Objekti za potrebe vseh ljubljanskih občin V okvim načrtovanih ob jektov III. samoprispevka so tudi objekti, ki po svoji dejavnosti pokrivajo potrebe vseh ljubljanskih občin. Le-ti so: — porodnišnica I. faza; — mestno lutkovno gledališče; — mladinski zdravstveni center Rakitna; — varstveni delovni center; — center za služno in govorao prizadeto mladino. PORODNIŠNICA — novogradnja I. faza Stara porodnišnica se že desetletja sooča s prostorskimi primanjkljaji in nefunkcional-nost jo prostorov. To stanje se \z leta v leto še bolj kritično zaostru je. Obstoječi prostori ne ustrezajo zahtevam sodobnega porodništva in varstva novorojencev ter normam higicn-skega standarda (npr. tudi 15 žensk pred porodom ali po njem se mora zadovoljiti z enim stranišicm). Vodovodna napeljava je tako stara in dotrajana, da občasno zmanjkuje vode v najobčudjivejših prostorih (porodne sobe, operacijska soba, otroški oddelki), pogosto ob kritičnem iasu tik pred ali med porodom ali operacijo. Kanalizacija se često zamaii ali pa njene cevi popokajo in tako je prisotna stalna nevamost okužbe. Ogrevanje s centralno kurjavo na paro je zastarelo in ga je težko popravljati. Po oddelkih je zdaj zaduJI jivo suha vročina, zdaj mraz.karpogojujeprehladnaobolenjažetakoobčutljivihporodnicinnovo-rojencev. In vendar se v takih pogojih te 85 let stare hiie rodi letno okrog 5000 otrok, m v teh ne-primernih prostorih in razmerah bivajo matere ob porodu in po njem. Teh je 96 % iz Ijubljanskega področja, iz mesta Ljubljane pa 65 %. Zato se ni čuditi, če odhaja letno okrog 3001 jubl janskih nosečnic rodit v Kranj, kjer so pogoji za bivanje po porodu kultur-nejši; naše matere pa pogosto, prav zaradi tega odhajajo iz stare porodniinice domov predčasno, na svojo odgovornosl. Ko načrtujemo gradnjo nove porodnišnice, želimo poleg zagotovitve sanitamo-higien-skih norm amogočiti tudi uresnifenje sodobnih pogledov na nadzor nosečnoso, varstvo poroda in varstvo novorojencev. V urejenih porodnih prostorih bo rodila žena brez stra-hu, prihod novega člana na svet bo bolj človeški in varnejši, sožitje z očetom in ostalimi člani družine —čemurpripisujejo v zadnjem času izreden pomen —bo končno omogoče-no. S prvo fazo gradnje porodni&iice, ki bo grajena na vrtu GK (Leonišče), bomo pridobili 6350 kv. m. Z dogrativijo prve faze bomo pridobili prostore, ki so najpomembnejši za izvajanje sodobnega porodništva in kultumejše bivanje naših mater in novorojencev. Ti prostori so: — 2 porodna bloka s 16 posteljami — operacijski blok za carskc reze in druge porodniške operacije — 10 posielj za intenzivno nego porodnic — 30 postelj za intenzivni nadzor bolnih nosečnic, noscinic z ogroženo nosečnostjo, preglede novorojencev in celotno predporodno djagnostiko. Za bolne nosečnice in nosečnice z ogroženo nosečnostjo pa bomo predvidoma oskrbeli 70 postelj šele v drugi f azi gradnje porodnišnice, ko bomo adaptirali stavbo stare porod-nišnice. Ta je spomeniško zašLitena in zunanjega videza se ne sme spreminjati. Notranjost bi v dragi fazi adaptirali tako, da bi bili v njej medicinsko manj zahtevni prostori, kot so: oddelki za zdrave otročnice in zdrave novorojenčke in jih je z adaptacijo stare hiše možno funkcionalno zagotoviti. Ze z novo stavbo, pridobljeno v prvi fazj, bomo lahko zagotovili ženam sodobnejše zdravstveno varstvo prav ob enem najpomembnejših dogodkov v živ-ljenju — ob rojstvu otroka. MLADINSKO ZDRAVILIŠČE RAKITNA — adaptacija Leta 1978 je zaradi neustreznih sanitarnih razmer, predvsem zaradi oporečne vode, sa-nitaraa inšpekeija zaprla rakitniJko klimatsko zdraviliSče. Le-to je bUo edino slovensko višinsko klimatsko zdravilišLe in za Ijubljansko kodino predvsem v mesecih največje one-snaženosti zraka izredno pomembno. Po takratnih predračunih bi bilo potrebno za nujno sanacijo abjekta zdraviliSča zbrati približno 17.000.000 din. Kljub prizadevanju, da bi zbrali potrebna sredstva iz razJičmh virov, je bila akcija, ki bi omogočila sanacijo in po-novno odprtje zdravilišža, brezuspešna. Prav tako se je zaradi različnih razlogov, ne na-zadnje zaradi pomanjkanja sredslev, zavlekla tudi gradnja vodovoda, ki bi reiila problem oporečne vode. Tako so bolehoi in bolni 1 jubljanski otroci morali ostati doma, v smogu, ki jim je slabšal zdravje. Leta 1979 je bila predvsem zaradi navedenih in tudi drugih razlogov začasno ukinjena delovna organizacija Mladinsko klimatsko zdraviliSče Rakitna. S stališča zdravstvenega varstva otiok je ponovna oživitev objekta za ljubljanske otroke najučinkovitejša in najboljša rešitev. Po programski študiji je predvidena etapna gradnja zdravilišča — adaptacija obstojefih objektov. V tem srednjeročnemobdobju bi izvršBi I. fazo obnove zdravilišča, kibi zajela: adaptacijokuhinjeinservisnihprostorov.usposobitevinrazširitev jedilnice, gradnjosani-tarnih prostorov in usposobitev bivalnib prostorov. Z dokončanjem I. faze bi usposobili 2.500 kv. m, s čimer bi odprli zmogljivost zdraviliSča za 809 do 1000 otrok. LUTKOVNO GLEDALIŠČE — obnovitev in posodobitev Mestno iutkovno gledališie Liubljana je bilo ustanovljeno 1.1948. Do leta 1950 je bila za potrebe mariooetnega gledahUa adaptirana mala župnijska dvoranica na Levstikovem trgu 2 z 81 sedefi, leta 1954 pa je bflo ddoma daptirano ie zaodrje. Od tega časa dvoranica nespremenjena služi svojemu namenu. " Leta 1951 je 1 jubljanska piinarna odstopila del svojih prostorov na Resljevi cesti za de-javnost ročnih Iutk. Dvoranica je imela 210 sedežev in tesno zaodrje, tam pa je bil tudi upravni prostor. Leta 1978 je bUo zaradi potreb pliname gledališče izseljeno iz prostorov na Resljevi cesti. V aprilu 1979. leta je bfla na sekretariatu za kulturo pri MK SZDL dana pobuda za reši-tev prostorskih problemov Lutkovnega gledališča Ljubljana v MESTNEM DOMU, Kre-kov trg 2, v pritličnih prostorih. Ustanovljen je bB gradbeni odbor pri Ijubljanski kulturni skupnosti, ki je v svojem dveletnem delu pripravil vso potrebnodokumentacijo za adapta-cijo Mesmega doma za potrebe Lutkovnega gledaliKa Ljubljana. Z adaptaci jo prostorov za upravo LOL se je pravzaprav že začela prenova ljubljanskega Mestnega doma. V zgradbi so že od leta 1920 slovenski lutkarji pod vodstvom Milana Klemenfiča imeli prve umetniške predstave v Ljubljani. Današnja situacija doma, ki je bil od vsega začetka namenjenkulturi, pa že daljčasakličepo temeljiti revitalizaciji. Popred-videnih načrtih bi v spodnjih prostorih in v pokritem notranjem dvorišču LGL pridobili univerzalno dvorano s 340 sedeži, ki bi omogočala najrazličnejše projekte, od lutk veli-kank do raziičnih tipov marionet. Projekt upošteva najsodobnejše dogajanje v lutkarstvu in gledaiišču sptoh, tako da ustvarjalcem tudi v daljnosežnem obdobju nudi številne mož-nosti, kidoslej nisobileostvarljive. Preddvorano jepredviden foyer, ki bilahkoslužii tudi drugim uporabnikom Mestnega doma (Šentjakobskemu gledališču, kot razstavni prostor za likovna druStva), ob vhodu pa bo še skromen prikaz razvoja našega lutkarstva. Čeiotna prenova ne bi služila le temu, da LGL pridobi za svoje redno delo dvorano za predstave in vaje, marveč predvideva čim celovitejio povezavo vseh kulturnih uporabni-kov doma, istočasno pa omogoča nastanek lutkarskega centra, ki bo ob redni dejavnosti LGL vključeval tudi večje možnosti za mentorsko delovanje — to je v fazi prenove šol-stva toliko pomembnejše kot doslej. Prav tako bi omogočil v sodelovanju z AGRFTšola-nje poklicnih lutkarjev, saj je Jugoslavija trenutnoena redkih evropskihdežel, ki nimani-kakrjne šole za lutkarje. S tem bi seveda povečala tudi intenzivnost in učinek dela Ijub-ljanskih lutkarjev. Predstave bi si lahko ogledalo veliko večje število otrok. Predstave bi lahko postale del predšolske inosnovnošolske vzgoje. Z novim kultumim prostorom, ki bi bfl namenjen najmlajši generaciji, bi poravnali dolg, ki se ga že dolga leta zavedamo. Lut-kovno gledališče je med najmočnejšimi oblikovanimi faktorji mladega človeka, ki se ob pravljicah izoblikuje v kultumega občana in kasneje v odgovomega samoupravliavca Ljubljane. VARSTVENI DELOVNI CENTER — novogradnja Varstveni delovni center vključuje odrasle duševno prizadete občane Ijubljanskih občin. Prizadetosl tem osebam onemogoča, da bi si sami zagotovili delo in s tem socialno varnost. Zato so potrebni stalnega varstva. Varstvo se izvaja z ustreznim zaposlovanjem, z organizacijo prostega časa in z domskim varstvom. Taka družbena skrb omogoča prizade-tim vključevanje v družbeno ckolje, njihovim starešem pa redno zaposlitev. MK SZDL je leta 1978 na posebnem posvetovanju verificirala koncept razvoia zavoda v Ljubljani. Takrat so ugotovili tudi potrebo za 250—300 mest dnevnega varstva z zapo-slovanjem in 180 mest domskega varstva. Sklenili so, da se je takoj treba Iotiti gradnje ob-jekta na Vodnikovi v Šiški, kjer je družbi v ta namen pokojna Antonija Hočevar zapustila kmetijo. Ta objekt naj bi po programu imel 60 postelj in 120 mest za varstvo z zaposlova-njem. Zavod ima že sedaj vključenih 81 varovanccv v dokaj neurejenih razmerah. Zaradi prepolnih zmogljivosti od leta 1979 ne more vti sprejemati novih pri javljencev, eeprav se jih v oddelkih za delovno usposabljanje v Jaršah 140 pripravlja za sprejem v center. Poleg teh pa se v Ljubljanovračajo po usposabljanju še mladostniki iz Dornave (zavodi za uspo-sabljanje), Cme na Koroškem, Vipave, Kamne gorice. Z objektom bomo rešili trenutno pereče stanje v Cjubljani in v nekaj naslednjih letih bomo kontinuirano sledili nastalim problem. CENTER ZA REHABILITACIJO SLUHA IN GOVORA V Ljubljani smo na osnovi potreb planirali gradnjo centra za rehabilitacijo sluha in go-vora. Sredstva za gradnjo potrebnih objektov za izvajanje programa bodo združevale mestne in republiške skupnos(i otroškega varstva, zdravstvene skupnosti in izobraževalne skupnosti. Ker je največ otrok, ki že korišča dejavnost tega centra prav iz Ljubljane, naj bi Ljub-Ijana zagotovila del sredstev za gradnjo novega objekta. TERMINSKI PLAN DRUŽBENOPOLITIČNE AKTTVNOSTI V SEPTEMBRU 1981 V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1. RazJirjena seja občinskcga operativnega štaba za III. samoprispevek s predsedniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, skupšiine občine in izvršnega sveta o vodenju 'javne razprave ter sprejetje terminskcga plana aktivnosti. " Rok: 27. avgust 1981, nosilec: predsednik operativneRa žtaba 2. V družbenopolitičnih organizacijah občine organizirani posveti s sekretarji OO ZK, predsedniki KK SZDL, OO sindikata, KO ZZB NOV in OO ZSMS. Vidjučijo naj se tudi predstavniki SIS, družbenih organizacij in društev. Gre za podrobnejši dogovor o vodenju družbenopolitične aktivnosti o programu III. samouprispevka v družbenopolitičnih orga-nizacijah, KS in ozdih ter za celovito seznanitev s predlaganim programom III. samopri-' spevka. Rok: najkasneje do 9. septembra 1981, nosilci: vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij v sodelovanju z operativnim štabom 3. Razprava o predlaganem programu v vseh vodstvih družbenopolitičnih organizacij, v ozdih in KS. Na sejah IO OO ZS v ozdih in na sejah predsedstev KK SZDL sprejmejo tudi program politične aktivnosti in program vodenja javne razprave na zborih delavcev oziroma zborih delovnih Ijudi in občanov. V razpravo se naj vkljuiijo ludi predstavniki samoupravnih organov, delegacij za DPS in SIS, strokovnib sluib in poslovodnih organov. Rok: najkasneje do 9. septembra 1981, nosilci: predsedstva KK SZDL v KS in IO OO ZS v ozdih. 4. J avna razprava na zborih delovnih ljudi in obianov v KS in zborih delavcev v ozdih s celovito informacijo o pomembnosti III. samoprispevka in o predlaganem programu. Zberejo se morebitne pripombc na predlagani program ali na druga izhodišča III. samo^ prispevka. Rok: do 18. septembra 1981, nosilci: predsedstva KK SZDL vKS in IO OO ZS v ozdih ob pomoči in sodelovanju občinskega operativnega štaba 5. Seja predsedstva OK SZDL: Ocena poteka javoe razprave in zbranih pripomb. Rok: 21. september 1981. nosilca: predsednik OK SZDL in operativni štab 6. Sklic občinske konference SZDL: Celovita ocena poteka javne razprave in pripom-be, stališča, tnnenja ter predlagane spremembe prograroa III. samoprispevka. Rok: 22. september 1981, nosilec: predsednikOK SZDL ob sodelovanju operativnega 7. Občinski operativni štab pripravi vse potrebno gradivo in ga predloži mestnemu itabu tei predsedstvu občinske in mestne skupšiine za razpravo v skupšftnah konec sep-tembra 1981. Izvršni svet in upravni organi pripravijo do seje skupSčine v septembru 1981 vsa po-trebna gradiva za sprejem osnutka odloka za III. samoprispevek. Rokj Takoj po končani javni razpravi oziroma seji OK SZDL, nosilci: operativni štab, OK SZDL in izvrSni svet Za izvršitev nalog iz tega tenninskega plana uporabljamo naslednje gradivo: — družbenopolitična lzhodišča predsedstva MK SZDL, — predlagani program objektov III. samoprispevka, — infoTmacija o realizaciji 1. in II. samopnspevka ter informacija z obrazložitvijoIII. samOprispevka — drugo propagandno gradivo. Pri aktivnostih tega družbenopolitičnega programa so dolžne sodelovati vse družbeno-politične organizacije, samoupravni subjekti, družbene organizacije in društva, izvršni svet in upravni organi, SIS. glasilo Naša skupnost, glasila ozdov in KS, OPERATIVNI ŠTAB OBClNE UUBUANA MOSTE-POUE ZA PRIPRAVO III. SAMOPRISPEVKA V UUBLJANI III SAMOPRISPEVEK JE TOREJ NAŠA NUJA! Vsak izmed nas in vsi skupaj se bomo morali potruditi, da bomo razumeli potrebe drugega in nas vseh skupaj! Naša pravica in dolžnost je, da zadovoljivo poskrbimo za naS jutri! Zato bo naša beseda tekia o III. samoprispevku. V vseh organizacijah združenega dela, v vseh KS, na zborih občanov in na zborih delovnih Ijudi, v vseh družbenopolitičnih organizad-jah in samoupravnih skupnostih. Sleherni izmed nas mora postati aktivist za uresničevanje programa III. samoprispevka.