnica 11565 RJAVE JARKICE, prodam. Zgoša 47 a, Begunje 11569 VEČ TELET, starih 3. tedne, za re-jo, prodam. Hartman, Sp. Bitnje 21 KRAVO simentalko, mlado, prodam. «622-480, Jamnik 11573 Prijazne, mlade MUCKE, oddam. « 214-114_11581 PRAŠIČE, 40 kg težke, prodam. Zg. Brnik 57/a 11586 KOKERŠPANJ ELE, stare 6 tednov, z rodovnikom, prodam. « 51-487 PRAŠIČKE, težke okoli 50 kg, pro-dajamo, Krilc - Resman, Zgoša 22 MLADIČA nemškega ovčarja, 8 tednov stara, odličnih staršev z rodovnikom, prodam « 84-786 RJAVE JARKICE nesnice, bele PIŠČANCE pitance, prodam. Hra-še 5, Smlednik 11602 KUZKE, mlade, mešance med nemško ovčarko in verjetno LA-BRADORCEM prodam.« 75-338 _11608 TELICO, simeentalko, visoko brejo in BIKCA simentalca za nadalnjo rejo ali zakol prodam. Porenta, Crngrob 5, Žabnica 11616 NUTRIJE in MORSKE PRAŠIČKE, prodam. Porenta, Crngrob 5, Žabnica 11617 KOZO in KOZLIČKA, starega 4. mesece, prodam. « 66-778 11621 TELICO prodam ali zmenjam za BIKCA. «46-735 11622 DVA BIKA, 200 in 300 kilogramov težka, simentalca, prodam «403-106, Zg. Besnica 14 11625 PUJSKE, 8 tednov stare, prodam. Dobovšek Anton, Sidraž 6, Cerklje ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice FRIDE BRUN se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom, za izrečeno sožalje in cvetje. Posebna zahvala gospodu dr. Hriberniku, ki je dolga leta z vso pozornostjo lajšal njeno hudo bolezen. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Janko z družino, hči Marjana z družino, vnuki, pravnuki Bašelj, Ljubljana, 26. avgusta 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka VIKTORJA ARHARJA borca Gorenjskega odreda se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom za izraženo sožalje in cvetje. Hvala osebju doma oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru. Posebna zahvala Tilki Avsec, Anici Zorman in Kati Roblek za pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi organizaciji ZB Kranj in Planina, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: hčerka Nataša z družino Preddvor, 26. avgusta 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, nonuške, tašče in tete MIHAELE POGAČNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ji darovali cvetje in jo pospremili k poslednjemu počitku. Zahvaljujemo se dr. Potočnikovi in drugemu zdravniškemu osebju v Radovljici, Ljubljani in na Jesenicah. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, pevcem in Javorjevi Francki za besede, ki jih je v imenu Zveze borcev tako občutno spregovorila na njenem grobu, tam, kjer le tišina šepeta. V Podnartu, 19. velikega srpnja 1992 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice, sestre in tete ANE MUBI roj. (iašperlin se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč, izražena SO-žalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Sava Vist Kranj m Iskri Iro. lepa hvala zdravniškemu osebju, gospodu župniku iz. Šenčurja za lep obred ter pevcev iz Pre-doselj za žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njeni Tupaliče, Hotemaže, Lu/e, 14. avgusta 1992 Koliko je vreden tolar KAM ČEZ VIKEND? STOLPEC ZA UPOKOJENCE menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 56,20 57,90 7,75 8,20 20/30 Aval Bled 56,40 57,60 7,90 8,15 20/35 D-D Publikum Kranj 56,80 57,69 7,95 8,16 28/32 Geoss Medvode 56,70 57,70 7,90 8,20 30/34 Hranilnica LON, d. d. Kranj 56,25 57,75 7,90 8,20 25/35 HIDA - tržnica Ljubljana 56,70 57,60 7,95 8,15 28/31 INVEST Škofja Loka 563 57,70 7,90 8,20 26/33 LB — Gorenjska banka Kranj 56,00 57,80 7,72 8,13 — Lorema Bled 56,30 57,60 7,80 8,20 — Merkur — Partner Kranj 56,00 58,00 7,95 8,24 — Otok Bled 56,60 57,60 7,95 8,10 28/33 Poštna banka, d. d. (na poštah) 55,00 57,82 7,52 8,10 — SHP — Slov. pos. in hran. Kranj 56,30 57,70 7,80 8,15 — * SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 56,00 58,00 7,95 8,24 25/35 Sloga Kranj 56,40 57,80 7,85 8,15 — Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) 56,20 57,50 7,72 8,00 — nakupni srednji prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Jugoslavija R. Hrvaška R. Makedonija 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF 1 USD 100 YUD 100 HRD 100 MAD 776.9576 5468.4520 6108.2609 77.3895 779.2955 5484.9067 7.1770 6126.6408 77.6224 24.0000 30.0000 13.0000 781.6334 5501.3614 7.1985 6145.0207 77.8553 PODJETNIŠKI TEČAJI: Mirovanje menjalnih tečajev, ki smo jih izpostavili kot komentar k naši preglednici, je posledica umiritve podjetniškega tečaja, ki ga poslovne banke uporabljajo za obračun deviznih prilivov in odlivov. Prodajni tečaj za DEM je obstal med 57,50 in 57,70 kar cel teden, za danes pa je na tečajnici Ljubljanske banke d.d.: valuta nakupni prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 C III 1 USD 813.4080 5725.0000 7.4912 6394.8250 819.0912 5765.0000 7.5435 6439.5050 LJUBLJANSKA BORZA: V zadnjem tednu avgu sta sta bila dva borzna sestanka, včeraj in v torek. Na obeh dražbah je bilo relativno mirno - tečaji vrednostnih papirjev pa so obstali na višinah: obveznica RSL I se vrti na 118,0, obveznica RSL 2 pa pa med 85,0 in 86,0. Z obema je bil na torkovi in včerajšnji dražbi kar živahen promet - brokerji pa ocenjujejo, da bo oživitev borznega prometa z obveznicama Republike Slovenije še močnejša še posebej pred izdajo novih republiških obveznic (RSL 3). Država bo z njimi skušala vplivati na tečaj obeh svojih že izdanih vrednostnih papirjev. Včeraj je bilo na Ljubljanski borzi nekaj prometa tudi z obveznicami Mesta Ljubljana, Rogaške 2 in Občine Zagorje, tre delnicami Mladinske knjige, Niko in SKB banke. Podobno je bilo v torek, ko so - ob naštetih - trgovali tudi z obveznicami Juteksa in Občine Laško. Na obeh borznih sestankih ta teden je bilo nekaj skromnega prometa tudi z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije: v torej je vrednost DEM pri blagajniških zapisih RS zdrknila s 57,30 na 57,00 SIT, včeraj pa je bila 57,10. Borzni tečaj za »dvojčka« Banke Slovenije pa je bil med 96,0 in 98,0 za tolarski del oziroma 112,3 in 112,4 za devizni del dvodelnega blagajniškega zapisa BS. ZLATA BORZA: v torek se je pri trgovanju z zlatom na Ljubljanski borzi »vrnil« letošnji 30. junij. Le tedaj in ta torek seje zgodilo, da je bil gram zlata na zlati borzi v Ljubljani cenejši od 1.000.- tolarjev. Slovenska zlata borza postaja vse bolj odraz svetovnih trendov: na svetovnih trgih cena zlata že nekaj čas pada, zato ni pretirana posebnost, da je bil v Ljubljani na borzi v torek gram zlata po 997 - SIT. Zanimiva cena za zlato je prispevala k dobremu prometu: za 2,99 milijona tolarjev nakupov in prodaj je bilo v torek z nepredelanim zlatom. Mimogrede: gram zlata je dosegel ceno čez 1.040.- tolarjev v začetku letošnjega julija! Dan Triglavskega narodnega parka Obisk Oktoberfesta Kranjska Gora, 27. avgusta - Turistični društvi Kranjska Gora in Rateče ter Triglavski narodni park vabijo to soboto in nedeljo na prireditev, ki nosi skupno ime "Dan Triglavskega narodnega parka". Prireditev se bo začela z odprtjem razstave črnobelih fotografij o Triglavskem narodnem parku v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori ob 17. uri, ob 18. uri pa bo v hotelu Larix v Kranjski Gori odprtje razstave barvnih fotografij o Triglavskem narodnem parku. JzJgta DO KorOŠki Osrednja prireditev ob dnevu Triglavskega narodnega parka bo v " nedeljo na vaškem trgu v Ratečah, ki se bo začela s prikazom predelave volne od striženja do končnih izdelkov in s prodajno razstavo. Na prireditvi bodo nastopili tudi: pevski zbor M. Vodopivca iz Kranjske Gore, moški pevski zbor iz Trente ter instrumentalisti s citrami. Vaščani Rateč bodo za prireditev pripravili različne stare jedi, za dobro razpoloženje pa bo igral domač ansambel. • V. S. Kranj, 27. avgusta - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na izlet v Munchen z ogledom mesta in obiskom Oktoberfesta. Izlet bo v torek, 29. septembra, zanj pa se je moč prijaviti v pisarni društva vsak ponedeljek, sredo in petek med 8. in 12. uro. Zabnica, 26. avgusta - Za izlet po avstrijski Koroški, ki ga pripravlja društvo upokojencev Žabnica 21. septembra, se upokojenci že lahko prijavijo pri vseh poverjenikih Društva upokojencev Kranj. Poleg obiska Gospe svete in vasice Djekš bo čas tudi za nakupe v Pliberku in Borovljah. Drugi izlet upokojencev po Koroški pa pripravlja Društvo 1 upokojencev Kranj in sicer dan kasneje, 22. septembra. Večno mladi na Stol MENJALNI TEČAJI: Ne, ni pomota: objavljamo tečaje v menjalnicah na Gorenjskem in na ljubljanski tržnici, ki so veljali včeraj popoldne. Resda so - če jih berete bolj površno -skoraj enaki tistim, ki smo jih objavili v torkovem Gorenjskem glasu. Podobnost menjalnih tečajev, veljavnih v ponedeljek in včeraj popoldne, najbolje odraža mir, ki trenutno vlada na tečajnih listah večine menjalnic. Ponudba deviz je povsod, kjer smo zbirali podatke, zelo dobra - povpraševanje je zmerno, pomanjkanje tolarjev očitno. Nemške marke menjalnice odkupujejo po tečaju, ki se vztrajno bliža 57.- tolarjem za DEM - prodali pa Vam jih bodo po nekaj manj kot 58.- SIT/DEM. Razlike so med menjalnicami kar znatne - splača se pred prodajo ali nakupom deviz preveriti, kje dobite zanje največ oziroma kje boste za Vaše tolarje iztržili največ konvertibile. Predvčerajšnjim je podjetje D-D Publikum Ljubljana, ki ima po Sloveniji verigo 11 menjalnic, odprlo prvo menjalnico na Gorenjskem s sedežem na Bleivveisovi 16 (v isti pisarni, kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas). Za vse informacije lahko uporabite iste telefonske številke /064-217-960 in 064-218-463/, delovni čas pa je od 7.30 do 16.30. Publikum Kranj odkupuje in prodaja devize, tudi hrvaške dinarje - menjalne tečaje Publikuma pa bomo doslej redno objavljali v torkovi in petkovi preglednici v Gorenjskem glasu skupaj s tečaji v ostalih menjalnicah, ki jih redno prosimo za tovrstne podatke. URADNI TEČAJ: Če za tečaje v menjalnicah v tem tednu velja mirovanje (ki pa je verjetno bolj kratkotrajno), je tečajnica Banke Slovenije vsak dan drugačna. Rahlo drsenje tolar-0ja v primerjavi z nemško marko se nadaljuje - že predvčerajšnjim je prodajni uradni tečaj za DEM presegel 55.- SIT, srednji tečaj Banke Slovenije pa je bil tik pod 55.-. Tečaji najpomembnejših konvertibilnih valut ter valut držav na ozemlju bivše Jugoslavije za danes, 28. avgusta 1992, so: Radovljica, 27. avgusta - Jutri, 29. avgusta, organizira Rekreacijski klub večno mladih fantov, pohod na Stol. Zbirališče bo ob 6. uri zjutraj pri avtobusni postaji v Radovljici, po prihodu iz Stola pa bo v Radovljici zaključek pohoda s kulturno prireditvijo. • V. S. Pohod na Porezen Škofja Loka, 28. avgusta - Organizacijski odbor pohoda na Porezen vabi to nedeljo, 30. avgusta, na letno srečanje borcev, planincev, tabornikov in mladine. Pohod je organiziran v spomin na padle v bojih na Poreznu in okolici v dneh 24. in 25. marca 1945. Pri grobnici na vrhu Porezna bo ob 11. uri komemoracija s prižigom žare in položitvijo venca. Pohod bo v vsakem vremenu, organizatorji pa priporočajo primerno obleko in obutev. Sporočajo tudi, da je koča na Poreznu oskrbovana, poskrbeli pa so tudo za hrano in pijačo. # V. S. Slovenski vrh na Slovenskem vrhu Kranj, 28. avgusta - Jutri, v soboto, in pojutrišnjem bo že tretjič potekal vzpon na Triglav, na katerega so predsedstvo republike Slovenije, Zavarovalnica Triglav in Nedeljski dnevnik povabili direktorje slovenskih podjetij in prvake političnih strank. Vzpona se bo udeležilo več kot 250 direktorjev - tiste, ki se bodo v nedeljo do Aljaževega stolpa povzpeli prvič, bo po planinskem običaju krstil predsednik predsedstva RS Milan Kučan. Zaradi vzpona "Slovenski vrh na Slovenskem vrhu" bo jutri Planinski dom na Kredarici popolnoma zaseden, zato organizatorji na to opozarjajo vse planince, ko so se jutri namenili na Triglav. Srečanje na Javorniškem Rovtu Kranj, 25. avgusta - Društvo upokojencev Žabnica vabi svoje člane, da se udeležijo srečanja upokojencev Gorenjske, ki bo 10. septembra na Javorniškem Rovtu nad Jesenicami. Avtobusni prevoz bo zagotovljen do samega prireditvenega prostora srečanja, zanj pa se je moč vpisati pri poverjenikih do vključno 7. septembra. • V. S. NESREČE Smrt v gorah "G. G." POČITNIC JE KONEC Ker bo v torek, ko spet izide Gorenjski glas, že I. september, ni ugotovitev o koncu počitnic nič posebnega. To dobro ve vsak šolar, še posebej tisti, ki vstopajo v prvi razred in imajo že štirinajst dni tremo. Ampak iztekle so se tudi počitnice našim poslancem, v republiškem parlamentu. Ravno včeraj smo v uredništvu prejeli zajeten sveženj gradiv za seje zborov republiške skupščine. Sveži in spočiti bodo poslanci v skupščinske klopi sedli V. septembra in zasedali kar dva dni. V svežnju papirjev za te seje so zgolj resne zadeve - predlogi za izdajo zakonov, osnutki zakonov, predlogi zakonov, zasnova ekonomska politika Vlade. Očitno je, da slovenska Vlada ni imela počitnic. Siicr pa se je to lepo videlo, ko je rešila problem z breskvami. In med akti za omenjene seje je tudi predlog za izdajo Zakona o varstvu potrošnikom, s tezami. Besedilo je Vlada določila na seji 5. avgusta in za predstavnika pri delu skupščmskh teles pri razpravi o besedilu določila tudi Jožeta Jeraja, člana Vlade in ministra za trgovino. Tako piše v gradivu vlade. Pika. Kamnik - V torek, 25. avgusta, sta zakonca Boris in Mojca Koprivnikar sestopala po zahtevni zavarovani planinski poti z Ledin proti Češki koči. Na polovici poti sta se zaustavila, Koprivnikarjeva je z daljnogledom opazovala ostenja nad Ledinami, nenadoma pa je omahnila preko 50-metrske stene na melišče in se hudo poškodovala. Možje prišel do nje, vendar ji ni mogel nuditi ustrezne pomoči, zato je odšel po pomoč do Češke koče. Na kraj nesreče je prišlo deset gorskih reševalcev z Jezerskega, zdravnica in policist, vendar je bila Koprivnikarjeva že mrtva. Nezgodi z jadralnimi padali V ponedeljek sta se pripetili dve nesreči z jadralnimi padali. Pri skoku s padalom s Šmarjet-ne glave pod Triglavom se je huje poškodoval Sašo Seljak iz Domžal. Pri spuščanju je moral zaradi neugodnih vetrov zasilno pristati na skalnih policah, pri tem pa je s hrbtom udaril ob steno in si poškodoval tudi levo nogo. Ponesrečenca so oskrbeli v koči na Doliču, nato pa so ga s helikopterjem odpeljali v jeseniško bolnišnico. V ponedeljek se je s padalom ponesrečil tudi češki državljan loma/ Ledinek, ki je poletel / Vogarja, po desetih metrih leteti ja pa se je zaradi neugodnega vetra padalo zaprlo in je padel v globino. S padalom je obvisel v krošnjah dreves, udaril se je v glavo, si zlomil stegnenico in dobil več odrgnin. Gorski reševalci so ga odnesli do Stare Fužine, potem pa so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Ponesrečeni planinec Kredarica - V nedeljo in ponedeljek so gorski reševalci iz Mojstrane reševali nemškega državljana Jahna Reinharda, kj se je odpravil s Kredarice proti Triglavu. Na sedlu pod Malim Triglavom mu je spodrsnilo, zaradi cesarje padel v 20-metr-sko globino in pri tem dobil praske in si močno zvil levi gle-ženj. Pri reševanju je sodeloval tudi helikopter, ki je ponesrečenca prepeljal v jeseniško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Nepazljivost pri vzvratni vožnji Sovodenj - V ponedeljek se Je na lokalni cesti Sovodenj - Stt" ra Oselica pripetila prometna nezgoda s smrtnim izidom Voznik tovornega vozila TAM« last CP Kranj, Milan Uršič '7 Zirovje vozil vzvratno, pri 101,1 pa zapeljal na levo stran voz'*' Ča, kjer je vozilo zdrsnilo PP pobočju navzdol. Voznik J" med obračanjem padel i/ v0il' la, ki je pokopalo voznika.VOZ-" ii i k je podlegel poškodbam, škoda pa /naša okoli milu0'1 tolarjev. • M. G. 40 let zaupanja VELIKA PRODAJNA AKCIJA OD 20.08. - 30.09.1992 V VSEH PRODAJALNAH LOKE ŽREBANJE - 15.10.1992 V BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE Pn gotovinskem nakupu nad 3000 Sil bostB prnjali kupon, s Katarin. jKfolu|Htfl v nagradnimi Jr«ban|u Hn/ultati Jrubania bodo .*() 10 l )•>.' nt>javt|ani v Časopisu lit AS m ON' vNI I'o »r»ti,iM|,i m nt>|,ivi rn/iiltatnv h. »In n.igiaiHiu i nagradil prii|«li v (It A< .< >VNt M i I N I Ml I Ml t) Vi H U