NAŠA KOMUNA delegatska priloga št.8 -9. septembra 1980 GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU SEPTEMBRU 1980 1. INFORMACIJA O POSLOVANJU ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI UUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE JANUAR-JUNIJ 1980 2. POROČILO O URESNIČEVANJU SAMOUPRAVNIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV NA PODROČJU STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V OBČINI UUBLJANA VIČ-RUDNIK 3. POROČILO O IZVAJANJU PROGRAMA IZGRADNJE OBJEKTOV IZ SAMOPRISPEVKA II. V OBČINI UUBLJANA VIČ-RUDNIK 4. POROČILO O STANJU V DELOVNI ORGANIZACIJI ŽIMNICA IN PREDLOG SKLEPA O UKINITVI UKREPA ZAČASNEGA DRUŽBENEGA VARSTVA V DO 5. PREDLOG ODLOKA O DOPOLNITVI ODLOKA 0 DAVKU NA PROMET NEPREMČNIN 6. PREDLOG ODLOKA O DOPOLNITVI ODLOKA O DOLOČITVI ZEMLJIŠČ NAMENJENIH ZA STANOVANJSKO IN DRUGO KOMPLEKSNO GRADITEV V OBMOČJU ZAZIDALNEGA OTOKA RS-1 IN RS-2 RUDNIK 7. PREDLOG SKLEPA O UKINITVI NASEUA KOZARJE IN NASEUA PODUTIK 8. ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA Poleg zadev, objavljenlh v delegatskl prilogl, bodo zborl občlnske skupščlne obravnavall tudl zadeve tkupičlne mesta LJubljane, kl bodo objavljenl v mestnl delegatskl prilogl za tejo v mesecu sepUmbru 1980 SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 8/9-1980 VABILO Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78) sklicujem 26. skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo . : v sredo, 24. septembra 1980 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem prdlagam naslednji ~ ;' v dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zasedanja 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 25. skupnega zase-danja zborov 3. Obravnava informacije o poslovanju organizacij združenega dela v občini Ljubljana Vič-Rudnik za ob-dobje januar-junij 1980 4. Obravnava poročila o uresničevanju samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanj-skega gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik 5. Obravnava poročila o izvajanju programa gradnje objektov iz samoprispevka II v občini Ljubljana Vič-Ru-dnik 6. Obravnava in sprejem sklepa o ukinitvi ukrepa zača-snega družbenega varstva v DO Žimnica 7. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrov-ske zadeve. V ,:,::-, -f• ., , ' , • dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 20. seje zbora 3. Obravnava predlogov izhodišč za nadaljnje dograjeva-nje sistema financiranja KS (gradivo SML) 4. Obravnava osnutka sprememb in dopolnitev družbe-nega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (gradivo SML) 5. Predlogi in vprašanja delegatov PREDSEDNIK ZBORA Emil Dolčič, l.r. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 '¦ ; ¦' /^; *":'•' Datum: 8/9-1980 ' ^; VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 1/79) šklicujem 27. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 24. septembra 1980 po končanetn skupnem zasedanju zborov v veliki sejni dvorani skupščine občine, Liubliana Trg MDB 7. . . ' V sprejem predlagam naslednji dnevni red: - . 1. Ugotovitev sklepčnostj 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 26. seje zbora 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o dopolnitvi odloka o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev v območju zazidalnega otoka RS-1 in RS-2 Rudnik 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin 5. Informacija o garanclji za najetje kredlta za gradnjo telovadnlce pri OŠ Krim-Rudnik 6. Obravnava in sprejem sklepa o uklnitvi naselja Ko-zarje in naselja Podutik 7. Obravnava osnutka sprememb in dopolnitev družbe-nega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (gradivo SML) 8. Obravnava ostalega gradiva za septembrsko sejo zbora ZD skupščine mesta Ljubljane in določitev dele-gatov 9. Vprašanja in predlogi delegatov PREDSEDNIK ZBORA Stojan Gomezelj, l.r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 8/9-1980 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 1/78) sklicujem 27. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo . v sredo, 24. septembra 1980 po končanem skupnem -zasedanju zborov v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji . * dnevni red: • 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 26. seje zbora 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o dopolnitvi odloka o določitvi zemljišč npmenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev v območju zazidalnega otoka RS-1 in RS-2 Rudnik 5. Obravnava in sprejem sklepa o ukinitvi naselja Kozarje in naselja Podutik 6. Informacija o garanciji za najetje kredita za gradnjo telovadnice pri Oš Krim-Rudnik 7. Obravnava predloga izhodišč za nadaljne dograjevanje sistema financiranja krajevnih skupnosti (gradivo SML) 8. Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane za sep-tembrsko sejo zborov in določitev delegatov 9. Vprašanja in predlogj delegatov PREDSEDNICA ZBORA Jožica Krištof, l.r. informadja O poslovanju organizacij združenega dela v ob čini Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju Januar-Junij 1980 GOSPODARSKA GIBANJA V SRS IN LJUBLJANSKIH OBČINAH 1. Gospodarska gibanja v SRS . . , ¦=. . . Negativna gibanja na področju gospodarstva, ki so se nadalje-vala in akumulirala že iz leta 1979, so privedla do zaostritve odnosov na področju obvladovanja cen, na področju ekonom-skih odnosov s tujino in s tem povezanim vse večjim zadolževa-njem v tujini, na področju investicij, ter na področju kreditno monetarnih tokov. Zvezni izvršni svet je zato sprejel v začetku junija tega leta vrsto ukrepov z izhodiščno zasnovo v urejanju razmerij vekonomskih tokovih, z namenom krepiti ekonomsko motiviranost in ekonom-ske zakonitosti pri gospodarjenju ter povečati konkurenčno spo-sobnost našega gospodarstva na tujih tržiščih. Ti zadnji ukrepi se bodo v večji meri odrazili na gospodarjenju v drugem polletju. Dinamika industrijske proizvodnje, ki se ježe koncem leta 1979 postopno umirjala, se je pod vplivom stabilizacijskih ukrepov, ki so bili sprejeti vzačetku letošnjega letašezniževala, saj beležimo v prvem polletju 3,7 odstotno rast industrijske proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lani, medtem ko je bilo povečanje v prvem tromesečju v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta 4,3 odstotno. Na umirjeno rast so vplivale predvsem omejene možnosti uvoza surovin in reprodukcijskega materiala. Tolikšno povečanje industrijske proizvodnje v Sloveniji je še v skladu s predvidenim porastom v resoluciji za leto 1980, ki predvideva3-4 odstotno povečanje industrijske proizvodnje. Ugodna gibanja na področju zunanjetrgovinske menjave v mesecu maju in juniju so pripomogla k izboljšanju zunanjetrgovinskih rezultatov. Izvoz blaga se je v prvem polletju povečal za 38 odstotkov, uvoz pa le za 12,6 odstotkov. Pri tem je zlasti vzpodbudnatendencazniževanja deficita, ki je za 17,5 odstotkov manjši kot v lanskem prvem polletju. Kljub izboljšanju odnosov v primerjavi z lanskoletnimi pa prihaja do precejšnjega prekoračevanja projekcije plačilno bi-lančnega položaja. Deficit še še vedno ne giblje v okvirih predvi-denih s projekcijo, saj je od nje večji za 27,3 odstotke in to kljub povečanju pokritja uvoza z izvozom od 54,3 odstotkov v lanskem prvem polletju na 66,5 odstotkov v letošnjem prvem polletju. Realiziran izvoz blaga je za 30,2 odstotka večji od predvidenega za prvo polletje letošnjegrf leta, uvoz blaga pa je za 29,2 odstotka večji od predvidenega za isto obdobje. Inflacija in s tem nestabilnost je bila osrednji problem tudi v našem gospodarstvu. Ob precejšnji rasti cen nam ni uspelo ustaliti gospodarskih tokov, nasprotno, višje cene surovin, velik pritisk finalne potrošnje in nezadovoljiva preskrba z repromate-rialom zaradi uvoznih restrikcij, so vzpodbudili rast cen preko vseh okvirov. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se povečale v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani za 18 odstotkov, medtem ko so cene na drobno porasle kar za 27,1 odstotek, od tega cene storitev za 27,7 odstotkov. Tolikšno povečanje cen je vplivalo na občuten dvig življenskih stroškov, le-ti so v obdobju porasli za 25,5 odstotkov, medtem ko so nominalni povprečni osebni dohodki v obdobju porasli za 19,3 odstotke. S tem pa so realni osebni dohodki v združenem delu padli za 5 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Povprečni mesečni osebni dohodek na zaposle-nega v združenem delu je znašal v obdobju 8.170 din, v gospo-darstvu 7.956 din in v negospodarstvu 9.360 din. število delavcev v združenem delu se je v primerjavi s povpreč-jem januar-junij 1979 v enakem obdobju letos povečalo za 2,3 odstotka in sicer v enakem razmerju tako v gospodarstvu kot tudi v negospodarstvu. •- V'-;>. .:•¦-.•. • mv.~ -'¦•¦" - ¦'¦¦ . ">?»'," ¦ '¦,,•¦.• 2. Gospodarska gibanja v l|ubl|anskih občinah J Količinski obseg industrijske proizvodnje v Ijubljanskih obči-nah je v letošnjem prvem polletju za 8,5 odstotkov večji kot v enakem oljdobju lani. Na tako velik porast je vplivalo predvsem povečanje v kovinski industriji s strojegradnjo ter proizvodnji električnih strojev in naprav. Oskrba z domačim in uvoženim reprodukcijskim materialom se ni bistveno spremenila. Problem oskrbe z repromaterialom tako domačim kot uvoženim je bil najbolj pereč v kovinski predelo-valni industriji, v predelovalni, bazični kemični industriji in predil-nicah in tkalnicah. V Ljubljani beležimo tudi velik porast cen na drobno, ko so se povečale v obdobju januar-junij 1980 v primer-javi z enakim obdobjem lani za 26,8 odstotkov, medtem ko so se cene življenskih potrebščin povečale za 26,2 odstotka. Cene življenskih potrebščin so v primerjavi z decembrom višje kar za 20 odstotkov. Število zaposlenih v združenem delu po teritorial-nem principu kaže, da se letošnja tendenca umirjenega zaposlo-vanja nadaljuje, saj se je število zaposlenih v obdobju januar-maj povečalo za 2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, v primerjavi z mesecem decembrom pa za 0,6 odstotkov. Nomi-nalni osebni dohodki so v času januar-maj 1980 v primerjavi z lanskoletnim povprečjem porasli za 8,9 odstotkov, v primerjavi z obdobjem januar-maj 1979 pa za 18,3 odstotke. Reaini osebni dohodek na delavca je tako padel za 5,5 odstotkov. Pomembnejši kazalci razvoja v SRS in Ijubljanskih občinah ¦;.-.-¦ , . . i"d. l-VI/1980 Elementi ", ' ' l-VI/1979 .... ..'. SRS Ljubljana - industrijska proizvodnja 103,7 108,5 ,- zaposlenost v združenem delu 102,3 • ¦¦ 102,0 - zaposlenost v industriji 100,8 . - - količinska produktivnost 102,9 - ind. cen incL izdelkov . 118,0 . - - ind. cen na drobno 127,1 , 126,8 - ind. cen življenskih stroškov 125,5 126,2 - čisti ODdelavcevvzdruženem delu 119,3 118,3 Podatki o osebnih dohodkih so prikazani za obdobje januar -maj. GOSPODARSKA GIBANJA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI UUBLJANA VIČ-RUDNIK I. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA 1. Samoupravna organiziranost v gospodarskih organizacijah Na območju občine je konec meseca junija registriranih v gospodarski dejavnosti 114 organizacij združenega dela. V ob-čini sta registrirana dva SOZDu, 10 delovnih organizacij, ki imajo v svojem sestavu TOZD, 16 delovnih skupnosti, 54 temeljnih organizacij in 32 enovitih delovnih organizacij. V drugem kvartalu letošnjega leta se je v našo občino priselila temeljna organizacija IMP DO IZIP TOZD Zastopstva, ki je imela sedež v občini Bežigrad. Zaradi sprernenjene samoupravne orga-niziranosti so se registrirale v prvem kvartalu letošnjega leta v naši občini naslednje organizacije združenega dela: DO Indu-strija usnja Vrhnika TOZD Galanterija, DO Avtomontaža, TOZD Utensilia in DO Slovenija ceste Tehnika TOZD Opekarne, kar smo poročali že v informaciji o gospodarjenju za prvo tromesečje. 2. Samoupravna organiziranost v negospodarskih organizaci-jah Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik je konec meseca junija v področju izobraževanja registriranih 13 osnovnih šol, 1 glasbena šola, Zavod za slepO in slabovldno mladino Ljubljana, 7 srednjih šol, 4 fakultete (od tega ena kot enovita delovna organi-zacija, ostaletri pa imajo na območju naše občine registrirani dve delovni skupnosti in 12 TOZD) ter Zavod za tehnično izobraževa-nje. V področju znanstveno raziskovalne dejavnosti je na območju naše občine registriranih 14 delovnih organizacij in en TOZD. Nadalje je registriranih v občini 7 organizacij združenega dela v področju kultu.re, umetnosti in informacij ter 11 organizacij zdru-ženega dela v področju telesne kulture. V področju zdravstva in socialnega varstva sta registrirana 2 TOZD in 13 delovnih organizacij, od tega 7 vzgojnovarstvenih zavodov. V občini je registriranih 43 družbenopolitičnih skupnosti, 19 samoupravnih interesnih skupnosti, eno združenje in 19 družbe-nopolitičnih in družbenih organizacij in društev. II. ZAPOSLENOSTIN OSEBNI DOHODKI po podatkih Zavoda SRS za statistiko (po teritorialnem principu) 1. Zaposlenost ¦•¦¦¦•¦ ,: ' • V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo v družbenem sektorju občine Ljubljana Vič-Rudnik po podatkih Zavoda SRS za statistiko (podatki so obdelani na osnovi obrazcev RAD-1) zapo-slenih v poprečju 17.742 delavcev ali za 0,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Število zaposlenih se je v primerjavi s poprečjem leta 1979 povečalo za 223 delavcev oziroma za 1,6 odstotkov. V gospodarskih organizacijah združenega dela je bilo do konca meseca mtja letos zaposleno poprečno 3,1 odstotkov več delavcev kot v enakem obdobju lani, medtem ko se je v negospodarskih organizacijah v istem obdobju število zaposle-nih zmanjšalo za 5,2 odstotka. Tolikšno povečanje števi.la zapo-slenih v gospodarskih organizacijah je posledica statusnih spre-memb v DO Iskra Inštitut za prenosno tehniko ter DO RRC Računalniške storitve, ki sta po samoupravni reorganizaciji lani v letošnjem letu registrirani vgospodarski dejavnosti, kar je istoča-sno vplivalo na zmanjšanje števila zaposlenih v negospodarski dejavnosti. S tem se je povečalo število zaposlenih v industrijski dejavnosti in dejavnosti poslovno tehničnih in finančnih storitev. Do spremembe je prišlo tudi znotraj samega gospodarstva, kar je vplivalo na primerljivost podatkov po področjih dejavnosti. Del Iskrinega TOZD za procesno tehniko (po samoupravni organizi-ranosti TOZD Sistemi za energetiko) je registriran v industrijski dejavnosti. Na zahtevo organizacije DO Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Komunalne gradnje je TOZD ponovno registriran v komu-. nalni dejavnosti (decembra lani v gradbeništvu). Število zaposle-nih je konec meseca maja v primerjavi s koncem meseca decem- bra v občini večje za 2,8 odstotkov oziroma za 479 delavcev. Tolikšno povečanje števila zaposlenih je posledica priselitve DO SGPGrosupljeTOZDGradbeni polizdelki izobčine Bežigrad (171 zaposlenih delavcev) ter del organizacije DO Plutal iz občine šiška. Omenjeni organizaciji sta se prisehli v našo občino že v lanskem letu \n sta registrirani v področju industrije, vendar je Zavod SRS za statistiko sprovedel spremembo sedeža šele ja-nuarja letos. V analizi tudi ni zajeta organizacija DO Podjetje za urejanje hudournikov, ki je začasno preseljena v občino Beži-grad, v lanskem letu pa je o številu zaposlenih in osebnih dohod-kih poročala občini Ljubljana Vič-Rudnik. Ob eliminiranju nave-denih sprememb, se je v mesecu maju število zaposlenih v organizacijah združenega dela povečalo v primerjavi s koncem meseca decembra za 209 zaposlenih oziroma za 1,2 odstotka. 2. Osebni dohodki V obdobju januar-maj 1980 je bil v občini Ljubljana Vič-Rudnik poprečni izplačani osebni dohodek na zaposlenega 9.123 din, to je 23,0 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Navedeno povečanje predstavlja nominalno povečanje oseb-nih dohodkov, če pa pri tem upoštevamo večanje cen življesnjskih stroškov, ki so porasle v istem obdobju za 24,6 odstotkov, pa ugotovimo, da so se poprečni realni osebni dohodki v obdobju januar-maj letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali za 1,3 odstotke. Z restriktivnimi ukrepi na področju osebnih dohodkov smo v letošnjem letu dosegli večjo umirjenost rasti, saj so poprečni osebni dohodki v obdobju januar-maj porasli v primerjavi s poprečjem leta 1979 za 8,4 odstotke, medtem ko so v enakem obdobju lani v primerjavi z letom 1978 porasli za 13,9 odstotkov ob nižjem porastu cen življenjskih potrebščin. Iz navedenega je razvidno, da je bila v okviru stabilizacijskih ukrepov, na področju osebnih dohodkov, dosežena večja umirjenost rasti, kot pri ce-nah kjer so inflacijske tendence močnejše. V smernicah uresničevanja programa družbeno ekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-80 v letu 1980 smo predvideli porast realnih osebnih dohodkov za 1,8 odstotka v primerjavi z letom 1979, ki pa zaradi velikega poveča-nja cen po vsej verjetnosti ne bo doseženo. Po oceni za polletje so realni osebni dohodki padli še za nadaljnje 3 poene. Istočasno ugotavljamo, da je prišlo tudi do premikov v poveča-nju osebnih dohodkov skladno z resolucijo, tako da so v analizi-ranem obdobju le-ti porasli v negospodarski dejavnosti za 17,6 odstotkov, v gospodarski dejavnosti pa za 26,9 odstotkov. . V primerjavi s poprečjem leta 1979 je v obdobju januar-maj poprečni osebni dohodek porasel v gospodarski dejavnosti za 8,9 odstotkov, v negospodarski dejavnosti pa za 8,0 odstotkov. Največje povečanje poprečnega osebnega dohodka je bilo realizirano v kmetijstvu, gostinstvu in stanovanjsko komunalni dejavnosti, medtem ko je nominalni poprečni osebni dohodek v gozdarstvu padel. ...... ; ZAPOSLENI V ZDRUŽENEH DELU PO PODROČJIH DEJAVHOSTI V OBDOBJU JANUAR - MA.J 1980 Sifra Fodročje I-V 1979 I-V 1980 Indeka I-V/80 Struk- Zaposleni na koncu Indeks tura decembra maja ma.i 1980 I-V/80 1979 1980 december 1979 SKUPAJ 17.678 17.742 loo,3 loo 17.369 GOSPODARSTVO 11.769 I2.14o Io3,l 68,5 11.856 01 INDUSTRIJA 5.358 6.ol7 Io2,7 33,9 5.634 02 KMETUSTVO 87 86 98,8 o,5 84 03 GOZnARSTVO ¦ 262 291 111,o 1,6 321 (04 VODNO GOSPODAR.) ( 69 ) - (72 05 GRADBENIŠTVO 679 732 Io7,8 4,1 998 06 PROMET + ZVEZE 453 499 llo,l 2,8 495 07 TRGOVINA 2.oo3 1.965 98,1 11,1 1.983 08 GOSTINSTVO 255 242 94,9 1,4 249 09 OBRT 763 872 114,2 4,9 866 10 STAN.+KOM.DEJAV. 662 558 84,2 3,2 281 11 ¦ FIM.TEH.rN POSL.STOR. 747 878 117,5 5,0 873 NEGOSPOMRSCTO 5-9o9 5.6o2 94,8 31,5 5.513 12 IZOBRAŽEVANJE, ¦ ' ' ZNAHOST, KUITUSA ' . . IN HTFORMACIJE 4.148 3-753 9o,4 21,1 .. . 3-7o6 13 ZDRAVSTVO IN SO- CIALNO VARSTVO I.o92 1.165 Io6,6 6,6 1.148 14 DPS, SIS in DPO 669 684 Io2,2 3,8 659 17.843 12.193 6.o46 ":-§ ¦¦:% 1.962 246 865 974 889 5.655 3.779 1.177 699 Io2,8 lo2,8 lo7,3 Io2,3 84,4 35,3 lol,2 98,9 98,7 99,8 3^6,6 lol,8 lo2,5 lol,9 Io2,5 106,0 NIVO pi GIBAHJE POPREČNIH MESEČHIH OSEBUIH DOHODKOV ZAFOSIENIH V DRUZBEN31 SEKTORJU V OBDOBJU JAKUAR-MiJ 1980 V PRIMERJAVI Z OBDOBJEM JA1TOAR-MA.J 1979 IH POPREČJEM LETA 1979 K) PODROCJIH DEJATOOSTI Sifra Področje . ' 0 OD 0 OD Indeks 0 OD Indeks januar-maj januar-maj 0 OD I-V/gO januar-december 0 OD I-V/80 1979 ' 1980 0 OD I-V/79 1979 0 01) I-ZII/79 SE0PAJ 7-417 9.123 123,0 8.416 ... • . Io8,4 . . .«' ->f'' -. GOSPODARSTVO. 6.782 8.46o 126,9 7-769 ' , Io8,9 '¦ .."¦'; *'M': '¦< 01 . DTDUSTRIJA . . , 6.655 8.1o7 121,8 7.132'.'-'' 113,6 . ¦ ' ^,.' ' / . 02 KMETIJSTVO 6.648 8.862 133,3 7-691 \ 115,2 • ¦ K:.f c^ V/ 03 GOZBARSTVO ' 7.608 7.391 97,1 8.338 ¦ ¦ ' 88,6 . : :' -(04 VODNO GOSP. ) (9-556) - - _-,.¦¦ - -: so :".,¦¦' 05 GRADBENIŠTVO 6-993 8-57o 122,5 8-337 * . Io2,7 - ' ¦ 06' ' PROKET IN ZVEZE 7-561 9-181 121,4 8-383 ¦ ' ' Io9,5 "07,. ' trgovhul 6.956 8-559 123,0 7-57o ••- ' ' • 113,0 ¦ . ¦ •;:.'.-^ 06 GO3TINSTV0 '5.487 6.986 127,3 6.294 ¦',.,. ' ' llo,9 ¦Y;¦.-,'¦':..-09 • OBRT '. ' 7-9o3 9-o38 114,3 8-312 C. '•'¦',¦ Io8,7- , .-*-•:¦ :¦;;•¦-¦ 1C STAN.+KOM.DEJAV. 6.263 8.69o 138,7 6.316 ' ^ 137,5 : -, • V 11 FIN.TEH. EN POSLOV. • . .' . ;-' , . STORITVE 11.495 12.217 Io6,2 12.356'''.¦•¦¦;¦•¦. 98,8 ¦ \',¦¦.'-:¦':->'¦ , :; ' --. '.' ' ';'¦.'' :"¦¦'¦ ¦ ¦ .¦¦¦¦• ¦,*¦ '¦!¦'':''-¦ NEG0SFO3AR3TV0 8.682 lo-212 117,6 9-456 ^" ''' .. . Io8,o ''¦/'':''•':'¦''','. 12' , IZOBRAŽEVANJE,ZNA- '"f, 7. ' ' ,' ,r . ¦•¦¦' NOST, KXTLTDRA IH ¦> r- -\: ¦ ' , . , .", --c': IHK>RMACIJ2 9-215 lo-812 117,3 9-937- -•'¦¦• Io8,8 ' .-., . > - 13 ZDRAV8TVENC HI SO- ... 1 • -: - ' ¦ > CIALHO VAHSTVO 6-714 8.086 12o,4 7-235 '111,7 "¦ ' • ¦- 14 ' DPS, 313 in DFO 8.875 Io.5o2 118,3 9-8o9 lo?,3 III. BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO 1. Blagovna menjava s tujino v gospodarskih organi-zacijah ¦ *. . ¦;.. združenega dela - 1.1. Splošne značilnosti Tendenca naraščanja izvoza in zmanjševanja uvoza, ki je bila prisotna že koncem lanskega leta se v gospodar-skih organizacijah.združenega dela nadaljuje tudi v prvem polletju letos. Izvoz je porasel v primerjavi s prvim pollet-jem lani za 54,1 odstotka, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 1,8 odstotka. Blagovna menjava s tujino je v polletju letošnjega leta dosegla vrednost 323.777 tisoč din in je za 19,2 odstotka večja kov v enakem obdobju lani. Saldo blagovne menjave je tudi v tem obdobju negativen, vendar predstavlja le 13,6 odstotka ugotovljenega neqativnega salda ob polletju lani-. Pokritje uvoza z izvozom je 94,4 odstotno \p je kljub večjem povečanju uvoza v drugem kvartalu, kot je bilo ugotovljeno v prvem kvartalu letos, za 0,4 indeksne točke nad ugotovljenim pokritjem ob tromesečju. 6 (10 = 19,00 din) - v 000 din - po tekočih cenah l-VI/79 l-VI/80 Indeks Blagovna menjava . 271.755 323.777 119,2 - izvoz 102.100 157.294 154,1 - uvoz • 169.655 166.483 98,2 Saldo blagovne menjave / -67.55 -9.189 13,6 Pokritje uvoza z izvozom • * 60,2 94,4 1.2. Izvoz V analiziranem obdobju so gospodarske organizacije izvozile za 157.294 tisoč din blaga in storitev, od tega industrijske organizacije 87,1 odstotkov. Največ blaga in storitev so izvozile naslednje organizacije: . ¦'..•.., - v 000 din DOHoja : • ¦.,. 42.396 DO Ilirija-Vedrog , ^ " 35.631 DO Slovenijales-Žičnica .... . 13.064 DOUtensilia ' ' ' 9.475 DOPIutalTOZDZapiralneembalaže ,,'¦¦" 9.328 DOKovinskaindusrijalg ' 8.900 Največji porast izvoza v letošnjem prvem polletju v pri-merjavi z enakim obdobjem lani je bil dosežen v DO Hoja za 72 odstotkov, v DO Kovinska industrija Ig za 70 odstot-kov.v DO Avtomontaža TOZD Utensilia za 86 odstotkov in v DO Ilirija-Vedrog za 56 odstotkov. Gospodarske organizacije so v prvem polletju realizi-rale 46 odstotkov planiranega izvoza, nekoliko nižja reali-zacija je bila dosežena v industrijskih organizacijah in sicer 44,16 odstotna. DO Silvaprodukt je že v prvem pol-letju realizirala celoten planiran izvoz, v DO Iskra TOZD SEM je bil planiran izvoz celo prekoračen za 23 odstotkov, medtem ko je bila v DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže dosežena 57-odstotna realizacija planiranega izvoza, v DO Kovinska industrija Ig pa 52-odstotna. 1.3. Uvoz V prvem polletju letos so gospodarske organizacije uvozile za 166.483 tisoč din blaga in storitev, kar je za 1,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Gospodarske organizacije v občini, ki so realizirale največji uvoz v obdobju, so naslednje: . v 000 din DOIIirija-Vedrog . 53.685 DOPIutalTOZDZapiralneembalaže 22.325 DOIskraTOZDTEIHorjul 14.592 DOTTLTOZDProizvodnja 11.680 Zna,tno se je zmanjšal uvoz v DO Hoja, ki predstavlja le 25,9 odstotka realiziranega uvoza v lanskem prvem pol-letju, v DO TTL TOZD Proizvodnja predstavlja uvoz v letošnjem prvem polletju 35 odstotkov realiziranega v lanskem enakem obdobju, v DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže pa se je uvoz zmanjšal za 10,6 odstotka. Uvoz se je poleg omenjenih zmanjšal še v 7 organizacijah združe-nega dela v občini, pet organizacij, ki poročajo o uvozu v letošnjem letu, pa lani v enakem obdobju ni realiziralo uvoza, vendar delež uvoza teh organizacij ne vpliva bi-stveno na povečanje uvoza občine. Največji delež v uvozu občine je dosegla DO Ilirija-Vedrog in sicer 32-odstoten, uvoz v tej organizaciji pa se je povečal za 26 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Veliko povečanje uvoza zasledimo še v DO Tovil, v DO Kovinska industrija Ig in v DO DES-DSSS, kjer se je uvoz štirikrat povečal. Z omenjenim uvozom pa so organizacije realizirale le 27,6 odstotka letnega plana uvoza. Največji pozitivni saldo med uvozom in izvozom je bil dosežen v DO Hoja 37.328 tisoč din, v DO Slovenijales Žičnica TOZD Proizvodnja 5.196 tisoč din, v DO Kovinska industrija Ig 4.600 tisoč din ter v DO Avtomontaža TOZD Utensilia 4.499 tisoč din. Največji negativni saldi med uvozom in izvozom pa so bili realizirani v DO Ilirija-Vedrog 18.054 tisoč din, v DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže 12.997 tisoč din, v DO Iskra Elekt-rozveze TOZD TEI Horjul 7.766 tisoč din, v DO Tovil 5.264 tisoč din in v DO IGO 5.089 tisoč din. , . . 1.4 Blagovna menjava po regionalnih področjih .-.•_.. :..... • - v 000 din "¦':'¦"' *" - po tekočih cenah STRUKTURA l-VI/79 l-VI/80 Indeks 1979 1980 IZVOZ . .¦ ...,. :.......; .•-., - zahodne '¦'¦'. . države 67.399 108.738 161,4 66,0 71,1 - vzhodne evropske ¦¦ ¦ države 29.443 41.547 141,1 28,8 26,4 - države razvoju 5.258 3.962 75,4 5,2 2,5 UVOZ - zahodne države 168.249 162.724 96,8 99,2 97,7 - vzhodno evropske države 1.406 3.577 254,4 0,8 2,2 - države v ' . razvoju - 182 ' - - 0,1 Še vedno je večina zunanjetrgovinske menjave realizi-rana preko zahodnih držav, njihova udeležba v izvozu se povečuje, medtem ko se je v uvozu nekoliko znižala. 1.5. Blagovna menjava po vrstah blaga - v 000 din - po tefcočih cenah IZVOZ UVOZ I-VI80 Struk- I-VI80 Struk-tura tura - blago široke potrošnje - repromaterial surovine - investicijska oprema . - višje oblike * menjave - storitve V izvozu je z največjim deležem realiziran izvoz repro-dukcijskega materiala in surovin. Udeležba le-tega v skupnem izvozu se je v drugem kvartalu za malenkost znižala, povečala pa se je udeležba izvoza blaga široke potrošnje. 59.618 37,9 2.378 1,4 62.625 39,8 127.708 76,8 12.082 7,7 19.736 11,8 14.211 9,0 10.198 6,1 8.757 5,6 6.463 3,9 V uvozu je trenutno zaustavljeno povečanje deleža uvoza surovin in repromateriala, povečal pa se je delež uvoza višje oblike menjave in storitev. 1.6. Doseganje letnega plana blagovne menjave . Doseganje let- Doseganje nega plana letnega plana izvoza v % uvoza v % - široka potrošnja ' .41,1 22,5 - repromaterial 64,5- 31,1 - investicijska oprema ''».¦53,2 14,0 - višje oblike menjave V . 24,9 . 50,0 -storitve 45,2 28,8 Letni plan blagovne menjave je bil izpolnjen le 34,4 odstotno. Linearni del letnega plana ni bil izpolnjen niti v izvozu, ki je bil realiziran s 46 odstotki, niti v uvozu, ki je bil realiziran s 27,8 odstotki. , v * ¦ : 2. Blagovna menjava organizacij združenega dela s področja znanstveno raziskovalne dejavnosti 2.1. Blagovna menjava s tujino - v 000 din - po tekočih cenah / . , Plan 80Realizacija % izpol- I-VI 80 njevanja plana Blagovne menjave 74.178 13.956 19 - izvoz 9.039 3.033 34 - uvoz - 65.139 10.923 17 Saldo blagovne menjave 56.100 7.890 14 Pokritje uvoza ••;.'. z izvozom v % 13,8 27,7 ' V primerjavi s prvim tromesečjem letošnjega leta so orga-nizacije s področja znanstveno raziskovalnih dejavnosti naše občine v drugem tromesečju zmanjšale izvoz za 66 odstotkov, uvoz pa so povečale za 136 odstotkov in na ta način za 6 milijonov din povečale negativnl saldo bla-govne menjave. Močno povečanje uvoza gre na račun velikega uvoza surovin in repromateriala, ki ga znanstveno raziskovalne organizacije uvažajo za realizacijo proizvodov in storitev, ki jih nudijo kot substitut gospodarskim organizacijam in na ta način posredno zmanjšujejo njihov uvoz. V prvem polletju letošnjega leta so omenjene organizacije izvozile za okoli 3 milijone din blaga in storitev, kar pred-stavlja 34 odstotno izpolnitev letnega plana izvoza OZD. Največji izvozniki med znanstveno raziskovalnimi organi-zacijami naše občine sta DO Inštitut »Jožef Štefan« z okoli 1 milijonom din izvoza in DO Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko z okoli 900 tisoč din izvoza blaga in storitev. Uvoz je v istem obdobju znašA okoli 11 milijonov din, kar predstavlja 17 odstotno izpolnitev letnega plana uvoza znanstveno raziskovalnih orgnizacij. S tem je uvoz v prvem polletju letošnjega leta 3,6 -krat večji od izvoza. Negativni saldo med uvozom in izvozom znaša okoli 8 milijonov din. Največji uvozniki med znanstveno raziskovalnimi organi-zacijami naše občine so DO »Jožef Štefan« z okoli 6 milijonov din uvoza, DO Inštitut za elektroniko in vakuum-''.' sko tehniko z okoli 3 milijoni din uvoza in DO Inštitut za .'•¦• kakovost in metrologijo z 830 tisoč din uvoza. - \ 2.2. Blagovna menjava po regionalnih področjih - v 000 din - pq tekočih cenah . . tl. ,:¦,... Plan Realiza-% izpol- Struk- ¦ v ¦ 1980cija I -njenega tura VI80 plana IZVOZ -zahodne ' . države - vzhodne države - države v razvoju - ostale ; države UVOZ '¦ '•' - zahodne ;• države / - vzhodne ¦ države .,:' - države ' ' v razvoju - ostale države 9.039 3.033 34 100 63.158 10909 17 99,8 ',674;::.:-.;;:';. ¦';-" "J:;'"' - ¦• ¦ \vrs .:¦¦'* ¦'¦' ,:'': : .- 1.107 14 1. 0,20 Organizacije s področja znanstveno raziskovalne dejav-nosti so v prvem polletju letošnjega leta vso zunanjetrgo-vinsko menjavo realizirale z zahodnimi državami, saj so vse blago in storitve izvozile v zahodne države in skoraj vse blago in storitve uvozile v zahodne države in skoraj vse blago in storitve uvozile iz zahodnih držav. 2. 3. Blagovna menjava po vrstatt blaga - v 000 din - po tekočih cenah IZVOZ UVOZ - reproma-terial, su-rovine - invest. oprema - storitve - višja oblika menjave Realiz. % izp. Struk- Realiz. % izp. Struk-I-V4/8O plana tura l-VI/80 plana tura 263 1.002 1.768 33 17 72. 9 8.673 33 1.868 58 382 28 6 49 79 17 4 Organizacije s področja znanstveno raziskovalne dejav-nosti so v prvem polletju letošnjega leta izvozile glede na strukturo izvoza največ storitev (58 odstotkov celotnega izvoza) in investicijske opre/ne (33 odstotkov celotnega izvoza), medtem ko pri uvozu močno izstopa uvoz repro-materiala in surovin (79 odstotkov celotnega uvoza). IV. INVESTICIJSKA DEJAVNOST V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI LJUBUANA VIČ-RUDNIK 1. Investicijska dejavnost gospodarskih organizacij 1.1. Ustvarjene investicije po področjih dejavnosti Gospodarske organizacije so v prvem polletju letoš- njega leta ustvarile 527.161 tisoč din investicij in s tem realizirale 24,6 odstotka letnega plana investicij. Po vre-dnosti ustvarjenih investicij v prvem polletju letošnjega leta ugotavljamo največjo realizacijo v področju prometa in zvez, kjer je bilo ustvarjenih kar 33,5 odstotka vseh investicij občine, v področju trgovine 30,9 odstotka, ter v področju industrije 22,7 odstotka ustvarjenih investicij. Realizacija letnega plana je bila dosežena v največjem odstotku v področju obrtl (45,6 odstotka), finančnih, te-hničnih in poslovnih storitev (48,3 odstotka), ter v po-dročju gostinstva (42,2 odstotka). Najnižji odstotek reali-zacije letnega plana je bil dosežen v industriji (19,7 od-stotka) in v kmetijstvu (20,8 odstotka). Vzrok nizkemu odstotku izpolnjevanja letnega plana ustvarjenih investicij so na eni strani previsoko postavljeni letni plani organizacij, na drugi strani pa omejujejo inve-stiranje pri uvozu opreme tudi uvozne restrikcije. Istoča-sno so vplivale na nizko realizacijo investicij tudi omejitve ter zaostreni kriteriji pri dodeljevanju bančnih sredstev za investicije. Vrednost izplačil za investicije je bila v obdobju za 25,6 odstotka večja od ustvarjenih investicij. Največja razlika med ustvarjenimi investicijami in izplačili za investicije je bila realizirana v področju industrije in sicer v DO Tovil, v DO Ilirija-Vedrog TOZD llirija ter v DO Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja. V omenjenih organizacijah izplačilaza investicije presegajo ustvarjene investicije zaradi danih avansov za opremo (predvsem iz uvoza). USTVARJENE INVESTICIJE V OBDOBJU JANUAR-JUNIJ 1980 PO PODROČJIH DEJAVNOSTI ,' v 000 din Letni plan Realiza-% izpol-struktura ¦ 1980 cija njevanja ustvarje- ' l-VI/80 plana nih inve- '¦' ¦ ' sticij Industrija Kmetijstvo Vodno gospodarstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet in zveze Trgovina Gostinstvo Obrt Stanovanjska in komunalna dejavnost Finančno tehnične in poslovne storitve 606.098 119.671 59.256 12.346 17.176 9.688 4.510 622.435 664.642 21.110 9.727 5.609 3.177 958 176.490 162.914 8.910 4M32 71.938 23.908 55.323 8.746 19,7 20,8 32,7 32,8 21,2 28,4 24,5 42,2 45,6 33,2 48,2 22,7 2,3 1,1 0,6 0,2 33,5 30,9 1,7 0,8 4,5 1,7 SKUPAJ 2.141.903 527.161 24,6 100,0 1. 2. Tehnična struktura ustvarjenih investicij V prvem polletju letos so gospodarske organizacije investirale največ sredstev v domačo opremo (47,4 odstot-kov vseh ustvarjenih investicij občine) ter v gradbena dela (41,4 odstotka vseh ustvarjenih investicij občine). Največ investicij v gradbena dela so ustvarili v DO Ilirija-Vedrog TOZD llirija (26.353 tisoč din), v DO Mercator TOZD Gro- sist (89.487 tisoč din) in v DO Mercator TOZD Dolomiti (26.894 tisoč din). Največ investicij v domačo opremo pa je ustvaril DO PTT TOZD PTT Ljubljana in sicer v vrednosti 151.422 tisoč din, kar predstavlja 60,1 odstotka vseh inve-sticij občine v domačo opremo z montažo. Tehnična struktura ustvarjenih investicij v prvem polletju 1980 , - v 000 din Realizacija Struktura l-VI/80 Gradbenadela 218.289 41,4 Domača oprema z montažo .. 250.291 47,5 Uvožena oprema z montažo 38.065 7,2 Drugo 20.516 3,9 1.3. Investicije po značaju graditve V analiziranem obdobju je bilo namenjenih največ sred-stev gradnji novih zmogljivosti na novi lokaciji in to kar 318.157 tisoč, medtem kojebilo namenjenih gradnji novih zmogljivosti na stari lokaciji 94.934 tisoč din sredstev. Investicije po značaju graditve v obdobju l-VI/80 Realizacija l-VI/80 Struktura Gradnja novih zmogljivosti na stari lokaciji na novi lokaciji razširitev, rekonstrukcija in modernizacija vzdrževanje obstoječih zmogljivosti t na isti ravni 94.934 318.157 83.035 31.035 18,0 60,4 15,7 5,9 1.4. Viri finansiranja ustvarjenih investicij Struktura finansiranja nam kaže dokaj neugodno sliko, saj so organizacije finansirale ustvarjene investicije le z 22,4 odstotki lastnih sredstev, 25,1 odstotkov investicij je bilo ustvarjenih z združenimi sredstvi, kar 52 odstotkov ustvarjenih investicij pa se je finansiralo s krediti. Na tako neugodno sliko vpliva predvsem DO PTT TOZD PTT Ljub-Ijana, ki je za svojo investicijo zagotovil le 6 odstotkov lastnih sredstev, 36 odstotkov združenih sredstev, ter kar 58 odstotkov kreditov. Visok znesek kreditov so najele za investicije tudi DO Mercator TOZD Grosist v višini 64.364 tisoč din, DO Mercator TOZD Dolomiti 17.953 tisoč din, DO Kolinska TOZD Vinocet 25.843 tisoč din ter DO llirija-Vedrog TOZD llirija 16.971 tisoč din. Viri finansiranja ustvarjenih investicij v obdobju l-VI/80 - v OOO din Realizacija l-VI/80 Struktura Lastna sredstva Združena sredstva Krediti Ostali viri 118.826 132.824 274.701 810 22,5 25,2 52,1 0,2 9 Podatki o ustvarjenih investicijah v letošnjem prvem polletju niso primerljivi z enakim obdobjem lani, ker v letu 1979 nismo dobili informacij o ustvarjenih investicijah od vseh organizacij v občini. 2. Investicijska dejavnost organizacij s področja družbe-nlh dejavnosti 2.1. Investicijska vlaganja organizacij visokega šolstva V prvem polletju letošnjega leta so organizacije viso-kega šolstva investirale v osnovna sredstva okoli 8 milijo-nov din in s tem 20 odstotno realizirale plan za leto 1980. a) Tehnična struktura investicij Realizacija Struktura ..•;..; ,.,- ;-,,¦: . t-VI/80 ,, v 000 din a) Tehnična struktura investicij Gradbena dela Domača oprema z montažo Uvožena oprema z montažo Drugo 1.103 6.576 74 197 14 83 1 2 Skupaj 7.950 100 Glede na tehnično strukturo investicij so visoke šole in fakultete v prvem polletju letošnjega leta investirale večji del sredstev v domačo opremo z montažo (83 odstotkov od vseh investicij). . b) Investicije po značaju graditve * Realizacija I-VI/80v000din Struktura Gradnja novih zmogljivosti - Razširitev, rekonstrukcija ' • • ' in modernizacija 2.864 36 Vzdrževanje obstoječih zmogljivosti na isti ravni 5.086 64 Skupaj 7.950 100 V prvem polletju letošnjega leta so visoke šole in fakul-tete opravile večji del investicij pri vzdrževanju obstoječih zmogljivosti na isti ravni. c) Viri finansiranja ustvarjenih investicij Realizacija l-VI/80 v 000 din Struktura Lastna sredstva Združena sredstva Krediti Ostali viri 7.721 229 97 3 Skupaj 7.950 100 V prvem polletju letošnjega leta so viri finansiranja ustvarjenih investicij skoraj v celoti lastna sredstva visokih šol infakultet. , . -V: 2.2. Investicijska vlaganja ;¦" ¦' znanstveno raziskovalnih organizacij V prvem polletju letošnjega leta so organizacije iz po-dročja znanstveno raziskovalne dejavnosti investirale v osnovna sredstva okoli 18 milijonov dinarjev in na ta način 19 odstotno realizirale svoj letni plan za leto 1980. Realizacija l-VI/80 v 000 din Struktura Gradbena dela Domača oprema z montažo Uvožena oprema z montažo Drugo 3.588 8.109 5.792 301 20 46 32 2 Skupaj 17.790 100 Največ investicij je bilo usmerjeno v nabavo domače opreme z montažo (46 odstotkov vseh investicij) in uvo-žene opreme z montažo (32 odstotkov vseh investicij). b) Investicije po značaju graditve ' ' Realizacija l-VI/80 v 000 din Struktura Gradnja novih zmogljivosti - na stari lokaciji " 3.568 20 - na novi lokaciji ¦ 1.008 6 Razširitev, rekonstrukcija vt in modernizacija , 9.734 55 Vzdrževanje obstoječih zmogljivosti na isti ravni • 3.480 19 V prvem polletju letošnjega leta so znanstveno razisko-valne organizacije investirale 55 odstotkov vseh investicij v razširitev, rekonstrukcijo in modernizacjo. c) Viri financiranja ustvarjenih investicij Realizacija l-VI/80 v 000 din Struktura Lastna sredstva Združena sredstva Ostali viri Krediti 14.061 810 2.919 79 5 16 Skupaj 17.790 100 Dve tretjini vseh investicij so v prvem polletju letošnjega leta znanstveno raziskovalne organizacije krile iz lastnih sredstev. » 2. 3. Investicije iz sredstev Samoprispevka II V letošnjem letu je po programu Samoprispevka II začel s svojo dejavnostjo WZ Vnanje gorice s kapaciteto za 100 otrok. Iz programa Samoprispevka II so v gradnji naslednji objekti družbenega standarda: - osnovna šola Ig - osnovna šola Velike Lašče , - osnovna šola Preserje : , ,..vf - WZ Kozarje . ^ - zdravstveni dom Ljubljana Vič-Rudnik - prizidek - dom starejših občanov Kolezija V pripravi pa so po programu Samoprispevka II nasled-nji objekti: - osnovna šola Krim-Rudnik (objekt se bo začel graditi v juliju leta 1980) - osnovna šola Škofljica (gradnja se bo pričela oktobra 1980) to - WZ Rožna dolina (gradnja se bo pričela septembra 1980) - WZ Milan Česnik (gradnja se bo pričela julija 1980) - WZ Trnovo (še vedno ni rešeno vprašanje lastništva zemljišča, zaradi česar ni moč pridobiti lokacijskega do-voljenja) - WZ Krim-Rudnik (objekt se bo začel graditi skupaj z osnovno šolo Krim-Rudnik v mesecu juliju 1980). 4. Samoupravne interesne skupnosti iz področja druž-benih dejavnosti so v prvem polletju letošnjega leta izva-jale iz svojih sredstev naslednje investicije: a) SIS za telesno kulturo gradi in bo do konca letoš-njega leta konačal gradnjo univerzalnih ploščadi na Črnem vrhu, Tomišlju, Notranjih goricah, Lavrici in Hor-julu. b) SIS za vzgojo in izobraževanje gradi iz svojih sred-stev osnovno šolo na Rakitni, ki bo do konca leta 1980 zgrajena. c) V prvem polletju letošnjega leta je SIS za otroško varstvo financiral nadaljevaje gradnje WE Podpeč-Pre-serje s kapaciteto za 60 otrok, ureditev in nabavo opreme za oddelek WZ Sonje Vidmar v bloku Koseskega ulice s kapaciteto za 20 otrok. Oba objekta bosta v letošnjem letu tudi zgrajena in dana v uporabo. Podrobnejša anatiza vseh investicij gospodarskih orga-nizacij in investicij v objektu družbenega standarda bo izdelana v oceni uresničevanja družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976/1980 v letu 1980, ko bomo razpolagali z vsemi po-trebnimi podatki. . , V. FINANČNI REZULTATI GOSPODARJENJA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA 1. Finančni rezultatl gospodarjenja gospodarskih orga- nizacij združenega dela Obdelava podatkov iz periodičnih obračunov organiza-cij združenega dela iz območja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje januar - junij 1980 zajema finančne podatke 98 organizacij, ki so v predpisanem roku predlo-žile obrazce službj družbenega knjigovodstva. Med po-datki niso vključeni rezultati DO Industrija usnja Vrhnika TOZD Galanterija ter DO IZIP TOZD Zastopstva, ker sta omenjeni organizaciji predtožili periodični obračun pri-stojni službi družbenega knjigovodstva občine v kateri sta bili registrirani do nastanka statusne spremembe (TOZD Galanterija) oziroma do priselitve v našo občino (TOZD Zastopstva). V analizi pa so zajeti podatki o finančnem poslovanju DO TTL TOZD Torbica, ker ima omenjena organizacija žiro račun registriran pri pristojni SDK za občino Ljub-Ijana Vič-Rudnik. Dejansko je organizacija locirana v ob-čini Ljubljana Šiška. Iz analize za prvo polletje je izpadlo področje vodnega gospodarstva, ker je organizacija združenega dela Po-djetje za urejanje hudournikov tudi uradno sprovedla spremembo svojega sedeža in se registrirala v občini Ljubljana Bžigrad. Statusne spremembe, ki so bile registrirane v lanskem, kot tudi v letošnjem letu v posameznih organizacijah, zaradi medsebojne neprimerljivosti, kar v posameznih pri-merih vpliva tudi na primerljivost podatkov določenega gospodarskega področja. Elementi spremljanja poslovanja v gospodarskih orga-nizacijah združenega dela, ki so v prvem tromesečju le-tošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani izredno porasli (porast dohodka za 44 odstotkov, čistega dohodka za 40 odstotkov ter družbenega proizvoda za 40 odstot- . kov), nam ob polletju kažejo bolj umirjeno rast. V obdobju januar - junij so gospodarske organizacije združenega ¦ dela dosegle 9,687.250 tisoč din celotnega prihodka, ki je ' bil v primerjavi z doseženim celotnim prihodkom v ena-kem obdobju lani za 32,1 odstotka večji. S tem je gospo- ¦:" darstvo preseglo načrtovano višino celotnega prihodka za to obdobje za 4, 1 odstotka. Poleg večje gospodarske aktivnosti so na rast celot-nega prihodka nedvomno vplivale tudi cene, katerih rast je v prvih šestih mesecih letošnjega leta višja kot v ena-kem obdobju lani (cene pri proizvajalcih 18 odstotkov, cene na drobno 27,1 odstotka). Po podatkih iz periodičnih obračunov so organizacije v prvem polletju letos obračunale porabljena sredstva v višini 7,493.870 tisoč din, to je za 33,7 odstotka več kot lani. Na tako visok porast porabljenih sredstev je vplivalo področje industrije ter trgovine. V trgovinskih organizaci-jah so porabljena sredstva porasla za 33,7 odstotkov, kar je za 1,5 indeksnih točk več kot zpaša porast celotnega prihodka. V industrijskih organizacijah so porabljena sredstva porasla kar za 35,4 odstotka ob 30,2 odstotnem porastu celotnega prihodka. V področju industrije zasle-dimo kar 15 organizacij združenega dela v katerih so porabljena sredstva porasla več, kot je porasel celotni prihodek? Največji razkorak med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi v korist porabljenih sredstev je viden v DO SCT TOZD Opekarna, v DO TOVIL, v DO Kolinska TOZD Vinocet, v DO Silvaprodukt, v DO KIP, v DO Iskra TOZD SEM ter v treh TOZD DO Hoja. V večini navedenih organizacij istočasno ugotavljamo velik porast zalog nedokončane proizvodnje ter zalog surovin in materiala, ki so jih organizacije nabavile za nemoteno proizvodnjo. Doseženi dohodek kot razlika med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi znaša 2,193.380 tisoč din in je za 27,1 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. S tem so gospodarske organizacije realizirale načrtovano višino dohodka. Načrtovana višina dohodka je bila presežena v vseh področjih dejavnosti, razen v industriji, kjer je bilo ob polletju realizirano le 89,1 odstotka načrtovane višine dohodka ter v področju obrti, kjer je bilo doseženo 95 odstotkov načrtovane višine dohodka. Čisti dohodek, ki ga v skladu z zakonom razporejajo delavci v organizacijah združenega dela za osebne do-hodke, skupno porabo, zboljšanje materiatne osnove dela in za ustvarjanje in obnavljanje rezerv znaša v prvem polletju 1,649.175 tisoč din ali 36 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Plan čistegadohodka, tako doseže-nega kot razporejenega, je bil presežen v vseh področjih dejavnosti, razen v področju industrije, kjer je bilo v ob-dobju realizirano 91,1 odstotka planiranega čistega do-hodka. Sredstva, razporejeha za brutto osebne dohodke, so v obdobju porasla za 19 odstotkov. Najnižji porast sredstev za bruto osebne dohodke je bil dosežen v področju go-stinstva 6,5%, v področju trgovine 16,6% ter v področju " industrije 18%. Najvišji porast razporejenih sredstev za 11 brutto osebne dohodke je bil dosežen v področju kmetij-stva in gradbeništva. Razporejena sredstva sklada skupne porabe v gospo-darskih organizacijah so v obdobju porasla za 13,3%. Industrijske organizacije so razporedile v sklad skupne porabe le 6,5% več sredstev kot v enakem obdobju lani, trgovinske organizacije pa celo dva odstotka manj kot lani, medtem ko v organizacijah iz ostalih področij bele-žimo izreden porast teh sredstev. Akumulativnost gospodarstva se je povečala, saj so gospodarske organizacije razporedile v poslovni sklad kar 62,6 odstotkov več sredstev kot v enakem obdobju lani. Sredstva, razporejena v poslovni sklad v višini 445.789 tisoč din, predstavljajo 27% več sredstev za razporeditev čistega dohodka. Iz tega sledi, da se je strukturna delitev čistega dohodka precej izboljšala v korist akumulacije. V prvem polletju leta 1979 je bilo za brutto osebne dohodke in sklad skupne porabe razporejenih 75% sredstev či-stega dohodka, v enakem obdobju letos pa le 69,4%. Največji pozitivni premiki so bili doseženi v področju kmetijstva, gradbeništva, prometa, gozdarstva ter po-slovno-tehničnih in finančnih storitev. Družbeni proizvod v gospodarskih organizacijah je v obdobju porasel za 26%, kar je za 7,8 indeksnih točk več kot so porasla sredstva, razporejena za brutto osebne dohodke in sklad skupne porabe. Število zaposlenih na osnovi delovnih ur se je v obdobju zmanjšalo za 2,2%, medtem ko se je število zaposlenih po stanju konec meseca zmanjšalo za 2,4%. Povečanje šte-vila zaposlenih ugotavljamo le v področju gradbeništva, prometa ter finančno-tehničnih in poslovnih storitev. Po-prečni izplačani osebni dohodek za obdobje januar junij . 1980 se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 16,8% in dosegel vrednost 8403 din. S tem so se izplačani realni osebni dohodki gospodar-stva za obdobje januar- junij zmanjšali za 6,9%. Zmanjša-nje poprečnega realnega osebnega dohodka na zaposle-nega ugotavljamo v področju industrije, gradbeništva, prometa, trgovine, gostinstva in obrti. Iz obdelave finančnih podatkov poslovanja za prvo pol-letje je razvidno, da so se terjatve iz poslovnih razmerij povečale za 46,2%, zaloge so porasle za 20,5% in pred-stavljajo 22% vrednosti celotnega prihodka. Največ so se povečale zaloge surovin in materiala ter zaloge nedokon-čane proizvodnje. Gospodarske organizacije imajo v za-logah ter v terjatvah iz poslovnih razmerij vezanih kar 62% obratnih sredstev, s tem pa se zmanjšuje likvidnost go-spodarstva. Istočasno ugotavljamo povečanje obveznosti do dobaviteljev za 33,6%. Lastni viri poslovnih sredstev so v obdobju porasli za 21,8%, krediti pa za 26%. Struktura virov poslovnih sredstev se je spremenila s tem, da so se povečala združena sredstva od 4,8% v lanskem letu na 7% v letošnjem letu ob zmanjšanju last-nih virov poslovnih sredstev, medtem ko so krediti v strukturi ostali neizpraznjeni. Kazalci uspešnosti gospodarjenja, kot jih predvideva 140. člen zakona o združenem delu, nam kažejo naslednjo sliko: . - ¦ . . vr: Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi je v obdobju padel za 1,1 odstotka. Največji padec zasledimo v lllLin FOSLCVASJA 0 Z D aOSPODAHSrVO a. fina.včni re2vl7at in ::jz3ova dzl:tev 1. Celotr.i prihodek 2. porabl^ena sredstva % Vstvar.-er.i dohcde* 4. ikupTii dchcdek x q. Izeuba 6. Sazpore *er.i do^odek 'a*b. .2CC .;?c 1 i;2,i la:t,7 127,1 5°,0 l?4,o razper. c:o.. ?o r.aier.u - prispevki 515 dru:be-nih de,Javr.osti - sllošna poraba iz do r.oika - druci prispevki ir. obvezr.osti ii dor.od- dohodka - za brutc 0-, ir.ova-ci;e ipd. - za sklad sicjpr.e pcra- - za poslovni sklad - za rezervni sklač i~ čruee sklade 7. Uružbeni proizvod 5. iv^crtizaci^a 10=. 61-' *r . "-°5 6"a.l^c .062 .12? .?06 .05" 15?.6L2 ,;5».ii« 125,n ¦ 110.2 12^,» 129,7 119 HJtJ 16?,6 12C,7 127,1 117,9 010 HS.S^S l"9.s"; 126,0 059 ac."0° ?8.O^2 94,1 x/ - 3kupni dohodek: *o :e dohodek, ki ra -rcra CZT deliti z drucimi orea-nizaci.-asi, ki so kakorkoli vloMla sredstva y r.-eaovo poslovan^e in se pri tei docovorile za dsle?. iz tako ustvarreneea skuoneea do-hodka xx/ -' Zrure obvezncsti in prispevki iz dohodka absepa.-o del dohodka: za delovno skurr.ost, za rlar.irir.e, za a~ortizacit~o nad predpisano stopn,-o ipd. - P-eteklo Tekoče T _, , 0 Z D 50SPCEA33TV0 obdob,'e obdob,-e Indeks , 3. OSTALI PC2ATK: 1. Obratr.a sredstva - denarr.a sredstva 960.1-? ^9^.66^ 105,6 - ter;atve iz poslovr.ih raz^eri^ -924.40? i ^^i ^-^i 146,2 - zaloee " ,1,7CJ.1O4 2,14?.451 ' 120,5 2. Viri poslovnih sredstev " s?eSdsteviri poslovnih ;,?20. = 5?' -,656.o;3 121,8 - zdruŽer.a sr^dstva 269.0!=6 U99.??l 1B5,5 - krediti 1,=^9.°6? 1.9^.002 126 - dobavitelri .' ¦. . l,?u6.25e 1^98-Pi; 135*6 J. Povp^-ečno Jtevilo 2aposler.ih - po star.ju konec -.eseca 1^.C5^ l?.7O9 Q7,6 - r.a poclaei vkalkulira- ^^ ^r 1?.91U 15.61=; a?»8 «-. I2pla?ar.a neto uiass CD ^P^.^C1 6?6.^?6 116,8 5. Izplačani pcvprečni neto OD na zaposlene^a "".O1^ Q.«0? 119,"« 6. Povprečno uoorabl^-ena poslovna sredstva -f^t.a^ 10,499.030 131,2 C. KAZALCI USPEŽSOSTI - celotni prihodek v prii-er ;avi s porab-lrer.i-i sred. l?0,e 12?,3 98,9 - ustvar;>ni do'noček v pri- ¦-er.^avi s štev. zaposl. 12^.009 161,100 129,9 - rer.tabilnost ' 21,f. ?0,9 96,R Freteklo Tekot^e . . . , 0 Z D 0USPODAH5TVO •obdob.;e obdob^e -naeKS - doseženi čisti dohodele na delavca 92.906 121.129, 130,5 ¦¦i akuasulaci^a v priTerjavi .. % dor.orikom " 21,0 2**,7 117',6 ' - BicuTnulaci.-a v rri-er^avi z . - čohbdkoi 28,1 J2,9 117,1 - akumulaci*B v pri-r;°p-avi s povprečno uoorabl^er.irsi posibvnimi sredštvi . ¦ a,^ 5,2 115,6 - os«bni dohodek in sredstva delavca 69.63^ , Si*.12O 120,8 12 \ področju industrije in sicer za 3,9%, v področju obrti za 1,6 odstotka ter v področju trgovine za 1,1%. V ostalih področjih ugotavljamo minimalen porast omenjenega ka-zalca. Dohodek v primerjavi s poprečnim številom zaposlenih (produktivnost) je v obdobju porasel za 29,9 odstotkov ih dosegel vrednost 161 tisoč din, medtem ko je dosežen čisti dohodek na delavca porasel za 30,5%. Sredstva za bruto osebne dohodke in sklad skupne porabe so v ob-dobju porasla za 20,8 odstotka. Akumulativnost v primerjavi z dohodkom je porasla za 17,6 odstotka, v primerjavi z razporejenim čistim dohod--kom za 17,1 odstotka, v primerjavi s poprečno uporablje-nimi sredstvi pa za 15,6 odstotka. . CELOTNI PRIHODEK, PORABLJENA SREDSTVA, DOHODEK IN ČISTI DOHODEK V PRVEM POLLETJU '" 1980 V PRIMERJAVI Z ENAKIM 0BD0BJEM LANI, TER V PRIMERJAVI Z PLANOM ZA IST0 0BD0BJE P0 P0DR0ČJIH DEJAVNOSTI Celotni prihodek Porabljena sredst Dohodek - dosežen Cisti dohodek - dosežen I.- VI. Tn,pW_|% dose- I.- VI. I Tnrtpke. I. - VI. Inflpk_|% dose- I. - VI. Ind=ks % dose- 80 Indeks gan;ja 80 Indeks 8Q Indeks ganda 8Q Indeks ganja ____¦_.___________^__________ plana______________________________________plana____________________plana Industrija 2.609.519 130,2 97,1 l.'710.656 135,4 898.883 121,2 ^ 89,1 666.589 122,9 91,1 Kmetijstvo 53.253 146,5 104,5 31.810 124,5 21.443 198,4 106,9 16.094 156,4 109,1 Gozdarstvo 127.986 127,0 145,8 63-934 116,5 64.052 139,5 146,9 39-676 140,3 148 Gradbeništvo 88.458 127,3 113,9 47.426 109,2 41.032 157,2 114 35-367 163,2 110,6 Promet 248.200 143,3 112,2 85-999 140,4 162.201 144,9 120 118.564 151 123,6 Drgovina j.502.721 132,2 106,7 5-003-158 133,7 499-563 119,3 108 366-393 117,6 109,7 Gostinstvo 24.393 119,7 100,9 11.701 113,5 12.692 ' 126,2 105,6 11.108 1?4,2 108,4 Cfbrt 486.668 130,9 103,1 303-349 133 183-319 127,5 95,2 145.826 130,4 100 3e^aTOostnalna 231-126 143,6 121 95-192 139,7 135-934 146,5 121,2 111-792 143 121,1 ^toritvf10™5 314.924 135,9 98,2 140.664 131,3 174.260 139,8 101,9 137-767 137,6 102 3ospodarstvo ?. 687-250 132,1 104,1 7.493.870 /|i1,T. ?. 193-380 127,1 100 1.649.175 127,7 101,9 CREDETVA RAZPOREJENA ZA BRUTO OSEBNE DOHODKE, DRUŽBENI PROIZVOD, POPREČNO ' STEVILC ZAPOELENIH V OBDOBJU JANUAR - JUNIJ 1980 PO PODROČJIH DEJAVNOETI '. • ¦ . ______5'2_"oiy52__^P_____________ -^EH^^-Si« Lroizvod___ _ : ovpr. št. zaposl. na -- - - -- — ES^iSBi.ilESi^UiiSSSi^K 1-6.79 1-6. 80 Indeks 1 - 6-79 1 - 6. 80 Indeks 1-6-79 1-6.80 Indeks Industrijn 550.180 «413.455 118 794.256 969-335 122 6.316 6.076 96,2 Kmetijstvo 9-146 11-573 126,5 18-965 26.801 141,3 161 I57 97,5 Gozdarstvo 16-568 20.203 121,9 47.164 65*720 139,3 275 264 96 Gradbeništvo 14.225 17.939 126,1 27-541 42.754 155,2 252 260 103,1 Prbmet 39-136 48.388 123,6 134.240 190.225 141,7 649 670 103,2 Trgovina 194.414 226.752 116,6 433.708 519.400 119,8 3.240 3.132 96,6 Gostinstvo 6.787 7.231 106,5 10.508 13.198 125,6 121 108 89,2 Obrt 78-716 92.874 117,9 147.440 190.738 129,4 1.277 1.2?2 99,6 d3^a^ost°mUIlalna 54.467 67.771 124,4 99-134 144.770 146 955 938 9&,2 storitv|l0V3nd9 65.242 80.451 123,3 139-352 191-171 137,2 668 738 110,4 SKUPAJ-GO5J-ow\RSW 828.882 986.637 119 1.852-306 2.354.114 127,1 13.914 15.615 97,8 13 2. Finančni rezultati gospodarjenja organizacij združe- nega dela s področia znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Po podatkih iz periodičnih obračunov za obdobje ja-nuar-junij 1980 je 15 znanstveno-raziskovalnih organiza-cij s sedežem v občini Ljubljana Vič-Rudnik ustvarilo 371.031 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 26 odstot-kov več kot lani v enakem obdobju. V obravnavanem dbdobju so se porabljena sredstva povečala za 30 odstot-kov, tako da ugotavljamo 25 odstotno povečanje ustvarje-nega dohodka in 26 odstotno povečanje družbenega pro-izvoda. Največji porast družbenegaproizvodazasledimo v DO Elektroinštitut Milan Vidmar (42%), v DO Iskra- Inšti-tut za kakovost in metrologijo (40%) in v DO Inštitut za celulozo in papir (35%). V obdobju januar-junij 1980 se je v znanstveno-razisko-valnih organizacijah razporejeni čisti dohodek povečal za 24 odstotkov glede na enako obdobje lani in je znašal 226.831 tisoč din. Organizacije so razporedile 77 odstot-kov čistega dohodka za osebno in skupno porabo, kar je za 5 poenov manj kot v enakem obdobju preteklega leta, kljub temu, da so se sredstva za bruto osebne dohodke in sklad skupne porabe v prvem polletju letošnjega leta glede na enako obdobje lani povečala za 18 odstotkov. Rast razporejenih bruto osebnih dohodkov zaostaja v prvem polletju letošnjega leta za rastjo ustvarjenega do-hodka za 7 indeksnih točk. Največje povečanje razporeje-nih sredstev za bruto osebne dohodke ugotavljamo v DO Pedagoški inštitut (36%), v DO Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo (33%) in v DO Kemijski inštitut Boris Kidrič (28%). Iz čistega dohodka so znanstvenoraziskovalne organi-zacije v letošnjem prvem polletju razporedile za razširitev materialne osnove dela 54 odstotkov več sredstev kot v enakem obdobju lani. Največje povečanje sredstev po-slovnega sklada so imele DO Inštitut za celulozo in papir (4,7 kratno), DO Inštitutza matematiko., fiziko in mehatiiko (3,2-kratno), DO Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo (2,6-kratno) in DO Elektroinštitut M. Vidmar (2,5-kratno). V obdobju januar-junij 1980 se je izplačana masa za neto osebne dohodke v obravnavanih organizacijah pove-čala za 21 odstotkov ob 3 odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih, tako da ugotavljamo 20 odstotno povečanje izplačanega povprečnega neto osebnega dohodka na de-lavca, ki je v obdobju januar-junij znašal 11.541 din. Največji izplačani povprečni neto osebni dohodek ugo-tavljamo v DO Vodnogcopodarski inštitut (14.855 din), v DO Elektroinštitut Milan Vidmar (14.262 din), v DO Urbani-stični inštitut (12.797 din) in v DO Inštitut Jožef Štefan (12.461 din). V prvem polletju letošnjega.leta se je v znanstveno-raziskovalnih organizacijah, glede na enako obdobje lani, celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi zmanjšal za 3 odstotke, rentabilnost za 7 odstotkov, ustvarjeni dohodek v primerjavi s številom zaposlenih pa je porasel za 29 odstotkov. Akumulacija v primerjavi z dohodkom in čistim dohodkom se je povečala za 24 odstotkov, v primerjavi s povprečno porabljenimi poslov-nimi sredstvi pa za 13 odstotkov. Doseženi čisti dohodek na delavca je porasel za 37 odstotkov, osebni dohodki in sredstva za skupno porabo na delavca pa za 22%. Finančni pokazatelji poslovanja organizacij s področja znanstverio raziskovalnih dejavnosti v obdobju januar - junij 1980 ' glede na enako obdobje lani Elementi I - VI/79 I - VI/80v 000 din A. FINANČNI REZULTAT IN NJEGOVA DELITEV 1. Celotni prihodek 293.338 371.031 126,5 2. Porabljena sredstva 99.552 129.601 130,2 3. Ustvarjeni dohodek 193.786 241.430 124,6 4. Skupni dohodek 353 446 126,3 5. Razporejeni doh. (a+b) 193.433 240.984 124,6 a) razporeditev dohodka po namenu 11.062 14.153 127,9 /b) razporeditev čistega dohodka 182.371 226.831 124,4 - za bruto OD inov. ipd. 130.226 153.187 117,6 /- za sklad skupne porabe 18.910 22.447 118,7 /- za poslovni sklad 25.141 41.397 164,7 - za rezervni sklad in druge sklade 8.094 9.800 121,1 6. Družbeni proizvod 210.647 265.194 125,9 7. Amortizacija 17.214 24.210 140,6 B. OSTALI PODATKI 1. Povprečno število zaposlenih - po stanju konec meseca 1.532 1.550 101,2 - na podlagi vkalku. ur 1.617 1.567 96,9 2. Izplačana neto masa OD 88.461 107.331 121,3 3. Izplačani povprečni neto OD na zaposlenega 9.624,00 11.541,00 119,9 4. Povprečno uporabljena poslovna sredstva 742.910 998.591 134,4 C. KAZALCI USPEŠNOSTI - celotni prihodek v primerja- vi z porabljenimi sredstvi 294,6 286,3 97,2 - ustvarjeni dohodek v pri- merjavi s štev. zaposlenih 119,8 154,1 128,6 - rentabilnost 26,1 24,2 92,7 - doseženi čisti dohodek na delavca 112,8 154,1 136,6 - akumulacija v primerjavi z dohodkom 17,1 21,2 124,0 - akumulacija v prjmerjavi z razporejenim čistim dohod- kom 18,2 22,6 124,2 - akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi po- slovnimi sredstvi 4,5 5,1 113,3 - osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca 92,2 112,1 121.6 VI. IZGUBE V GOSPPDARJENJU .¦'.,.,:¦ *'. v. ' 1. Izgube v gospodarskih organizacijah Prvo poletje so zaključile z izgubo 4 organizacije zdru-ženega dela s področja gospodarstva v višini 11.293 tisoč din. Omenjena izguba je kar za 35 odstotkov večja od ugotovljene v enakem obdobju preteklega leta, ko je bila ugotovljena izguba v treh organizacijah združenega dela. V prvem polletju letos je bila ugotovljena izguba v DO SCT TOZD Opekarne v višini 4.339 tisoč din, v DO Žimnica 2.848 tisoč din, v DO Iskra Elektrozveze TOZD Antene in 14 navigacije 3.525 tisoč din ter v DO Magistrat TOZD Avto-park 582 tisoč din. Pregled izgub v organizacijah združenega dela v ob-dobju januar-junij 1980 v primerjavi z enakim obdobjem lani, ter v primerjavi z letom 1979. - v 000 din l-VI/79 l-XII/79 l-VI/80 DO Žimnica DO Magistrat TOZD Avtopark DO Iskra TOZD TEI Horjul (pred reorganizacijo) DO Iskra Elektrozveze TOZD TEI Horjul (po reorganizaciji) DO Iskra Elektrozveze TOZD Antene in navigacije DO SCT TOZD Opekarne 7.244 2.848 311 119 582 4.462 - 3.846 - 3.525 - 4.339 4.773 11.389 11.294 Pregled izgub po posameznih organizacijah združe-nega dela ,. , , DO SLOVENIJA CESTE - TEHNIKA TOZD OPEKARNE Izguba, ugotovljena v prvem polletju 1980. leta, v višini 4.339 tisoč din, je za 16 odstotkov višja od ugotovljene v prvem tromesečju. Organizacija je povečala celotni priho-dek v primerjavi s prvim polletjem lani za 30 odstotkov, vendar so porabljena sredstva porasla kar za 64 odstot-kov, tako da ustvarjeni dohodek predstavlja le 70 odstot-kov ugotovljenega v enakem obdobju lani. Pretežni del povečanja porabljenih sredstev je posledica hitrega nara-ščanja cen pogonskega materiala, medtem ko cene opeč-nih izdelkov rastejo neprimerno počasneje. 41 odstotkov ugotovljene izgube zaradi nedoseženega dohodka izvira iz neplačane realizacije. Medtem, ko je proizvodnja v obratih Indop in Brdo realizirana v višini 52 odstotkov letnega plana fizrčnega obsega proizvodnje, so uspeli v obratu Mengeš proizvesti le 26 odstotkov planirane letne količihe proizvodnje. Obrat Mengeš je zaradi remonta pričel s proizvodnjo opečnih izdelkov šele v mesecu aprilu, kar je tudi vplivalo na negativen finančni rezultat. Razporejena sredstva čistega dohodka so se v obdobju zmanjšala za 5,9 odstotka. Sredstva za bruto osebne do-hodke so porasla za 2 odstotka, medtem ko so se sredstva razporejena za sklad skupne porabe zmanjšala za 12,3 odstotka. Število zaposlenih na osnovi delovnih ur se je zmanjšalo za 2,9 odstotka medtem ko je po stanju konec meseca ostalo nespremenjeno. Izplačani poprečni osebni dohodek v višini 7.039 din je za 6,4 odstotka vjšji kot v enakem obdobju lani. DO ISKRA - ELEKTROZVEZE TOZD ANTENE IN NAVI-GACIJE Organizacija je zaključila obdobje z izgubo v višini 3.525 tisoč din. Splošen pojav pri proizvodnji in prodaji teTOZD je neenakomernost prodaje med letom, kar lahko zaradi načina pokrivanja stroškov povzroči negativen poslovni rezultat. Kljub prizadevanju v organizaciji, setej neenako-mernosti ne da v celoti izogniti, lahko jo le omilijo s primernim dogovorom ob sklenitvi pogodbe s kupcem. Ugotovljena izguba je le začasnega značaja in je izpad realizacije ob periodičnem obračunu za prvo polletje že evidentiran med prilivi denarnih sredstev TOZD. Elementi poslovanja za prvo polletje letos zaradi reor- ganizacije v letu 1979 niso primerljivi z elementi poslova-nja v prvem polletju lani. DOŽIMNICA Organizacija je sklenila obdobje z izgubo v višini 2.848 tisoč din. Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti in ugotov-Ijenega negativnega finančnega rezultata za leto 1979 je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik v letošnjem letu organizaciji izrekla ukrep začasnega družbenega varstva. Ker sanacija delovne organizacije in poskus prisilne po-ravnave ni uspel, je Temeljno sodišče v Ljubljani, Gospo-darski oddelek po uradni dolžnosti, 15. julija letos uvedel stečajni postopek. DO MAGISTRAT TOZD AVTOPARK Organizacija je sklenila obdobje z izgubo v višini 582 tisoč din. Polovica izkazane izgube je posledica nepla-čane realizacije na dan 30. 6. 1980. Na negativen rezultat je vplival tudi manjši fizični obseg poslovanja, ki je pred-vsem posledica stabilizacijskih obnašanj pri naročnikih storitev. Združitev DO Magistrat in DO Kompas, ki je predvide-vala združitev TOZD Avtopark s TOZD Rent a car in s tem sanacijo poslovanja TOZD Avtopark, ni uspela. Celotni prihodek se je v organizaciji v primerjavi s polletjem lani zmanjšal za 19 odstotkov, dohodek pa za 7,2 odstotka. Sredstva razporejena za čisti dohodek so se zmanjšala za 8 odstotkov, medtem ko so se sredstva za bruto osebne dohodke zmanjšala za 5,5 odstotka. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 13 odstotkov, poprečni osebni dohodek v višini 8.445 din pa je za 3,4 odstotka višji od ugotovljenega v enakem obdobju lani. 2. Izgube v negospodarskih organizacijah združenega dela Medtem ko je obdobje januar-marec sklenilo z izgubo 6 organizacij združenega dela s področja negospodarstva in je skupna izguba znašala 2.768 tisoč din, je bila ob polletju ugotovljena izguba v VDO FNT VTOZD Matema-tika in mehanika v višini 177 tisoč din ter v DO Radio Študent v višini 315 tistoč din. V prvem polletju lani je prikazala izgubo le VDO BF VTOZD za živilsko tehnologijo v višini 55 tisoč din. Izguba je v VDO FNT VTOZD Matema-tika in mehanika sicer dokaj visoka, vendar ni zaskrblju-joča, saj je posledica neplačanih računov za opravljeno delo predavateljev in sodelavcev na Biotehniški fakulteti in FAG. Izguba bo pokrita v mesecu juliju 1980, ko bodo plačani izstavljeni računi za izvršene pedagoške storitve. Ugotovljena izguba v DO Radio Študent ob polletju predstavlja 63 odstotkov ugotovljene izgube te organiza-cije ob prvem tromesečju letos. V DO Radio Študent so v prvem polletju letos izredno porasla porabljena sredstva (za 66 odstotkov) in to ob zmanjšanem celotnem prihodku za 6,5 odstotka, tako da ustvarjeni dohodek predstavlja le 53,2 odstotka ugotovlje-nega ustvarjenega dohodka v enakem obdobju lani. Sred-stva razporejena za čisti dohodek so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalaza 16,4odstotkain so bila v celoti razporejena za bruto osebne dohodke (povečanje za 19,2 odstotka) ter za sklad skupne porabe (povečanje za 15,8 odstotka). Izplačani poprečni neto osebni doho-dek na zaposlenega v višini 9.391 din je za 15,9 odstotka večji kot v enakem obdobju lani, število zaposlenih delav-cev pa je ostalo nespremenjeno. 15 V organizaciji navajajo kot glavni razlog za nastalo izgubo ob prvem polletju letos neizpolnjevanje obveznosti ustanovitelja - Univerzitetne konference ZSMS. Usta-novitelj še nima sprejetega razdelilnika sredstev za obštu-dijsko dejavnost in izpolnjuje svojo obveznost po razdelil-niku iz leta 1978. Celotni prihodek je nižji tudi na račun postavke lastna dejavnost, ki se je znižala kar za 40 od-stotkov in je posledica izpada najemne pogodbe Radio Glas Ljubljana in stabilizacijskih ukrepov v združenem delu, ki namenja znatno manj sredstev za ekonomsko propagando kot v lanskem letu. VII. INDUSTFHJSKA PROIZVODNJA ' 1. Količinski obseg industrijske proizvodnje Industrijske organizacije združenega dela v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik so v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale količinski obseg proizvodnje za 5,8 odstotkov, kar je več kot znaša porast v Sloveniji (indeks 103,7) in manj kot znaša porast v Ljubljahi (indeks 108,5). Pprast proizvodnje predviden v smernicah uresničevanja programa družbenoekonom-skega razvoja za obdobje 1976-80 v letu 1980 je bil 5-odstoten, realizacija pa kaže, da so bila planska predvide-vanja nekoliko presežena. V analizi industrijske proizvod-nje so zajete organizacije združenega dela s področja industrije, ki imajo sedež organizacije v naši občini, razen DO Iskra SEM, ki zaradi specifičnosti proizvodnje (pre-težno maloserijska proizvodnja in proizvodnja po naro-čilu) ni zajeta. Vanalizi tudi niso zajete temeljne organiza-cije Iskre Elektrozveze, ki imajo sedež v naši občini in je po reorganizaciji v preteklem letu primerjava neizvedljiva. Prav tako ni prikazana proizvodnja DO Tekstilke, ker je organizacija pričela z redno proizvodnjo šele v letošnjem letu. Porast proizvodnje je bil dosežen v 15 organizacijah združenega dela, v dveh je ostal na lanskoletni ravni, v treh organizacijah združenega dela pa se je količinski obseg proizvodnje zmanjšal. Največje povečanje proizvodnje zasledimo v DO IGO za 14 odstotkov, v DO Ilirija-Vedrog, ki je realizirala kar 20 odstotkov družbenega proizvoda industrijskih organiza-cij, za 12,5odstotkovin vDOZmagain DOKolinskaTOZD Vinocet za 12 odstotkov. Nadpoprečno povečanje proiz-vodnje je bilo realizirano tudi v DO Avtomontaža TOZD Utensilia (indeks 110), v DO Slovenijales-Žičnica TOZD Proizvodnja (indeks 110,6) in v DO Kovinska industrija Ig (indeks 109,7). Zmanjšanje proizvodnje pa zasledimo v DO SCT TOZD Opekarne za 6,2 odstotka zaradi pomanjkanja surovin in izredno neugodnega vremena za proizvodnjo, v DO Emona TOZD Pekarna Center za 4,4 odstotke zaradi zmanjšanja delovne sile ter prestrukturiranja proizvodnje od manj zahtevnih vrst v bolj zahtevne proizvode, ter v DO Plutal TOZD Zapiralnfe embalaže, kjer se je proizvodnja zmanjšala kar za 19 odstotkov. Tolikšno zmanjšanje proiz-vodnje v tem TOZD je posledica kritičnega pomanjkanja surovin in repromateriala, ki je pretežno iz uvoza. Zaloge gotovih proizvodov so se v analiziranem ob-dobju količinsko povečale za 6,4 odstotkov. Največje po-večanje zaJog zasledimo v DO Kovinska industrija Ig, kjer so se le-te povečale za 128 odstotkov, v DO Kolinska TOZD Vinocet za 83 odstotkov, ter v DO TTL TOZD Proiz-vodnja za 67,9 odstotkov. Zaloge gotovih proizvodov v DO Kovinski industriji Ig predstavljajo 73 odstotkov pov- prečne mesečne proizvodnje. Tolikšno povečanje v tem obdobju pa je le trenutnega značaja, saj se bodo z realiza-cijo objekta v drugem polletju občutno zmanjšale. V DO TTL TOZD Proizvodnja predstavljajo zaloge goto-vih proizvodov le enodnevno proizvodnjo in vsako pove-čanje le-teh občutno vpliva na povečanje indeksa zalog organizacije kot tudi občine. Visoke zaloge gotovih proizvodov zasledimo tudi v DO Ilirija-Vedrog, ki ima zaloge v višini dva in pol mesečne proizvodnje ter v DO Zmaga, ki ima zaloge gotovih proiz-vodov v višini dvomesečne proizvodnje, vendar so to-likšne zaloge pogojene z naravo proizvodrije oziroma prodaje. Produktivnost je, fizično gledano, najbolj porasla v DO Igo in sicer za 20,6 odstotkov, v DO Livar TOZD LBK za 18.8 odstotkov, v DO Avtomontaža TOZD Utensilia za 15,2 odstotka ter v DO KIP za 13,6 odstotka. Padla pa je v DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže za 12,1 odstotka, v DO Tiskarna Ljubljana ?a 0,4 odstotka, v DO TTL TOZD Proiz-vodnja za 0,6 odstotka ter v DO SCT TOZD Opekarne za 3,4 odstotka. 2. PROBLEMATIKA INDUSTRIJE Oskrba z domačim in uvoženim repromaterialom se ni bistveno spremenila. O slabi oskrbljenosti z domačim repromaterialom je v mesecu juniju poročalo 38 odstot-kov industrijskih organizacij združenega dela, o kritični oskrbi pa poročajo le \z Kovinske industrije Ig. Še slabša je situacija z oskrbo z uvoženim repromate-rialom, za katero 38 odstotkov organizacij poroča, da je slaba in 20 odstotkov, da je kritična. O problemu z oskrbo z električno energijo poročata dve organizaciji in sicer DO Livar TOZD LBK in DO Tiskarna Ljubljana. ¦ Naročil za domači trg pa ima industrija dovolj in so ostala nespremenjena, razen v dveh organizacijah, v kate-rih poročajo o povečanju naročil za domači trg. Naročila iz tujine pa so se povečala v DOIGO, zmanjšala v DO Tiskarna Ljubljana, v ostalih organizacijah so ostala neizpremenjena. Zaradi slabe oskrbe z repromaterialom, nobena organi-zacija nima visokih zalog. Nekoliko so se povečale le v DO IGO, medtem ko DO Kovinska industrija Ig, DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže, DO Tovil ter DO Silvaprodukt poročajo o nizkih zalogah repromateriala. Zaloge gotovih proizvodov so primerne v vseh organi-zacijah, razen v DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže, v DO Avtomontaža TOZD Utensilia, v DO Silvaprodukt ter DO SCT TOZD Opekarna, kjer so zaloge gotovih izdelkov minimalne. Tendenca gibanja nabavnih cen je pri večini organizacij še nadalje v porastu, medtem ko je tendenca gibanja prodajnih cen gotovih proizvodov v porastu v osmih orga-nizacijah, v ostalih pa je ostala brez sprememb. 16 OBSffi TNDUSTUIJ3KI0 PROTZVODN.TE I-VI/I98O I-VT/1979 Indeks fizi čne proi zv. Indeks zalog Indeks fiz.pro- dukt. )o Z«l Og od popr. mes.proi z. indeks štev. zaposl. J30 KIP . . ¦ ,... . • DO Livar TOZD LBK ' ' " ' DO Avtonontnra TOZD Utensilia 1)0 Kovinaka industrija Ig 30 Plutal TOZD Zapiralne embalaže DO Tovi 1 "' . DO IGO DO Slovenijales Zienica TOZD Troizvodnja 30 IUV TOZD Galanterija DO Ilirija-Vedroe ¦ " . DO Silvaprodukt ¦ ' DO Siovenija ceste Tehnika TOZD Opekarne DC Hoja DO RaSica TOZD Konfekcija Horjul DO -fimona TOZD Pekarna Center DO Kolinska TOZD Vinooet DO TTL TOZD Proizvodnja DO Partizanska knjig« TOZD Grafičn« dej«vnost DO Tiskarna Ljubljana . • DO Zmaga ' . loo.o 89,o 113,6 4o,o 88,o Io5,5 87;,5 118,8 1,6 88,8 llo,o loo,o 115,2 lo,o 95,5 Io9,7 228,o Io2,9 75,0 Io6,6 81,o 58,4 87,9 68,2 ¦ 92,1 lo2,5 85,5 i°4,9 si.,4 97,7 114,o 31,o 12o,6 51,2 94,5 no,6 71,6 106,5 59,5 lo3,9 loo,o 5o,o loo,o Io9,l loo,o 112,5 " 133,7 Io8,2 265,1 Io4,o Io6,o 9o,o 112,6 ¦ 25,0 94,1 93,8 loo,o 96,6 o,3 97,1 Io4 94,0 Io2,2 32,5 lol,8 lol,o - Io7,7 - 93,8 95,6 - ,' ... lo4,5 91,5 112 183 Io6,7 121,5 Io5,6 Io4,2. 167,9 99,4 2,3 Io4,8 105.5 - 119,6 - 88,2 102.6 - : 99,6 - Io3,o 112 98 Io7,7 198 Io4,o občina Ljubljana Vič-Hudnik Io5,8 Io6,4 17 SPT.OŠNA PROBLEMATIKA INDUSTRIJSKIH ORGANIZACIJ V DRUGEM ČETRTLETJU 1980 Oskrba z Cakrb« z Oakrbs i Naročila za Naročila ia ZaloKe Zaloge Tsndenca gi- Tendenca gi- : , domačim uvožsnim »nsrgijo domaii trg tujine reprodukci,1- Izgotovlje- banja nabav. ban^a prod. 1 n 7 n - repromateri repromatsri- , sksga mate- nih izdel- oen oanovnih cen izgotov- u alora alom riala kov surovin lj»nih iz- ,''.'.¦¦ . dslkov ____ i __^___^_ _^___^^_ _^__-_____ ^___^___ _———^—__ ^—___ ___^__^__ —__^^ D S K D S K VB D S K MP N Z 1P N Z VB V PH NI V! V PM NI V3 P 8S Z VB P BS Z 1. DO KIP '' ".'¦¦¦ . X XX ¦' X XX X X X ?. DO LIVAR TOZD tBK X X X X X X X X X ?. do avtomontaJa tozd utknsilia x xx x x x xx. x H. DO KOVINSKA INDU5TRIJA IG XXX ;:.- X X X X X: X' b. DO PIUTAL TOZD ZAPIBAlrNK BMB. X XX ' . r X X X XX "_,: X 6. DO TOVII, ...... r ¦..-:' \. X X X y- XX XXX " .. X : ' 7. DO IGO X XX . X X .X X X X «. w dtovKNUAi.iis izinick '"' ' ' :- ; T07.I) PHOIZVODNJA X X X ... X X X XX X 9. IX) ISKRA T07-C SLM X X X '¦ X XX XX X 10, DO ISKHA TOVAKNA ELEKTRIČNIH ' " . IHSTKUtfENTOV HORJUL X X f- . X X X X X X. 11. UO I3KRA T07-U HAUIJSKE ZVKZli HORJIJL X X *';-•- X XX X X X 1?, UO IdKHA TOZI) ASTKNh. IN NAV.IO. X X X. . ¦ X X X X X X 1}. IX) IUKHA AVTOM.TOZD I-JNEKO. X X X : \ , . X X X X XX lt. DO ILIHIJA -VŽDHOG ' X X X . ¦. - X X X XX X 15, UO UILVAPHOUUKT , X X X ' X X X XX X 16. UO SOT.TOZU OPEKAHNE . X X X • - X XX XX. X !¦'. IX' HUCk ,' X X X ¦ .-\ . X X X X X X 1". ."0 HA: !.:A TOZU KONKi-.K::r>'A X X • ¦.." X . ' "•.- , ; '¦' X X X X . ¦ ; . X ' ""¦ r«. UU Ef.C:NA t-.?::'/:VR TO/.D ThKAHNA UKNTEH a XX X XX XX X. .•'l-i. LlO KOI.INLIKA T07.D VINU';:-.? X XX . : X . X X X XX 'l. ixj tti. wzu I'w>t:'.V(Tk.'a . ¦ x ' ¦ x x ; x xx x x x '¦ ' . ;>.'. I* i>ahtizan:;ka kn.m;a ¦"(¦¦:» »¦ . 'iiiAFIČNA 1):-:.-AVNO;;T X '.X X XX XX X :• ;¦".. !'O ti:;kakma i,:'.i»i,.iana :¦; x x..x xx xx x." "•'I.' :'c zma';a '¦¦¦.... x ¦ x x ¦.¦¦.¦• x xx x x x VIII. PRODAJA V TRGOVINSKIH ORGANIZACIJAH V občini Ljubljana Vič-Rudnik posluje 11 trgovinskih organizacij, ki se ukvarjajo s prodajo. V trgovini na drobno posluje 517 prodajaln, od tega 79 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. V prvem polletju letošnjega leta so trgovinske organiza-cije ustvarile 4.887.291 tisoč din prometa, od tega trgovin-ske organizacije na debelo 3.661 milijonov din, to je 74,9 odstotkov prometa vseh trgovinskih organizacij, trgovin-ske organizacije na drobno pa 1.226 milijonov din pro-meta, kar predstavlja 25,1 odstotkov celotnega prometa trgovinskih organizacij. Obseg prodaje se je tako povečal za 43,5 odstotkov, od tega v trgovini na debelo za 47,9 odstotkov, v trgovini na drobno pa za 31,7 odstotkov. Največji porast prometa v trgovini na debelo v prvem polletju 1980 v primerjavi s prvim polletjem lani je bil dosežerf v DO Ilirija-Vedrog TOZD Marketing (indeks 193,7), vendar je delež prometa te organizacije v skupnem prometu trgovine na debelo le 0,2-odstoten, nadalje v DO Slovenijales TOZD Lesni in gradbeni material, kjer se je obseg prodaje povečal za 92,1 odstotek in predstavlja promet te organizacije kar 48 odstotkov vsega prometa trgovine na debelo, ter v DO Surovina Maribor TOZD Ljubljana, kjer se je promet sicer povečal za 56,1 odstotek, udeležba prometa te organizacije pa je le 2,6 odstotna v skupnem prometu trgovine na debelo v občini. V trgovini na drobno se je promet najbolj povečal v DO TTL TOZD Tobak za 38,7 odstotkov in v DO Mercator-Rožnik TOZD Dolomiti za 30,8 odstotkov. Ti dve organiza-ciji pa sta ustvarili kar 80 odstotkov skupnega prometa trgovinske dejavnosti na drobno, od tega DO Mercator TOZD Dolomiti 44,4 odstotkov, DO TTL TOZD Tobak pa 34,8 odstotkov. Zaloge so se v analiziranem obdobju povečale v trgovini na debelo za 8,5 odstotkov, medtem ko so se v trgovini na drobno povečale kar za 28,6 odstotkov. Trgovinske orga-nizacije na debelo so imele konec meseca junija zaloge blaga v vrednosti polmesečne prodaje, medtem ko so imele orgartizacije trgovine na drobno zaloge v višini enomesečne prodaje. Število zaposlenih se je v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani v trgovinskih organi-zacijah povečalo za 3,2 odstotka od tega v trgovini na debelo za 0,6 odstotkov, v trgovini na drobno pa za 5,7 odstotkov. Število zaposlenih se je v DO TTL TOZD Tobak povečalo za 18,1 odstotek, občutno pa se je zmanjšalo v DO Ljubljanske mlekarne TOZD Trgovina za 14,6 odstot-kov. 1« 8 PROntJA. m DROBNO IN DEBELO T TROOVMSKIH ORGASIZiCIJlH ZDRTOSNECU DEU Čt.proda.jaln Indsks Čt.zapoBlenlh Uideks Prodaja v polletju Indsks Zaloce nn konou pollet. InrtsVis Struk. 0 Z D xi a 7i a xi e xi c v OOO din__________ po prodaj.cenah prometa ¦ viri iyoo iy/v iytso • 1979 1980 j_yj I-VI 1979 1980 TrKovin« n» drobno 53o 517 97i5 1.5*5 1.423 Io5,7 931.o37 l.S26.3o3 131,7 157.5?3 ?o?..667 1"!S,G loo DO TTL TOZD Totak • 385 373 96,8 600 7o9 118,1 3o7-5*7 *26.763 138,7 6o.44o ?5-65o 135,1 3^,3 DO LJublJnnske ml«lc»rn« TOZD Trgovin« V, 43 97,7 241 2o6 85,4 16?.o89 2o9.145 1?5,1 18.975 31.250 111,fl 17,1 DO Merc«tor-Rožnik TOZD DolOBiti 87 ¦ 84 96,5 471 . 474 100,6 416.383 544.9o9 13o,8 69.811 9«.459 1*8,1 44,4 LO KZ LJublJ«n«-TZO Viž 7 11 157,1 15 16 Io6,6 21.46o 23.536 Io9,6 5.746 6.463 11?,4 1,9 DO KIT KZ Vslike L«ščei 7 6 85,7 18 18 loo 18.594 21.95o 118,0 2.548 2.867 11?,5 l,Q Trgovln« n« debelo :. ., . 1.249 1.256 loo,6 2.475.972 3.660.988 147,9 281.917 3o5.9flo Io8,5 loo.o DO TTL TOZD O«l»nteriJ« ¦ . . 97 92 94,8 132.376 141.492 Io6,8 0o.4ol 73.5do 91,4 ^,9 DO TTL TOZD Vel»prod«3« ' ' Io7 113 Io5,6 563.276 716.14o 127,1 16.9»? 22.496 132,7 10,5 DO.M«roator-V*lepr«nkrba ' 10ZD Oroaiat 464 . 445 95,9 767.8o5 922.275 12o,l 174.112 1R3.854 71,1 35,^ DO Surovina Maribor ' " TOZD LJublJana , ; . 121 128 Io5,7 6o.o99 93.866 156,1 1.785 2.?4l 15?,5 ?,6 DO Slovtnijalas . - TOZD Laani in gradb.natarlali . 155 171 llo,3 914.185 1.756.294 192,1 - M.D55 - 48,o DO IlirljJa-VadroR TOZD Harltatine ¦ ,_ 286 3o7 Io7,? 4.937 9.565. 19^,7 -" 15.o74 - o,? DO KH KZ V.lika La»2a 19 33.294 21.356 B.6?S - - 0,6 SKUPiJ TROOVBU Hi DROBNO+DEBELO 2.594 2.679 lo?,2 3.4o7.oo9 4,887.?91 143,4 IX. OSNOVNE ZNAČILNOSTI POSLOVANJA KMETIJSKIH IN GOZDARSKIH ORGANIZACIJ V PRVEM POLLETJU LETA 1980 Nosilca kmetijske in gozdarske proizvodnje v občini sta družbeni in zasebni sektor. Družbeni sektor kmetijstva predstavljajo DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva, KZ Ljubljana TZO Vič, KZ Velike Lašče, gozdarstvo pa GG Ljubljana s svojimi gozdnimi obrati in obrati za koopera-cijo ter ZKGP Kočevje TOZD Gozdarstvo Velike lašče. DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva je v prvem polletju uspešno poslovala in realizirala svoj zastavljeni program. Težave s katerimi se srečujejo v organizaciji v letošnjem letu so predvsem v spravilu krme, zaradi preko-mernih padavin. Gozdni obrat Ljubljanskih mlekarn v se-stavi TOZD Posestva uspešno gospodari z nasadi topolov in proučuje številne vrste, ki bi bile najprimernejše za barjansko območje. Izgradnja farme Brest je preložena na naslednje leto. Obe kmetijski zadrugi poslujeta tako kot že vrsto let tudi v letošnjem prvem polletju brez izgube. Kmetijska proizvodnja je organizirana s kooperanti-proiz-vajalci. Gtavni kmetijski proizvodi se odkupujejo nor-malno in po planu. Odkup se je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani celo povečal. V KZ Ljubljana TZO Vič je v prvem polletju odkup govejega mesa za 10 odstotkov večji kot v enakem ob-dobju lani, odkup konj je glede na število manjši za 2 odstotka, v odnosu na težo pa je večji za 3 odstotke. Povečal se je tudi odkup mleka in sicer za 11 odstotkov ter odkup suhe robe za 13 odstotkov. Poljedelska proizvod-nja, ki bo realizirana v drugem polletju bo po predvideva-njih nižja od planirane. Vzrok nedoseganja plana je obi-lica padavin, ki povzročajo, da kulture prekomerno napa-dajo rastlinski škodljivci in bolezni. Za okoli 30 odstotkov nižji od planiranega bo tudi pridelek sena. KZ Velike Lašče je v obdobju povečala odkup mleka, govejega mesa in prašičev. Odkup telet se zmanjšuje zaradi privezovanja in nadaljnje reje. Na območju KS Rob je v prvem polletju toča povzročila škodo na žitih, koruzi, krompirju ter na travnikih. V prvem polletju je proizvodnja govejega mesa in mleka potekala v skladu z letnim pro-gramom. Zaradi izredno slabih vremenskih pogojev se v drugem polletju predvideva povečanje prodaje živine, za-radi pomanjkanja krme. DO Gozdno gospodarstvo Ljubljana je v letošnjem prvem polletju intenzivno pristopilo k uresničevanju vseh stabilizacijskih prizadevanj, s ciljem zadostne zagotovitve surovin lesno-predelovalni industriji in drugim uporabni-kom gozdnih sortimentov, ob istočasni povečani skrbi za ohranitev oziroma izboljšanje biološke sfere gozdov. Količinski obseg gozdne proizvodnje se je v prvem polletju letos v DOGG Ljubljana povečal za 8 odstotkov glede na enako obdobje lanskega leta. Obseg vlaganj v gozdove se je v družbenem sektorju povečal za 5,7 od-stotka, v zasebnem sektorju pa so dosegli 92 odstotkov lanskoletne realizacije. Vzrok zastajanja je iskati v pospešenem vlaganju v opu-ščene gozdove v letu 1979, v letošnjem letu pa so se povečala negovalna dela v že formiranih nasadih in sicer za 60 odstotkov več kot v prvem polletju lanskega leta. DOZKGP Kočevje TOZD Gozdarstvo Velike Lašče je v prvem polletju poslovala po planu in uspešno zaključila polletno poslovanje. 21 poročilo Uresničevanje samoupravnih družbenoekonom skih odnosov v stanovanjskem go spodarstvu v občinl Ljubljana Vič-Rudnik Pri uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v naši občini in pri oceni le-teh izhajamo iz izvajanja »Akcijskega pro-grama za uresničevanje samoupravnih družbenoekonom-skih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani«. Akcijski program je bil sprejet na skupnem zasedanju zbora občin in zbora združenega dela SML ter Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti in SIS socialnega varstva dne 29/10-1979. Akcijski program je bil sprejet po temeljiti razpravi, kjer so se lahko odgovorni nosilci, kakor delovni Ijudje in občani opredefili do vsebine, rokov in načina izvajanja akcijskega programa. Z izvajanjem tako sprejetih družbenopolitičnih oprede-litev v stanovanjskem gospodarstvu občine Ljubljana Vič-Rudnik ne moremo biti v celoti zadovoljni, saj razvoj družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospo-darstvu v naši občini, kakor tudi v mestu Ljubljani v celoti ne sledi družbenim prizadevanjem. Družbenoekonomski odnosi še niso dovolj uveljavljeni na področju gospodar-jenja in upravljanja s stanovanji, kjer mora postati osnovna prvina postopna uvedba ekonomskih stanarin, kakor tudi na področju graditve tako v pogledu združenja sredstev TOZD in OZD, lastnih sredstev pričakovalcev in sredstev bank kot tudi v pogledu izvajanja stanovanjske graditve v sistemu bank kot tudi v pogledu izvajanja sta-novanjske graditve v sistemu družbeno usmerjene grad-nje kompleksnih sosesk. Tudi na drugih področjih je še dosti zadev, katere bo potrebno uskladiti z resolucijskimi težnjami in zahtevami. V nadaljevanju podajamo oceno izvajanja akcijskega programa za uresničevanje družbenoekonomskih od-nosov po posameznih področjih. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik je organizirana skladno z pozitivno zakono-dajo in ima skupščino z zborom uporabnikov in zborom izvajalcev. Delovanje same skupščine je zadovoljivo pred-vsem v zboru uporabnikov, medtem ko z delom zbora izvajalcev ni zadovoljivo, saj dogovarjanje med izvajalci znotraj zbora ni prišlo do izraza. Na področju hišne samouprave je organiziranih 279 hišnih svetov. Od tega jih 2/3 deluje zadovoljivo, ostali pa se pojavljajo v svoji aktivnosti občasno in sicertakrat, ko pride do nekaterih nevšečnosti v okviru hišne samou-prave. jj Za nadaljnjo aktivnost na področju samouprave v sta-f novanjskem gospodarstvu je potrebno vložiti večje na-J pore tudi s strani DPO in drugih subjektivnih sil zlasti v usposabljanju in delovanju delegatov, saj je to področje del delovanja skupščinskega sistema v občini. Še posebej pa bo treba ustvariti pogoje za: - formiranje enot oz. temeljnih skupnosti SSS zaradi uresničevanja specifičnih potreb, tam, kjer bo potrebno po organiziranju le-teh ugotovila SZDL ter v soglasju s SSS Ljubljana Vič-Rudnik s točno razmejitvijo nalog, - večje aktivnosti HS in zborov stanovalcev, - organiziranje hišnih svetov povsod tam, kjer še niso ustanovljeni iz različnih razlogov. Za uspešnejše delovanje samouprave na področju sta-novanjskega gospodarstva pa je tudi nujna dopolnitev zakonodaje na tem področju, katera je nemalokrat ovira za uspešnejše reševanje problematike s tega področja. PLANIRANJE v Ugotoviti je potrebno, da obstoji na tem področju niz slabosti in pomanjkljivosti. Številne organizacije združe-nega dela in delovne skupnosti nimajo izdelanih planov urejanja stanovanjskih vprašanj delavcev, večji del toza-devnih planov pa ni celovit v tem smislu, da bi bile potrebe v določenem razdobju izbilansirane z materialnimi mož-nostmi, in da bi bile potrebe po solidarnostnih sredstvih usklajene z možnostmi tistih, ki ta sredstva prispevajo. Iz dejstva, da potrebe niso izbilansirane z materialnimi možnostmi v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih izhaja, da ni ustrezno sestavljen plan v občinski samoupravni stanovanjski skupnosti, kakor tudi na nivoju mestne samoupravne stanovanjske skup-nosti. Doseči moramo, da bodo temeljni nosilci vseh odločitev o združevanju in porabi sredstev za stanovanjsko graditev delovni Ijudje in občani, t. j. delavci vtemeljnih organiza-cijah združenega dela in občani v hišnih skupnostih, so-seskah, krajevnih skupnostih ter samoupravnih stano-vanjskih skupnostih. Temelj novih družbenoekonomskih odnosov v stano-vanjski gradnji bodo samoupravne odločitve delavcev v združenem delu o višini sredstev, ki jih bodo namenjali za zadovoljevanje svojih stanovanjskih potreb. Te odločitve bodo predstavljale materialno podlogo planom stanovanj-ske gradnje. 22 V stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali naslednja sred-stva: - del čistega dohodka, ki ga delavci s samoupravnimi odločitvami namenjajo za reševanje stanovanjskih potreb, - amortizacija družbenega fonda stanovanj, - del dohodka, ki ga delavci s samoupravnimi spora-zumi namenjajo za solidarnostno izgradnjo, - lastna udeležba občanov, ¦" : - bančni krediti. , . - Sedanji samoupravni sporazum o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo je zagotavljal sredstva izraču-nana na osnovi bruto izplačanih osebnih dohodkov v višini 6%. Glede na evidentirane stanovanjske potrebe delavcev in občanov je treba sedanji obseg združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo iz čistega dohodka in dohodka obdržati tudi v novem sistemu. Tako je potrebno pristopiti k načrtovanju reševanja stanovanjskih vprašanj v tem. organizacijah združenega dela, delovnih skupno-stih, v drugih organizacijah in skupnostih in natej podlagi. sestavljati plane stanovanjskih skupnosti vobčini in me-stu. GRADITEV ;¦¦/' .- ¦'.,. ¦ v. ¦ ¦ '..'-, - - ,,. •; , -_ ;, Stanovanjska graditev v občini Ljubljana Vič-Rudnik je področje, na katerem nismo uspešni, tako kakor nam narekujejo potrebe po stanovanjih in kakor tudi to opre-deljujemo s planskimi dokumenti. . ¦¦/;-_ ..+ ¦.-.-., Močno zaostajamo za srednjeročnim planom za ob-dobje 1976-80 saj realizacija ne presega (z realizacijo vključno z letom 1979) 60% plana. Z ozirom na pripravlje-nost združenega dela na odrekanju precejšnjega dela dohodka v korist stanovanjske izgradnje lahko ugoto-vimo, da smo premalo angažirani, medsebojno povezani in tudi strokovno razviti. Vzrokov za to je več, vendar so različni in specifični glede na območje gradnje - uredi-tveno območje GUP- območje izven GUP-a, ki se urejajo z zazidalnimi načrti ali skupinsko lokacijsko dokumenta-cijo. Od teh bi omenili najpomembnejše: - neenakost in nevsklajenost planiranja tako terito-rialno kot funkcionalno; - ubadamo se s težavami ob prehodu od gradnje za trg na gradnjo za znanega investitorja; - kasnimo pri izdelavi zazidalnih načrtov, pridobivanju ustreznih stavbnih zemljišč in njihovega opremljanja; - kasnimo pri izdelavi urbanistične, projektne in izved-bene dokumentacije ter - neurejeni odnosi glede financiranja spremljajočih objektov. Prav tako je pereč problem zadružništva, kajti stano-vanjske zadruge še niso dobile mesto, katero jim gre. Opaziti je veliko pripravljenost zadružnikov, ki so priprav-Ijeni angažirati lastna sredstva, za čimprejšnjo razrešitev stanovanjskega vprašanja. ¦¦ .•¦,. , ¦ Realizacija srednjeročnega plana graditve 1976-1980 v občini Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-1979 je na-slednja: T. 1976 197? 197B 1979 19BO žt. EOSESKA ------------------------------------------------------------------------------------ ______________________Plan Beal. Plan Real. i'l»n Beal.Plan Heal. Plan Beal.ocen 1. VS-1 Trnovo - - 100 - 250 - 377 - 718 191 2. VS-IOJ PlurBle - 65 120 58 130 92 105 45 ?05 - . -. 3. VS-3 Žičnica - - 60 - 190 - 80 160 -VS-6 ViL - - 42 - - - t. 6« 92 56 ". RS-103/3 Vinterca - - 3" 56 - 38 - 50 5. VS-7 Vrtiovci-Brdo - - 20 - 20 - - - J * - 6. VS 102 Trnovo -- -- 35--- -- 7. VS-4 Bonifaci,1a S 120 120 120 52 130 120 105 84 76 - 8. VS-» Bonifaci.ja J - - ?0- ?0 - - - 12- 9. Ižanska cesta - - 15 - 10 - 10 ... 10. RS-1,2 Jurčkova n. -- -- ___._ 225 SKUPAJ 120 185 «89 152 821 212 715 193 1615 2»7 ' Indjvidualna K. 6C 49 80 77 190 80 200 150 160 22 SXUPAJ GUP I. 180 253 569 229 1011 292 915 323 1773 269 ' . ; ' .'¦ II. IZVEN GUP ' . ¦ ¦ / 1 . VS-201 Dobrova - ¦ - - " - 50 - 60 - 40 - - 2. VS-225 Kamnlk p. Kri«om "" " ¦ " ---- «0- 3. VS-251 Zelinlje - - 15 - 10 - 10 - 60 -4^S-9,10,ll Ig - - 25 - 25 - - - 70 - ' 5. VS-260 n. Lašče 10 - 10 - 10 - 10 60 - 6. VHB-6D Vnanje 0. - - -- -- 8- 88 SKUPAJ 10 50 - 95 - 88 ¦ - 278 B Individuslna k. 140 100 149 139 470' 172 520 337 340 74 SKUPAJ II. 150 100 199 139 565 172 608 337 618 82 . .' SKDPAJ I. in II. 330 333 768 368 1576 «64 1523 660 2391 351 Po letih je bil izvršen naslednji plan: Planirano Realizirano % 1976 330 333 101,0 1977 768 , . 388 50,5 1978 - 1576 • 464 29,5 1979 1523 660 43,0 Skupaj: srednjer. plan real. % 4197 1845 44,0 Očitno je, da nam realizacija plana graditve uhaja iz rok. Predvsem se zatika v soseski VS-1 Trnovo, kjer je plani-rano 1214 stanovanj, torej kar tretjina srednjeročnega plana, od tega pa so v gradnji trije nizi s 485 enotami, ki se dograjujejo postopoma. Izgradnja soseske se predvideva, da bo zaključena v letu 1983. Sosesko VS-4 Bonifacija se v pogledu stanovanjske gradnje zaključuje, v gradnji je zadnji objekt U-2 s 76 stanovanji, ki bo dograjen v letu 1981. Nekoliko ugodnejši rezultati bi bili, če bi v soseski VS-6 Vič ne kasnila stanovanjska izgradnja S-1, S-2, B-12, in B-22 za celo leto. Naslednji prikaz nam prikazuje in opozarja, da pri iz-gradnji večjega števila stanovanjskih enot kasni dokonča-nje gradnje po posameznih soseskah, za kar ni pravega opravičila. Leto Začeto V gradnji Zgrajeno Nedograjeno 1977 241 1230 - 368 1026 1978 427 1178 464 . 714 1979 671 1217 782 863 Vpovp. 446 1205 - 538 867 23 Z ozirom na situacijo, je v letu 1980 nujno napeti vse sile za pospešitev gradnje in izpolnitev realizacije plana za obdobje 1976-1980. V cilju realizacije zastavljenega plana, je samoupravna stanovanjska skupnost Vič dala iniciativo za skupne na-stope vseh dejavnikov v občini za pospešitev gradnje, kar je povzročilo sinhroniziran pristop vseh sodelujočih. Re-zultati se danes že kažejo v pospešeni gradnji v soseski VS-1 Trnovo, kakor tudi na ostalih področjih. Želo pospešeno potekajo priprave za gradnjo v soseski VS-3 Žičnica, ki doživlja temeljite spremembe od prvotno načrtovanega programa. Tudi priprave za gradnjo v sose-ski RS-1 in RS-2 Jurčkova pot so v polnem teku. V tej soseski deluje tudi operativna pripravljalna komisija, ki opravlja pripravljalno funkcijo v soseski. To predstavlja organizirarr pristop k izgradnji 700 stanovanjskih enot, kjer se bo odvijala prvenstveno gradnja v okviru stano-vanjskih zadrug. Seveda bo na področju graditve potrebno vložiti še veliko naporov, posebno pri upoštevanju spremembe fi-nanciranja, ko se gre na financiranje iz čistega dohodka (sedaj iz tekočega) in pa poseben napor bo potrebno vložiti pri sestavi plana za naslednje srednjeročno ob-dobje. Planirati bonrfo morali za naslednjih 10 let, saj ugotavljamo, da poteka izgradnja soseske 5-7 let, nava-dno pa še več. Ob analizah sedanjega srednjeročnega plana ugotavljamo, da nam le-ta predstavlja plan želja, kar pa ovira trdnost planov in tudi obveze udeležencev takih planov niso dovolj obvezujoče, ker niso plod usklajenih potreb in možnosti (tudi operative izvajalcev). Prav tako je potrebno pristopiti k organiziranju enot stanovanjske skupnosti za izgradnjo posamezne soseske, katera predstavlja zametek uveljavljanja interesov priča-kovalcevv posamezni soseski od najzgodnejših pričetkov do trenutka, ko prevzame vlogo osnovna celica samou-prave na področju gospodarjenja z zgrajenimi objekti in zadovoljevanja ostalih potreb stanovalcev v soseski. Seveda je to mogoče v polni meri realizrrati šele v soseskah, katere se bodo šele pripravljale, v zastavljenih pa se bomo skušali ustrezno približati željeni obliki. GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI IN POSLOVNIMI PROSTORI . Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Vič-Ru-dnik ima v upravljanju 5731 stanovanjskih enot s površino 272.006 m2. Revalorizirana vrednost fonda znaša 1,417.663.364,45 din. Od tega je v družbeni lastnini 4062 enot, v etažni lastnini je 1669 enot, 120 enot pa je v lasti JLA, carinarnici itd., kar se vodi posebej. Pri tem je prav, če omenimo, da ima samoupravna stanovanjska skupnost razpolagalno pravico (iahko izda odločbo) le za 1165 enot, kar pomeni 20% fonda. Stanovanjska skupnost ima v upravljanju tudi 185 po-slovnih prostorov v skupni izmeri 13,382,5 m2, z revalorizi-rano vrednostjo 32.521.302.40 din. Od tega je 16 enot v etažni oziroma privatni lastnini. Gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš in poslov-nih prostorov je težavno predvsem iz naslednjih vzrokov: 1. Stanovanjski sklad je bil dosedaj slabo vzdrževan, zaradi nizkih stanarin in najemnin, ki ne morejo zagotav-Ijati materialne baze za dobro gospodarjenje v hiši 2. Gospodarjenje ponekod otežkočajo neurejeni odnbsi z etažnimi lastniki 3. Zaradi šibkosti kapacitet izvajalcev kakortudi njihove neustrezne organiziranosti na področju vzdrževanja ob-jektov, nastopajo težave posebno pri intervencijskih delih, zaradi česar nastajajo še večje škode na objektih 4. Za to področje ni izdelan srednjeročni plan vzdrževa-nja, kar je pogoj za smotrno gospodarjenje.V letu 1978 se je prvič razmišljalo o potrebi plana in se je tudi takoj pristopilo k izdelavi letnega plana Iz tega izhaja, da je vprašanje prehoda na ekonomske stanarine pomembno ne le za gospodarjenje s stanovanj-skimi hišami, ampak za celotno gospodarstvo, saj pred-stavlja tudi kvalitativni premik v miselnosti občanov in tudi v pristopu h gospodarjenju. PRENOVA. ;,: • v ¦' ;•'¦ ',. „. ¦¦, , ¦ , ' .. ,,'¦"¦ - V Ljubljani se doslej nismo uspeii dogovoriti o skppnem reševanju prenove, ampak to urejamo po občinah. Vsled tega nismo pripravili ustreznih strokovnih predlogov, ki v celoti vrednotijo problem prenove zaokroženih območij, na katerem prevladuje starejši stanovanjski fond. Pri tem se odpira cela vrsta vprašanj, od problematike spomeni-škega varstva, preko reševanja komunalne infrastrukture do namembnosti prostorov, tako da bi prenovljene ob-jekte uporabljali v poslovne namene, t. j. mala obrt, trgovi-nice in podobno, s tem pa bi omogočili tudi združevanje sredstev za prenovo ne le iz stanarin, temveč tudi iz drugih virov (sredstva za uporabo mestnega zemljišča, investicijski prispevki investitorjev v poslovne prostore, ki bi jih tako pridobili in podobno). Potrebna bo tudi verjetno sprememba lastnine, saj bi bilo prav, da objekti pod spomeniškim varstvom preidejo v družbeno last. Trenutno pa se v Ljubljani pripravljajo študije o prenovi, kar je obenem pogoj za nadaljnje sporazumevanje. ^ DRUŽBENA POMOČ S sredstvi družbene pomoči, katero se združuje na nivoju mesta Ljubljane upravljajo delegati občinskih skupščin SSS preko skupščine SSS Ljubljana in njenih teles. V skladu z zakonom o družbeni pomoči v stanovanj- skem gospodarstvu odloki mesta Ljubljane in samou- pravni sporazumi in pravilniki stanovanjskih skupnosti 'občin so se sredstva, zbrana za družbeno pomoč koristila za: - gradnjo oz. nakup stanovanj za družine z nizkimi dohodki, mlade družine, upokojence in invalide ter upra-vičence do stalne družbene pomoči, - subvencioniranje stanarin, - premiranje namenskega varčevanja, - reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposle-nih pri zasebnih delodajalcih, - za znanstveno raziskovalno delo na področju stano-vanjskega gospodarstva. Na listo za dodelitev solidarnostnih stanovanj (III. nate-čaj), je uvrščeno iz naše občine 156 upravičencev in sicer: - delavci z nizkimi dohodki 98 - mlade družine 37 - upokojenci in invalidi 21 24 Od teh je dobilo stanovanje - v letu: 1978 1979 - delavci z nizkimi dohodki 48 24 - mlade družine * 16 7 - upokojenci in invalidi 16 3 Vsem ostalim upravičencem bo dodeljeno stanovanje v letu 1980. Iz sklada SLP stanovanj, s katerimi razpolaga občinska stanovanjska skupnost je bilo dodeljenih 25 stanovanj Odbor za družbeno pomoč pri SSS Ljubljana Vič-Ru-dnik je v sodelovanju s KS odobril v letu 1979 tudi subven-cijo stanarine 8 upravičencem s skupnim zneskom 1.828,50 mesečno. Na podlati dogovora o premiranju, na podlagi namen-skega varčevanja v letu 1979 odobreno premirje 34 upra-vičencem v skupni višini 340.282,20 din. V letu 1978 je prispelo novih vlog za dodelitev stanova-nja 108, kar predstavlja skupaj z vlogami iz prejšnjega obdobja (816) 924 vlog, kar nam da vso dimenzijo pro-blema, če upoštevam, da se letno sprosti cca 30 enot, bi to pomenilo nerešljiv problem. Seveda bo določeno število prosilcev rešeno preko naslednjih natečajev za dodelitev stanovanj iz sredstev solidarnosti, jasno pa je, da morajo več storiti delovne organizacije, za reševanje stanovanj-skih problemov svojih delavcev. V letu 1979 je preseljena 1 družina iz naslova odprave barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorij, za leto 1981 pa je predvidena preselitev 76 družin za kar je zagotovljenih sredstev 40.000,000 po določilih družbe-nega dogovora o odpravi barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije. Pri tem naj podamo nekaj kritičnih ugotovitev do kate-rih prihajamo ob vsakodnevnem delu 1. Plani delovnih organizacij marsikje sploh ne upošte-vajo določil o minimalnih pogojih za zaposlovanje delav-cev, sicer si težko razlagamo množico vlog delavcev za dodelitev stanovanj. 2. Podnajemniki niso zaščiteni pred raznimi špekulaci-jami stanodajalcev in se pogosto znajdejo čez noč na cesti. 3. Problem nasilnih vselitev je resna motnja pri delova-nju odbora za družbeno pomoč pri tem pa prihaja tudi do preprodaje stanovanjske pravice. 4. Problem odprave barakarstva in stanovanj VI. in VII. kategorije je trenutno v celoti kot breme stanovanjske skupnosti. Pri razreševanju tozadevne problematike nas na tem področju čakajo predvsem naloge, katere predvidevajo, da je: - vsak dolžan skrbeti za reševanje svojega stanovanj-skega problema sam, seveda ob pomoči širše družbe, - vsak dolžan prispevati določena sredstva za pridobi-tev stanovanja oz. stanovanjske pravice, ustrezno svojim zmožnostim (tgdi upravičenci do solidarnostnega stano-vanja čeprav simbolične zneske), pri tem gre za vračljiva sredstva, - potrebno zagotoviti subvencioniranje stanovalcev kateri ne bi zmogli plačevanja stanarine, ustrezno meri-lom, katera bo potrebno korigirati v skladu z razvojem odnosov na tem področju in so sedanja že nekoliko preži-veta. ZDRUŽEVANJA SREDSTEV IN FINANCIRANJE '" Z združevanjem sredstev se v sedanjem sistemu zago-tavljajo sredstva v naslednje namene: . , ^ . - družbenapomoč 16%, - za namene kreditiranja gradnje ob nakupu stano-vanj 18% - zafinanciranjedomov ''¦ :•' 5,75% - za financiranje gradnje določenih komunalnih na-prav 15% - prenova stanovanj 5% - reševanjestanovanjskih potrebdelavcevvTOZD 40.25% Osnova za dosedanji sistem stanovanjskega kreditira-nja v Ljubljani je družbeni dogovor o upravljanju s sredstvi za kreditiranje stanovanj. Ta sredstva se uporabljajo za kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj. kreditiranje na-kupa zemljišča za organizirano in družbeno usmerjeno gradnjo, kakor tudi za urejanje stavbnega zemljišča. Poleg družbenih sredstev, ki so namenjena za stano-vanjsko izgradnjo se vedno bolj tudi vključuje lastna sred-stva občanov, ki z lastnimi sredstvi kakor s pridobljenimi krediti rešujejo svoja stanovanjska vprašanja. Doseči je v prihodnje, da bodo temeljni nosilci vseh odločitev o združevanju in usmerjanju sredstev za stano-vanjsko izgradnjo delovni Ijudje in občani t. j. delavci v TOZD ter občani na zborih stanovalcev, krajevnih skupno-sti in samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Vte namene je potreben takojšen pristop k pripravi novega družbe-nega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi stanovanjske gradnje, samoupravni sporazum o združe-vanju vseh za stanovanjsko gospodarstvo namenjenih sredstev. Nadalje je na novo opredeliti bilanco potrebnih sredstev za tisti dei komunalne infrastrukture, ki je sestavni del stanovanjske izgradnje kakor tudi izdelati ustrezen sistem kreditiranja hišne samouprave ob predpostavki, da so hišni sveti pravna oseba. i STROKOVNE SLUŽBE > V veliki meri je odvisna učinkovitost samouprave v sta-novanjskem gospdarstvu od uspešnosti izvajanja strokov-nih opravil, ki temeljijo na samupravnih odločitvah skup-ščine in drugih organov samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Dosedanja organiziranost kaže na splošno pre-majhno učinkovitost teh služb ob nedorečeni vlogi de-lovne skupnosti v samoupravne stanovanjske skupnosti. Nova samoupravna organiziranost stanovanjskega go-spodarstva v hiši, soseski, krajevni skupnosti in občini zahteva docela spremenjeno vlogo dosedanje strokovne službe. Organizirati je potrebno tako strokovno službo, ki bo sposobna zagotoviti obojestranski informacijski si-stem, obenem pa sposobna opravljati predvsem strokov-nje naloge, ki so skupnega pomena za vse Ijubljanske občine. SPECIFIČNA PROBLEMATIKA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA * a) Podstanovalska razmerja Večje število podstanovalcevv Ljubljani nima nikakršne zakonske zaščite. V to zvrst je šteti tudi večje število študentov, kakor tudi večje število družin. Pri plačevanju 25 najemnin zapažamo izredno izkoriščanje, ki presegajo zelo visoke zneske. Občinska skupščina še ni pristopila k sprejemu ustrez-nega odloka o podstanovalskih razmerjih, kajti dalje od delovnega osnutka ni prišlo. ¦ . . b) Nezasedeno stanovanje Precejšnje število raznih občasno nezasedenih stano-vanj kvari že tako slabo bilanco v Ljubljani. Trenutno se ocenjuje, da je število takih stanovanj - kvazi kadrovskih stanovanj 900 - 2000. Ta stanovanja so rezervirana za razne rušitve ceste, objektov, so pa tudi družbena stanovanja, ki jih ne zapu-stijo graditelji individualnih hiš ali lastniki stanovaoj v etažni lastnini iz špekulativnih razlogovv prid svojih otrok ali sorodnikov. Z evidentiranjem nezasederiih stanovanj ¦in pravilnim pristopom k stanodajalcem je zmanjšati število nezasede-nih stanovanj. c) Zamenjava stanovanj ¦ ¦: ¦' ; ¦ Na stanovanjsko stisko vpliva tudi nesmotrna zasede- nost večjih stanovanj, v katerih so pretežno starejši ob-čani. Ti so ostali v teh stanovanjih vsled najrazličnejših vzrokov. Zamenjava stanovanj ni organizirana, saj v glavnem poteka preko časopisnih oglasov, osebnih zvez in le po-redkoma preko razpolagalcev stanovanj. , Zamenjava stanovanj mora potekati organizirano z do-govarjanjem in sporazumevanjem brez prisile in nectovo-Ijenih plačil, kjer mora obvezno sodelovati tudi razpolaga-lec stanovanja. Predstavljeno gradivo opozarja na nekatere slabosti, ki se pojavljajo pri izvajanju akcijskega programa uresniče-vanja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Vse premalo je čutiti neposredni vpliv delovnih Ijudi in občanov, stanovalcev v razpravah, kjer se odloča o bistve-pih vprašanjih s področja stanovanjskega gospodarstva. Ta vprašanja so zlasti: - samoupravna organiziranost, ki omogoča stanovalcu in delovnemu človeku da bo resnični subjekt teh družbe-n6ekonomskih odnosov in vključuje zakonsko opredelitev hišne skupnosti kot pravne osebe, - oblikovanje temeljnih samoupravnih skupnosti v kra-jevnih skupnostih, oblikovanje samoupravnih skupnosti za prenovo in preoblikovanje občinske in mestne stano-vanjske skupnosti, - uvajanje ekonomskih stanarin do leta 1985, ki bodo omogočile normalno vzdrževartje stanovanjskih hiš in enostavno reprodukcijo stanovanjskega fonda v sto letih ob zagotavljanju subvencioniranju občanov z nizkimi osebnimi dohodki, - solidarnost v pogledu gospodarjenja s stanovanj-skimi hišami in v pogledu prenove v Ljubljani, - uvajanje lastne udeležbe za pridobitev najemnega sta-novanja, - celovito planiranje reševanja stanovanjskih vprašanj v temeljriih organizacijah združenega dela, delovnih skup-nostih ter drugih organizacijah in skupnostih, - oblikovanje Staninvesta kot organizacije združenega dela za obrtniške, hišniške in podobne storitve in obliko-vanje strokovne službe, ki zagotovi informacije in po-datke, ki so potrebni za delovanje organov hišnih skupno-sti, temeljnih samoupravnih skupnosti, občinske in mestne stanovanjske skupnosti za potrebe občanov. Stališča in predlogi predlagatelja A. Ugotovitve in stališča , ; 1. IS SO Ljubljana Vič-Rudnik ugotavlja, da z izvaja-njem opredeljenih nalog v akcijskem programu za uresni-čevanje družbenoekonomskih odnosov na področju ob- j§ čine ne moremo biti v celoti zadovoljni, -S 2. Izvrševanje nalog iZ AP poteka pri posameznih nosil-* cih z različno intenzivnostjo, kar kaže, da ne uspeva koordinacija, s katero bi želeli odpravljati zastoje pri na-daljnjem uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov, 3. Za stanovanjsko gradnjo, kot pomembnejši del AP,..... se ugotavlja, da je potrebno uskladiti izdelavo dokumen- ¦ tacije zrealnimi potrebami in možnostmi. (zazidalni načrt sprejet - realizacija zaradi komunalne neopremljenosti nemogoča). 4. Enako se ugotavlja za vso predhodno dokumenta-cijo, ki prostorško ureja stanovanjsko in drugo gradnjo, da v mnogih primerih premalo upošteva interese drugih interesnih področij, 5. Pridobivanje zemljišč na površinah, ki se urejajo z zazidalnimi načrti poteka prepočasi, enako tudi komu-nalna oprema. 6. Ugotavlja se, da bi se morala gradbena operativa v večji meri angažirati pri izgradnji posameznih sosesk. B. Predlogi Da bi pospešili izvajanje vseh nalog pri izvajanju AP predlaga izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik v sprejem naslednje predloge: - izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik predlaga vsem nosilcem stanovanjske izgradnje v TOZD, kakor tudi v KS dosledno izvajanje sklepov in priporočil, opredeljenih v AP uresničevanja družbenoekonomskih odnosov na po-dročju stanovanjskega gospodarstva, sprejetih na skup-nem zasedanju zbora občin, zbora združenega dela SML ter skupščine stanovanjske skupnosti in SIS socialnega varstva z dne 29. 10. 1979. - izvajanje sklepov in priporočil SML, sprejetih na seji 29. 5. 1980, na podlagi informacije o izpolnjevanju sred-njeročnega programa 1976-80 na področju stanovanjske izgradnje v Ljubljani, - izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik predlaga, da se obravnava tromesečna realizacija spreje-tih nalog iz AP na podlagi poročil posameznih nosilcev, opredeljenih v AP, - skuščina občine Ljubljana Vič-Rudnik bo enkrat letno obravnavala poročilo o izvajanju AP ter sprejela predloge in ukrepe za nadaljnjo realizacijo nepravočasno izvršenih nalog. s . , IZVRŠNI SVET 26 poročilo Poročilo o izvajanju programa izgradnje objektov iz sa moprispevka II. v občini Ijubljana Vič-Rudnik A. ZGRAJENI OBJEKTI ¦ A ' 1. WZ Vnanje gorice Objekt za 100 otrok je pričel z delovanjem 1. julija 1980. B. OBJEKTI V GRADNJI 2. VVZ Kozarje Objekt je v gradnji (za 100 otrok) od februarja 1980 in bo dograjen po planu do februarja 1981. Vrednost objekta je 25 milijonov dinarjev. -.-¦'., 3. VVZ Milan Česnik ' • Objekt je v gradnji od junija 1980 za 160 otrok in bo po programu dograjen v juniju 1981. Predračunska vrednost je 45 milijonov dinarjev. Gradnja poteka brez zastojev. 4. WZ Krim Rudnik Po pripravi zemljišča, ki je trajala eno leto, je v juliju 1980 stekla gradnja tega VVZ za 160 otrok. Sanacija zem-Ijišča za šolo in VVZ je veljala 40 milijonov dinarjev. Vrednost objekta pa je 54 milijonov din. VVZ bo po pro-gramu dograjen do jeseni 1981. . •--•',.. 5. OŠ Ig - telovadnica, prizidek Objekt bo dograjen septembra 1980 in predan v upo-rabo po uspešnem tehničnem pregledu. Vrednost gradnje je 15,2 milijona dinarjev. 6. OŠ Velike Lašče Objekt lelovadnica - prizidek k OŠ Velike Lašče bo predan v uporabo oktobra 1980. Vrednost gradnje je 23 milijonov din. 7. OŠ Preserje ' ' ¦ Objekt bo dograjen do septembra 1981. Vrednost ob-jekta je 67 milijonov dinarjev. 8. OŠ Krim Rudnik Gradnja objekta je stekla v juliju letos. Šola bo imela 16 učilnic ter malo in veliko telovadnico. Vrednost objekta znaša 140 milijonov dinarjev. Objekt bo dograjen jeseni 1981. 9. DU Kolezija Gradnja poteka po programu in bo dom zgrajen v marcu 1981. Vrednost gradnje je 100 milijonovdinarjevza kapaciteto 200 postelj. 10. ZD Vič ' Objekt bo dograjen do konca leta 1980. Vrednost grad-nje znaša 60 milijonov dinarjev. C. OBJEKTI V PRIPRAVI 11. VVU Rožnadolina Glavni projekt je izdelan. Izvršen je razpis za pridobitev najugodnejšega ponudnika. Z gradnjo bomo pričeli sep-tembra letos. . • 12. OŠŠkofljica ' '' Glavni projekt je izdelan in je v zaključni fazi pridobiva-nje soglasij. Z gradnjo bomo pričeli oktobra letos. Zemlji-šče je v celoti pridobljeno. Vrednost objekta znaša 76,5 milijona dinarjev. Sredstva so zagotovljena. 13. VVUTrnovo Zemljišče za ta VVZ je v pridobivanju. Lokacijsko dovo-Ijenje še ni pridobljeno, kar je pogoj za nadalnje projekti-ranje. Predviden začetek gradnje objekta bo v februarju 1981. Skupnost samoprispevka II je dne 13. junija 1980 dobila od Regionalne zdravstvene skupnosti nakazilo viškov zbranih v letu 1979 v višini 127.500.000 din, kar je omogo-čilo nadaljevati izgradnjo po zastavljeni dinamiki. Še naprej je potrebno angažirano delovati na združeva-nju preostalih sredstev iz zbranih viškov v letu 1979. V drugi polovici letošnjega leta je nujno rešiti vprašanje finančnih sredstev, ki jih morajo samoupravne interesne skupnosti združiti za dokončanje programa po družbe-nem dogovoru o sofinanciranju enotnega programa. Izra-čune svojih obveznosti so sisi že dobili v mesecu decem-bru 1979. leta. Le tako bo Skupnost samoprispevka II sposobna program dokončati in do LB-stanovanjsko-ko-munalne banke pravočasno poravnati obveznosti iz na-slova najetih kreditov. Zbiranje samoupravnih ter upravo-pravnih soglasij po-teka normalno, prav tako sodelovanje z LB-stanovanjsko-komunalno banko. Ljubljana27. 8. 1980 Komite za družbene dejavnosti 27 predlog Na podlagi 623. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 2/78) ter 169. in 172. člena statuta občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 2/78) je skupščina ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik na seji združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne.. sprejela naslednji SKLEP 1. Ukine se ukrep začasnega družbenega varstva v de-lovni organizaciji Žimnica, Ljubljana, Podsmreka 5/a sprejet na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1980 ter objavljen v uradnem listu SR Slovenije št. 9/80. 2. Z delom preneha začasni poslovodni organ v sestavi: Vidovič Damjan kot predsednik, Vučemilo Jožko, Zalar Franci, Živko Aleksander ter Novak Franci kot člani. 3. Prenehanje mandata začasnega poslovodnega or-gana se vpiše v sodni register. obrazložitev Začasni organ družbenega varstva je v skladu s spreje-tim sklepom skupščine občine pričel z delom 22/4-1980. Na osnovi izdelanega sanacijskega programa je bilo ugo-tovljeno, da je za sanacijo delovne organizacije potrebno zagotoviti 29,689.000 din sredstev pod relativno zelo ugo-dnimi pogoji, kar bi', ob korenitih spremembah v samem poslovanju in vrsti organizacijskih in kadrovskih spre-memb, verjetno saniralo delovno organizacijo, ki je že dve leti poslovala z izgubo. Začasni organ družbenega varstva se je srečeval z ne-premostljivimi težavami, pri čemer zaradi neporavnanih že zapadlih obveznosti in nemožnosti nabave reproduk-cijskega materiala ni uspel zagotoviti normalnega proiz-vodnega procesa, na drugi strani pa so sprejeti ukrepi zveznega izvršnega sveta na področju cen še dodatno otežili položaj DO. Posledica nezmožnosti hitrega razre-ševanja tekočih problemov je tudi izkazana izguba v prvem polletju 1980 v višini 2,847.739 din. Zaradi vrste objektivnih okoliščin in samih pogojev za normalizacijo stanja, sanacija ni uspela, prav tako ni bil dosežen poskus prisilne poravnave. Ker so bili izpolnjeni zakoniti pogoji, je sodišče po uradni dolžnosti dne 16. 7.1980uvedlostečajni postopek, s tem pa je podan pogoj o ukinitvi ukrepa začasnega družbenega varstva. poročilo O delu začasnega organa družbenega varstva DO »ŽIMNICA«, Na podtagi 169. in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78), 1., 2., 5. in 6. točke 622. člena in v skladu z 623. členom Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1980 sprejela ^ SKLEP , ¦¦¦¦¦- '¦¦?•«• o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni orga-nizaciji »Žimnica«, Ljubljana, Podsmreka 5/a in imeno-vala začasni organ družbenega varstva v sestavi: - predsednik: Vidovič Damjan - člani: Vučemilo Jožko Zalar Franci Živko Aleksander Novak Franjo z nalogo, da ukrepa v smislu zagotovitve pogojev za nadaljnje nemoteno in uspešno poslovanje delovne orga-nizacije. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 9/80 z dne 14. aprila 1980 in je pričel veljati osmi dan po objavi t. j. 22. aprila 1980. S tem dnem je organ družbenega varstva pričel pravo-močno izvrševati naloge v smislu sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji »Ži-mnica«, ter v okviru svojih pooblastil in danih pogojev dela. Začasni organ družbenega varstva je imel do vključno 15/7 - 1980 dvanajst sej in to: 8. 4., 15. 4., 22. 4., 29. 4., 5. 5., 20. 5., 30. 5., 3. 6., 17. 6., 24. 6., 30. 6., 8. 7. Na svojih sejah je obravnaval problematiko DO »Ži-mnica« ter sprejel in izvajal naslednje ukrepe: - 1) Inventurni popis Ustrezen sklep sta organ začasnega varstva in DS DO »Žimnice« sprejela že 22/4 - 1980, inventurni popis pa naj 28 bi bil izveden v času od 24. 4. do 30/4 - 1980. Sklep v predvidenem roku ni bil realiziran vsled težav, ki so nasto-pile pri pridobivanju ustreznih strokovnih delavcev izven DO. Zaradi tega se je popis pričel šele 15/5 - 1980 in je kohčan. Vrednostni , izračun izkazuje primanjkljaje za din 585.781,50 2) Izdelava sanacijskega programa Sklep, da se pristopi k izdelavi sanacijskega programa je sprejel začasni organ 22/4 - 1980. Na tej osnovi je bil sklenjen dogovor za izdelavo z zunanjim strokovnim so-delavcem. Sanacijski program je bil izdelan 15/6- 1980. 3) Analiza poslovanja DO »Žimnica« Analiza poslovanja DO »Žimnica« in predlog ukrepovza rentabilno poslovanje sta bila izdelana kot prvi del sana-cijskega programa in kot taka posredovana Izvršnemu svetu SOb Vič-Rudnik 22/5 - 1980. 4) Prerazporeditev odstavljenih vodilnih delavcev DO »Žimnica« Le-ta je bila izvršena na seji začasnega organa dne 22/4 - 1980 in sicer: - Krančan Feliks (direktor DO) je bil razporejen na operativno opravljanje del v komerciali pod nadzorom začasnega organa družbenega varstva, z osebnim dohod-kom v višini vodje komerciale. - Marka Franc (vodja komerciale) je bil razporejen na pperativno opravljanje del vodje prodaje, z osebnim do-hodkom v višini vodje prodaje. - Skubic Zinka (vodja finančne s^užbe) je bila razpore-jena na operativno opravljanje del na področju osebnih dohodkov, z osebnim dohodkom v višini vodje prodaje. 5) Analiza kalkulacij Zaradi pomembnosti, ki jo imajo kalkulacije v poslova-nju DO, je bila narejena analiza le-teh. Pri analizi je bilo ugotovljeno, da se v kalkulacijah obračunava nepravilna vrednost izdelave ure, saj le-to strokovne službe DO »Ži-mnice« niso bile v stanju pravilno izračunati. Sedaj so v kalkulacije vnešene pravilne vrednosti izdelavnih ur (vre-dnost izdelavne, ure je vzeta iz analize poslovanja), po-pravljen je bil tudi sistem izdelave lastne cene. V tem času pa ni bilo mogoče prekontrolirati normati-vov materialov in izdelavnih časov. Analiza in izdelava kalkulacij je končana. 6) Izdelava cenika Na osnovi novih lastnih cen, cenikov konkurenčni DO in posvetovanju s trgovinskimi DO je narejen nov cenik. Z uveljavitvijo tega cenika bi pokrivali tekoče stroške poslo-vanja. Istočasno so bili pripravljeni tudi novi prodajni pogoji. 7) Prijava cenika ' Ugotovljeno je, a DO »Žimnica« do sedaj ni imela prijav- Ijenih cen svojih izdelkov, pri ustreznem zavodu za cene in je celotno obdobje poslovala nezakonito. V smislu zagotovitve zakonitosti v poslovanju, je pripravljen mate-rial za prijavo cen Zveznemu zavodu za cene v Beogradu, ki vsebuje: - ustrezni sklep samoupravnega organa DO, ,¦'".- - tehnični opis izdelkov, , - kalkulacije, - skice izdelkov, - primerjava novih cen DO s cenami konkurenčnih DO. Material je bilo potrebno pripraviti v celoti. 8) Ukinitev popoldanske izmene V popoldanski izmeni je delalo manjše število delavcev, katerim je to zaradi njihovih držinskih razmer odgovarjalo. Pri nekajkratni popoldanski kontroli je bilo ugotovljeno, da delovna disciplina ni primerna, da delo ni primerno organizirano in da s tem tudi rezultati dela niso najboljši. Zato je bil dne 13/5-1980 sprejet sklep o ukinitvi popol-danske izmene, ki je stopil v veljavo 19/5-1980, obenem pa sta bila oba popoldanska oddelkovodja prerazporejena na opravljanje del in nalog tapetnika, za kar imata tudi ustrezno kvalifikacijo. 9) Sklic trgovskih potnikov , -¦ '•"..- Na osnovi sklepa z dne 13/5-1980 je bil 20. 5. izvršen sklic trgovskih potnikov na katerem so bili le-ti sezna-njeni: - s stanjem DO »Žimnica«, - da zaradi takega stanja v letu 1980 še niso dobili izplačanih potnih stroškov, - da je potrebno forsirati prodajo zalog gotovih izdel-kov, - da je potrebno pri sprejemanju novih naročil upošte-vati obstoječe zaloge materialov, - da bodo dobili nove cenike ih prodajne pogoje isto-časno s seznamom zalog gotovih izdelkov in zalog mate-rialov z ustreznimi katalogi*blaga, - da bo izdelan pravilnik o nagrajevaju trgovskih potni-kov, po katerem bodo v bodoče tudi nagrajevani. Dogovor bo v celoti realiziran do 12/6-1980. 10) Reševanje problematike mizarske dejavnosti DO potrebuje v svoji proizvodnji mizarske izdelke - v glavnem ogrodja, ki jih dobiva od kooperantov in lastne proizvodnje, ki jo ima v najeti mizarski delavnici v Kozar-jah. Tu je zaposlenih 13 delavcev. Stroškov za to dejav-nost v DO nimajo ločenih, sj je obračun skupen za celo DO. Pri ocenjevanju razmer in učinkov mizarske dejavno-sti je ugotovljeno: - da je delovna disciplina slaba, • " '¦:'.¦ - da je prisotna prevelika odsotnost iz dela zaradi bol-niške - v enem primeru kontrole v delavnici je bilo ugotov-Ijeno. da jih dela samo 5, ostali so bili odsotni, - da je zaradi oddaljenosti od matične dejavnosti, težko kontrolirati delavce, - da so zaradi navedenih dejstev tudi finančni učinki slabši. Vsled tega je sklenjeno, da se v primeru sanacije DO, pridobi dovolj močnega koaperanta, ki bo lahko zadovo-Ijeval potrebe DO »Žimnice« po tovrstnih izdelkih. To obvezo, bi na osnovi dosedaj vodenih razgovorov prev-zela »Hoja« TOZD »Pohištvo« Polhov Gradec, s katerim je DO »Žimnica« tudi sedaj sodelovala. Z realizacijo tega dogovora, bi se tudi delavci - mizarji zaposlili v »Hoji« TOZD »Pohištvo«. Istočasno je bilo s »Hojo« TOZD »Pohištvo« dogovor-jeno, da bo v primeru pomanjkanja dela v tapetniški dejav-nosti, lahko prevzela del delavcev, ki ne bi imeli dovolj dela. 11) Nova organizacijska shema Na osnovi ugotovitev iz »analize DO »Žimnica«, in »sa-nacijskega programa DO »Žimnica« je razvidno, da je za obstoječo organiziranost, velikost in obseg proizvodnje zaposleno preveč režijskega kadra, ki je v več primerih neaktiven, ima prenizko ter tudi neustrezno strokovno raven in poseduje premalo znanja. Zato se je v smislu racionalizacije režijskih stroškov izdelalo dve organizacij-ski shemi in sicer: 29 a) organizacijsko shemo, ki odgovarja sedanji stopnji brganiziranosti DO in predvideva zmanjšanje režijskega kadra za 16 delavcev, obenem pa zagotavlja, da DO »Ži-mnica« posluje tudi vnaprej kot samostojna DO. b) organizacijsko shemo v kateri je predvideno, da je DO »Žimnica« organizirana kot TOZD druge DO. V tej shemi je predvideno zmanjšanje režijskega kadra za 26 delavcev. 12) Prenehanje delovnega razmerja Začasni organ je do 7/7-1980 obravnaval in tudi sprejel naslednje odpovedi: - Dolinar Jože... - Kozamernik Marija - Mirkovič Tihomir - Skubic Zinka - - - Plahutnik Marija - •' 5 - Urbančič Frančiška N . - Trpin Anton . ' ~ , - Mesojedec Slavka t * , , - Čepon Marija - Oblak Anton . , , 13) Disciplinski ukrep Disciplinski ukrepi so bili uvedeni v več primerih, ven-dar niso bili realizirani radi tega, ker disciplinska komisija v času delovanja organa ni bila niti enkrat sklepčna. 14) Stiki s poslovnimi partnerji DO »Žimnica« in soro-dnimi DO Pristopilo se je k zbiranju informacij pri poslovnih part-nerjih DO »Žimnice«, kakortudi sorodnih DO. Stiki so bili izvršeni z: - DO Slovenijales, Ljubljana, TOZD 400 in TOZD 500 in to 17. 4., 24. 4., 26. 5., in 4. 6. - DO »Meblo« Nova Gorica 20. 5. * ;- - DO »Tapo« Ljubljana, 4. 4. in 23. 4. 80 /" ¦ - »Jugodrvo« Beograd, 8. 4. 1980 Na osnovi zbranih informacij lahko ugotovimo: - da je DO »Žimnica« poznana kot sorazmerno soliden partner - da je kvaliteta izdelkov dobra - da ima moderen proizvodni program * - da ima kvalificirane tapetnike - da je na tržišču dovolj povpraševanja po tovrstnih izdelkih - da ta dejavnost v Sloveniji še ni dovolj razvita in je slabo organizirana. Poleg tega je bilo dogovorjeno z: > a) »Meblom« Nova Gorica: - da bo ta DO pričela poslovno sodelovati z »Žimnico« in za svoja naročila, če bo potrebno, dobavljala ustrezne repromateriale. V tem smislu že tečejo konkretni razgo-vori za izdelavo sedežnih garnitur za izvoz (ČSR). b) »Slovenijales« Ljubljana TOZD 400 in TOZD 500. - da sta pripravljena povečati planirani promet iz 35 mio na 50 mio din, - da sprejemata prodajo po novih cenikih z mesecem junijem, kar velja za nova naročila medtem, ko za stara naročila in predračune izdane pred mesecem junijem veljajo stare cene, kar pa velja tudi za pogodbe, ki so bile dane v podpis pred junijem in bodo podpisane do 30. 6. 1980. - da bosta za realizacijo danih naročil, če bo potrebno, preskrbela tudi repromateriale, - da se v drugi polovici junija v sami DO »Žimnici« vodjem poslovalnic Slovenijalesa predstavi proizvodni program, kar bo pripomoglo k povečanju prodaje, - da se za njihove potrebe pripravi 85 izvodov cenikov in katalogov s tapetniškim blagom, ki je na zalogi. 15) Ostali ukrepi a) Izvršni svet SOb je po svoji moči skupno z začasnim organom družbenega varstva uspešno reševal finančne in organizacijske probleme za uspešnejše, predvsem pa nor-malno delo začasnega organa družbenega varstva. b) Sklad skupnih rezerv je Odobril DO »Žimnica« 5,0 mio din kredita, iz katerega so bili izplačani OO za me- * sece: marec, april, in maj. Za izplačila OD za mesec junij je sklad skupnih rezerv odobril dodatna sredstva. Stanje v poslovanju DO »Žimnica« Zaradi neporavnanih že zapadlih finančnih obveznosti je SDK blokirala žiro račun DO »Žimnica«. To je povzro-čilo v poslovanju DO praktično nepremostljive težave, ki se kažejo v naslednjem: - onemogočena je kakršnakoli nabava v imenu DO " »Žimnica«, , - pomanjkanje raznih materialov, - motnje v proizvodnji, '¦',•;]'¦ - zamujanje dobavnih rokov, '¦"-,. - nezaupanje pri dobaviteljih in kupcih, - zmanjšana aktivnost trgovskih potnikov, ,.vt .-,..,"¦: - nezasedenost proizvodnje, - večanje izgube, ' .< - delavci so brez toplega obroka, - v nekaterih primerih so delavci pričeli z lastnim de-narjem plačevati nekatere stroške za ime DO (šoferji, • monterji, kuharica), 4» - delavci že dalj časa niso dobili izplačanih potnih stroškov, tudi za opravljena službena potovanja ne, - finančna sredstva za izplačilo OD se pridobivajo sproti. Delavci so dobili OD v mesecih marec, april in maj izplačana v skladu z njihovim pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo in v skladu z zveznim zakonom o pogojih in postopku za sanacijo, za mesec junij pa 80%-ne zajamčene OD. Nastala situacija je zahtevala hitro in energično ukrepa-nje, zato je tudi Izvršni svet SOb Vič-Rudnik na svojih sejah, na osnovi poročil začasnega organa družbenega varstva, dne4. 6,11. 6., 26. 6., 30.6. poglobljeno obravna-val problematiko in stanje DO »Žimnice« in sprejel sklepe, na osnovi katerih se je pristopilo k pospešenemu razreše-vanju nastale situacije. Na osnovi sanacijskega programa in inventurnega popisa je bilo ugotovljeno, da je potrebno za normalno obratovanje DO »Žimnice« zagotoviti 29.689.000 din finančnih sredstev. Ta sredstva bi zadosto-vala za pokrivanje izgube iz leta 1978, 1979 in 1980, za pokrivanje nepokritih investicij iz leta 1979 in 1980 za pokrivanje ugotovljenega inventurnega manjka, za po-trebna obratna sredstva in minimalne investicije v osnovna sredstva. Na osnovi ugotovljenih potreb po finančnih sredstvih, se je pristopilo k iskanju sanatorja in potrebnih finančnih sredstev. V tem smislu so bili vodeni tudi razgovori s poslovnimi partnerji Žimnice, z Ljubljansko banko, DO Hojo, Mizarstvom in tapetništvom Ig, Mizarstvom Trnovo. Vsi ti razgovori niso dali željenih rezultatov, zato je DS »Žimnice« dne 2. 7. 1980 sprejel sklep za uvedbo po-stopka prisilne poravnave med DO »Žimnico« in njenimi upniki. Na osnovi tega sklepa je Temeljno sodišče v Ljub- 30 Ijani sprejelo 7. 7. 1980 sklep s katerim zahteva, da DO »Žimnica« do 8. 8. 1980 predloži sodišču: 1) Poročilo o gospodarsko finančnem stanju dolžnika (zaključni račun, periodični obračun in podobno). 2) Seznam upnikov z navedbo njihovih firm in sedežev ter višino niihovih terjatev. V kolikor DO »Žimnica« do 8.8. 1980 ne bo predložila navedene dokumentacije, bo sodi-šče uradoma uvedlo stečajni postopek. Temeljno sodišče je na osnovi sklepa DS DQ »Žimnice« o uvedbi postopka za prisilno poravnavo, razpisalo narok za uvedbo postopka prisilne poravnave za 16. 7. 1980. Glede na to, da seznam upnikov ni bil predložen v dogovorjenem roku, se je smatralo, da prisilna poravnava ni bila dosežena, zato je sodišče dne 16. 7. 1980 uvedlo stečajni postopek nad DO »Žimnica«, pri čemer je za stečajnega upravitelja imenovalo Dimnik Adolfa, za ste-čajnega sodnika pa Slokan Jaka. predlog Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78), 1. in 10. člena zakonao davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72, 39-467/74 in 11-538/79) je skupščina občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne ...,, sprejela Odlok o dopolnitvi odloka o davku na pro met nepremičnin . 1. člen V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-1372/75 in 6-279/76) se v 3. členu za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, zgraje-nega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev, občanu, ki bo v njem opravljal obrtno ali kako drugo gospodarsko dejavnost, kot glavni poklic« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik v - - skupščine občine Številka- Ljubljana Vič-Rudnik Datum-12/8 1980 *V ¦ -i ' VILI BELIČ obrazložitev Osnutek odloka o dopolnitvi odloka o davku na promet nepre-mičnin je bil obravnavan na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. 7. 1980. K osnutku odloka o dopolni-tvi odloka o davku na promet nepremičnin je bila pripravljena tudi ustrezna obrazložitev in oba dokumenta sta bila skupaj objavljena v delegatski prilogi »Naše komune« številka 7 z dne 24. 6. 1980. Zbora skupščine občine na sejah, ki sta bile dne 16. 7. 1980, k osnutku odloka nista dala pripomb ali morebitnih dopol-nil. Glede na te ugotovitve je pripravljen predlog odloka o dopolni-tvi odloka o davku na promet nepremičnin, ki je po vsebini in obliki enak osnutku, ki je bil v javni razpravi. Izvršni svet skup-ščine občine je o tem predlogu odloka razpravljal na svoji 78. seji in predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti skupščine občine, (Ja ga sprejmeta. IZVRŠNI SVET 31 predtog/l Na podlagi 3. člena Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupno-sti dne...................................sprejela Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanj sko in drugo kompleksno graditev v območju zazidalnega otoka RS-1 in RS-2Rudnik. 1. člen : Dopolni se odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stano-vanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega otoka RS-1 in RS-2 (v nadaljnjem besedilu: odlok) objavljen v Uradnem listu SRS, št. 7/79, tako da se v 3. členu odloka dodajo naslednje parcele v k. o. Karlovško predmestje. par. št. vl. št. kultura m2 lastnik 397/26 1843 dvorišče 700 OžboltDrago, ' . hiša 105 Prekomorskih brigad8, Postojna 392/29 2592 Travnik 292 Levčič Franc, Ljubljana, Slovenska, dol/2, Koželj ,-.-.". Stanislav -1 /4, Koželj Ljudmila-1/4oba Kristanova Ul. 2 397/25 2971 hiša 109 Pavšek Maks do 1/2, dvorišče 435 Pavšek Ana do 1 /2, pot 44 Galjevica 55/1 397/24 2972 hiša 108 Kmet Štefan, Ljubljana, dvorišče 346 Galjevicašt. 55/10 pot 67 njiva 176 397/19 2973 hiša 110 Maršič Alojz do 1/2 397/20 2973 dvorišče 274 Maršič Ana, roj. Skubic pot 72 do 1 /2, oba Galjevica njiva 231 55/6 397/21 2974 dvorišče 373 Omerza Mihael, njiva 124 Ljubljana, do 1/2 in hiša 108 Omerza Marija do 1/2, pot 79 oba Galjevica 55/8 397/18 3011 stavb. 97 Mikolič Janez, Galjevica s hišo 55/4, Ljubljana dvorišče 216 pot 34 : 397/22 2975 hiša 108 Zupančič Albin do 1/2 397/23 2975 dvorišče 297 in Zupančič Francka do pot 74 1/2,0baGaljevica224 njiva 207 397/17 2976 dvorišče 222 Mikolič Franc, hiša 90 Ljubljana, Galjevica pot 33 55/4 397/27 2977 njiva 111 Gasperac Ivanka do 1/2 dvorišče 721 Gasperac Jožko do 1 /2 hiša 106 oba Ljubljana, Goriška 31 397/16 2978 njiva 22 Podlogar Rafael, Galjevica 55, Ljubljana 384/28 661 travnik 961 Brglez Jože, Jurčkova pot 105, Ljubljana 243/45 1541 vrt 215 šurk Marija, Jurčkova pot429, Ljubljana 243/104 2727 travnik 623 Lah Marija- nedoletna, Ljubljana, Smrekarjeva 16 ' . ¦ ¦¦,.-¦- 243/217 2911 travnik 980 243/218 2910 travnik 987 Pušjožein PušAlojzija, Presetnikova5, ter • ; . ¦ ' '.'.¦ GrabnarVladimir, ¦¦.-.. ' . Dolenjska136, vsakdo '-....'.':¦ 1/3 2. člen Ta odlok začne veljti osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ?' kP4"21 inLon Predsednik skupščine Ljubljana, 12/8-80 občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. obrazložitev Na podlagi pooblastila iz 3. člena Zakona o prenehanju lastnin-ske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kom-pleksno graditev (Ur. list SRS. št 19/76) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejela odlok o določitvi zemljišč, name-njenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na ob-močju zazidalnega otoka RS-1 in RS-2 Rudnik, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 7/79. Z dnem uveljvitve tega odloka so postala družbena lastnina vsa stavbna zemljišča znotraj zemlji-škega kompleksa, katerega meje so bile opisane v 2. členu odloka (v 3. členu so natančno navedeni zemljiškoknjižni in katastrski podatki posameznih parcel). V času od sprejetja odloka do začetka vknjižbe družbene last-nine je zemljiška knjiga Temeljnega sodišča I. v Ljubljani Encta V Ljubljani ugotovila spremembe katastrskih podatkov nekaterih zemljišč, glede katerih je bila izvršena poočitev delitve, s čimer so nastale iz osnovnih parcel nove parcele pa so bile pomotoma izpuščene v odloku, ki ga sedaj dopolnjujemo. Izvršni svet je obravnaval osnutek odloka na svoji 75. seji dne 30/6-1980 in ga je na podlagi 5. člena navedenega zakona poslal v razpravo krajevni skupnosti Galjevica, zainterisiranim organiza-cijam združanega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam ter skupnostim na ob-močju krajevne skupnosti Galjevica. Enomesečni rok za izvedbo razprave je potekel 10/8-1980. Pri-pomb k osnutku odloka ni bilo. Številka: 464-211/78 Datum: 12/8-1980 Sekretariat za upravne zadeve 32 predlog Na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentira-nju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/1980) ter 179. člena Statuta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 29/75), je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela SKLEP 1. Ukine se naselje Kozarje, del k. o. Dobrova, statistični okoliš 554611 in priključi k naselju Ljubljana, z ulicami: Cesta Dolomitskega odreda - del Tomčeva ulica Lazarjeva ulica Kozarška cesta - del Pot čez gmajno - del -.'. i1 Španova pot 2. Ukine se naselje Podutik, k. o. Grič, statistični okoliš 554630 in priključi k naselju Ljubljana. 3. Ta sklep-velja takoj ; Številka: 015-70/0 Datum: Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič- Rudnik: Vili Belič obrazložitev Z zakonom o območjih okrajev in občin v Ljudski repu-bliki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 35/64) je bilo določeno katere katastrske občine ali njih deli in naselja v občini Ljubljana Vič-Rudnik spadajo v mesto Ljubljana kot po-sebno družbeno politično skupnost in naselje, ter katere katastrske občine ali njih deli in naselja so še na območju občine. Naselje Podutik - del, k. o. Glince - del (sedaj k. o. Grič) je bilo vključeno kot naselje z uličnim cestnim sistemom v mesto Ljubljana kot družbeno politično skupnost, ne pa v naselje Ljubljana. Del naselja Kozarje (ob Tržaški cesti) je bil že z Zako-nom o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 35/64) priključen v mesto Ljubljana kot družbeno politično skupnost in tudi priklju-čen naselju Ljubljana. Del naselja Kozarje (statistični oko-liš 554611 - stare Kozarje ob Cesti Dolomitskega odreda-Španova pot - del Kozarške ceste) pa je ostal kot naselje v mestu Ljubljana kot družbeno politični skupnosti. Naselje Podutik (statistični okotiš 554630), ki leži v KS Brdo in naselje Kozarje (statistični gkoliš 554611), ki leži v KS Vrhovci (prej KS Kozarje), sta v mejah Generalnega urbanističnega načrta - ureditvenega območja Ljubljane - in se že sedaj obravnavata kot naselje Ljubljana. Glede na navedeno, Izvršni svet skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik predlaga, da se dejansko stanje potrdi s sklepom o priključitvi naselja Podutik in Kozarje v naselje Ljubljana. Izvršni svet odgovori na vprašanja delegatov KRAJEVNA SKUPNOST BRDO VPRAŠANJE, postavljeno na 25. seji ZZD, ZKS, DPZdne 25/6-1980: Delegacija krajevne skupnosti Brdo postavlja vprašanje v zvezi s predvideno adaptacijo trgovine v KS Brdo. Ob-stoječa trgovina, ki je klasičnega tipa (zgrajena pred 20 leti) glede na število prebivalcev v KS Brdo, ter na predvi-deno povečanje števila prebivalcev zaradi individualnih gradenj, ki so predvidene po zazidalnem načrtu za to območje, je nujno potrebno rešiti problem preskrbe s tem, da se glede na števrto prebivalcev ter velikost prodajnega prostora trgovina adaptira ter zgradi skladišče za pro-dajne artikle, ker sedanje ne ustreza svojemu namenu. Trenutno trgovina ne služi svojemu namenu, ker je v času ko je večina prebivalcev doma trgovina zaprta. Trgovina ima sedaj delovni čas od 8. do 15. ure. Smatramo, da je problem tako pereč, da ga je potrebno v najkrajšem času rešiti. Krajani KS Brdo preko delegacije KS Brdo zahtevajo, da jim ustrezni upravni organi SO Ljubljana Vič-Rudnik, ter Mercator Rožnik TOZD Dolomiti podajo odgovor na po-stavljeno vprašeinje. . ; ODGOVOR: - Trgovina na Brdu'je vse do predčasno poslovala nepre-kinjeno od 7. do 19. ure. Od 20/6-1980 dalje pa smo bili prisiljeni zaradi kadrovskih zadev skrajšati poslovni čas trgovine in sicer od 7. do 14. ure oz. od 8. do 15. ure. Že 30/6-1980 pa je bila trgovina zopet normalno odprta od 7. do 19. ure, vendar pod izredno težkimi delovnimi pogoji, saj nekateri delavci delajo v dveh izmenah. Zato je priča-kovati, da bo tudi v mesecu juliju potrebno skrajšati po-slovni čas v kolikor se do tedaj ne bodo kadrovske ra-zmere stabilizirale. Normalno obratovanje pričakujemo šele od meseca septembra dalje, ko bomo z novimi de-lavci, kateri bodo predvidoma nastopili delo v mesecu septembru zagotovili normalno zasedbo delovnih mest v trgovini. Glede predloga, da je treba trgovino v KS Brdo adapti-rati so samoupravni organi naše TOZD sprejeli smernice razvoja trgovine v obdobju 1981-1985, v katerih smo pre-dvideli tudi adaptacijo navedene trgovine. Glede na zao-strene pogoje gospodarjenja in finančne udeležbebanke pa je po usklajevalnem postopku program adaptacije tr-govine v KS Brdo odložen oz. prenešen v naslednje sred-njeročno obdobje. Mercator Rožnik TOZD DOLOMITI Direktor: LUDVIK ČAMPA SKRAJŠAN ZAPISNIK 25. skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bilo 16. julija 1980 s pričetkom ob 16. uri Skupno zasedanje zborov je sklical in vodil predsednik skup-ščine občine, Vili BELIČ. Zbori so soglasno sprejeli naslednji .'%...-.¦ dnevni red: : ••.'¦'• ''. 1. Ugotovitev sklepčnosti zasedanja, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 24. skupnega zasedanja zbo-rov, _,, , ¦ ...',_ ,, _ 3. Uvodno poročilo ' ; '. : - k osnutku dogovora o temeljih družbenega plana SR Slove-nije za obdobje 1981-85, - k osnutku medobčinskega dogovora o skupnih temeljih planov za obdobje 1981-85, - k osnutku dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-85, - k osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-85, 4. Uvodno poročilo k predlogu odloka o sprejemu zazidalnega na&rta za območje VS-102/2 Rakova jelša in k predlogu od-loka o sprejemu spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del soseske VS-6 Na grbi, 5. Obravnava in sprejem sklepa o uvedbi redne likvidacije Mla-dinskega klimatskega zdravilišča Rakitna, 6. Poroči lo začasnega organa družbenega varstva o dosedanjem delu in stanju v delovni organizaciji Žimnica 7. Predlog za razrešitev dolžnosti podpredsednika izvršnega sveta občine, 8. Predlog kandidatov za člane razpisnih komisij, 9. Predlog za poimenovanje vzgojnovarstvenega zavoda Vnanje gorice. KTOČKI 1. - ' ' ^''' Na podlagi oddanih pooblastil za zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela ter na podlagi prezenčne liste za družbeno-politični zbor je predsednik ugotovil, da je navzočih: - 31 delegatov zbora združenega dela od skupno 49 delegatov zbora, - 22 delegatov zbora krajevnih skupnosti od skupno 29 delega-tov zbora in - 17 delegatov družbenopolitičnega zbora od skupno 29 delega-tov zbora. Sklepčnost je bila podana in zbori so nadaljevali z delom po sprejetem dnevnem redu. K TOČKI 2. Skrajšan zapisnik 24. skupnega zasedanja zborov skupščine ob-čine z dne 25. junija 1980 je bil brez pripomb ali dopolnitev soglasno odobren. K TOČKI 3. ¦ ¦¦ ¦ t ¦ Ekspoze k osnutkom dogovorov o temeljih družbenih planov SR Slovenije, mesta Ljubljane in občine Ljubljana Vič-Rudnik za 34 delegati so sklenili - delegati so sklenili - delegati so sklenili obdobje 1981-85 je podal predsednik izvršnega sveta, France MARTINEC Poudaril je, da zaostreni pogoji gospodarjenja in izvajanja ukrepov gospodarske stabilizacije terjajo tudi realno pripravo dogovorov, ki ne bodo le spisek želja, temveč bodo postali dokument, na podlagi katerih bo mogoče sprejeti realnesrednje-ročne plane. Dogovor o temeljih družbenega plana družbenopo-litične skupnosti predstavlja enega najpomembnejših planskih aktov, ki bo v končni obliki vseboval le tiste obveznosti, pravice in naloge, ki jih bo združeno delo in skupnost oblikovalo v elemen-tih za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje. Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine za naslednje sred-nferočno obdobje izhaja iz smernic osnovnih nosilcev planiranja v občini ter tistih nosilcev izven občine, ki bodo bistveno vplivali na njen razvoj. * Razprava o osnutkih dogovorov je potekala na ločenih sejah zborov skupščine. ']' kTOČKI 4. -...¦>¦> > • • ,¦¦'¦ Uvodno poročilo k predlogu odloka o sprejemu zazidalnega . načrta za območje VS 102/2 - Rakova jelša in k predlogu odloka o sprejemu spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del soseske VS-6 Na grbi je podal član izvršnega sveta in predsednik ; komiteja za urbanizem in varstvo okolja, inž. Miloš LAPAJNE. Med drugim je seznanil zbore, da sta samostojni delegaciji št. / 48 (zasebni kmetje) in št. 46 (KIT- KZ Ljubljana) podali amandma k predlogu odloka o sprejemu zazidalriega načrtazaVS 102/2, in sicer, »da ob realizaciji zazidalnega načrta za območje VS 102/2 Rakova jelša ni mogoče odtujiti kmetijskih zemljišč in kmetijskih objektov toliko časa, dokler nizanje zagotovljena ustrezna enako-vredna nadomestitev«. O podanem amandmaju je razpravljal izvršni svet, vendar je ugotovil, da je smiselno že upoštevan v predlogu in odgovoru, objavljenem na strani 21 delegatske pri- ' loge. K predlogu dopolnitve zazidalnega načrta za del VS-6 Na grbi je po zaključenem postopku obravnave podala pismeno pri-pombo oz. delegatsko vprašanje Avtomontaža-TOZD Utensilia. Pripomba je bila na skupnem sestanku predstavnikov delovne organizacije, krajevne skupnosti in izvršnega sveta obravnavana, ¦ izoblikovan je bil popravek k predlogu, ki je bil posredovan delegatom in delegacijam in sicer v tem smislu, ¦ — da ostane stanovanjski del nespremenjen, ..' - da se opusti pravokotni priljuček predvidene stanovanjske " ceste s tem, da se cesta izravna in poševno priključi Pokljukarjevi ulici, - da se lokacija vzgujnovarstvenega zaVoda za 200 otrok prema-kne v smeri jugozahoda s tem, da bo potrebno odstraniti en stanovanjski objekt. Predlagani popravek ne terja spremembe besedila predloga odloka. O predlogu obeh odlokov razpravljajo in sklepajo zbori sku-ščine na ločenih sejah. KT(y-ia je podrJ <• ••^--jdnik komiteja za družber.e dejavnos; in tl n IS, An*or. BREGAR. Poudaril je, da " obt.- jječega stanja (za odpravo pomanjkljivosti, ki jih narekuje sanitarna inšpekcija). Hkrati pa je v močnejšem upadu tudi tista zdravstvena indikacija, ki pogojuje usmeritev otrok na klimatsko zdravljenje in ni mogoče zagotoviti zadostnega števila oskrbovancev, s tem pa tudi ne rentabilnosti poslovanja zdravili-šča. Zato izvršni svet predlaga uvedbo postopka redne likvidacije mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna, hkrati pa tudi, da objekt v Rakitni ohrani svojo namembnost, da se v srednjerofi-nem programu zagotovi sanacija objekta ter da postane klimat-sko zdravilišče regijskega oz. republiškega značaja. V razpravi je delegatka DPZ, Nataša KOVAČ podala pobudo, da izvršni svet sodeluje s pristojnimi planerji republike in regije za to, da se sanacija zdravilišča vključi v srednjeročni program 1981-85. DK št. 48 (zasebni kmetje) in št. 46 (KZ Ljubljana) sta podali pismeni predlog, in sicer, da je nujno potrebno ohraniti namemb-nost obstoječega zdraviliškega objekta na Rakitni, ne glede na redno likvidacijo. Zato naj izvršni svet v mesecu decembru 1980 poroča zborom skupščine o stanju ter možnostih ureditve in koriščenja objekta na Rakitni. Zbori skupščine so nato z večino glasov (69 »za«, 1 »proti«) sprejeli naslednje SKLEPE: 1. uvede se postopek redne likvidacije delovne organizacije Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, 2. postopek redne likvidacije bo opravilo Temeljno sodišče v Ljubljani, enota v Ljubljani, gospodarski oddelek, 3. uvedba postopka redne likvidacije se vpiše v sodni register Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljant, 4. ukine se ukrep družbenega varstva v delovni organizaciji Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, sprejet na seji vseh zborov skupščine občine 18. 7. 1979, 5. sprejmejo se stališča in predlogi izvršnega sveta glede na-daljnje namembnosti objekta na Rakitni ter predloga delegatke DPZ in DK št. 48 ter 46. Ob zaključku te točke se je predsednik skupšdine, tov. Belič zahvalil predsedniku in članom kolegijskega poslovodnega or-gana v delovni organizaciji MKZ Rakitna za njihovo delo in prizadevanje pri razreševanju problematike te delovne organiza-cije. K TOČKI6. * ' ¦' ;¦¦¦ Predsednik začasnega organa družbenega varstva v deiovni organizaciji Žimnica, ing. Damjan VIDOVIČ, je podal poročilo o delu začasnega organa družbenega varstva. Začasni organ družbenega varstva je svoje delo usmeril pred-vsem v sanacijo delovne organizacije. V ta namen je izvedel inventurni popis, izdelal sanacijski program, analizo poslovanja delovne organizacije, analizo kalkulacij, izdelal cenik izdelkov, ukinil popoldanske izmene ter izvedel še druge ukrepe in opra-vila. Zaradi neporavnanih že zapadlih finančnih obveznosti je SDK blokirala žiro račun delovne organizacije, ker je povzročilo v poslovanju te organizacije velike, skorajda nepremostljive težave, ki so terjale še pospešenje razreševanja nast?'e situacije. Razgovori s poslovnimi partnerji in banku niso dali želenih rezultatov, zato je delavski svet Žimnice 2. 7. r I. sprejel sklep za uvedbo postopka prisilne poravnave med DO Žimnica in njenimi upniki. Na osnovi tega sklepa je Temeljno sodišče razpisalo narok za uvodbo postcpka prisilne poravnave, ki pa ni uspel. Z.:."'.'i *3g «;e i>v>t!.o stečijri \t>r,:i;;j\>\>m DO Žimnica. '.i'\,__r Lš^*! ski;c*či:ie so na podlagi podanega poročila o delu začasnega organa družbenega varstva v DO Žimnica sprejeli sklep, da začasni organ družbenega varstva poda dokončno poročilo na septembrski seji zborov skupščine. ..-.,- ,. ,, '. KTOČKI 7. • Na podlagi poročila, ki ga je v imenu predsedstva OK SZDL podal Mile ŠKABAR, podpredsednik OK SZOL in delegat DPZ, so zbori skupščine soglasno sprejeli SKLEP; Da se Janko Šolmajer s 16. julijem 1980 razreši dolžnosti podpredsednika izvršnega sveta občine. K TOČKI 8. Na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske za-deve so zbori skupščine soglasno sprejeli SKLEP o dopolnitvi liste predstavnikov družbene skupnosti, ki sodelujejo v razpisnih komisijah za imenovanja poslovodnih organov s 25 novimi dele-gati, Dodatni novi delegati so: Marija Apovnik, Milan Artač, Stanko Bizjak, Gubina Ferdinand, Hočevar Danica, Klančar Jelo, Kumše Angela, Lenič Minka, Mesarič Marija, Novak Terezija, Otorepec Albin, Pregelj Ivanka, Perko Vlada, Ponikvar Valerija, Praprostnik Jože, Rigler Alojz, Selan Ana, Škulj Franc, Veselič Rudi, Vujec Marta.Vrhunc Tončka, Zabel Tanja, Zadnikar Franc, Zdešar Matko in Žagar Mojca. K TOČKI 9. , . Na predlog predsedstva OK SZDL so zbori skupščine soglasno sprejeli SKLEP o poimenovanju vzgojnovarstvenega zavoda Vna-nje gorice po medvojni aktivistki Mariji Novak. Skupno zasedanje zborov je bilo zaključeno ob 17.35 uri. Zapisnik izdelala: Marja Mihelič, I. r PREDSEDNIK SKUPŠČINE: . Vili Belič, I. r SKRAJŠAN ZAPISNIK 20. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 16. julija 1980 po končanem skupnem zasedanju zborov Na podlagi statuta in poslovnika je sklical in vodil sejo predse-dnik družbenopolitičnega zbora Emil DOLČIČ. Predsednik zbora je predlaga! razširitev dnevnega reda, ki so ga delegati prejeli s sklicem seje, z novo točko, in sicer: Obrav-nava in sprejem predloga družbenega dogovora o izgradnji in finansiranju nove stavbe muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani. Po predlagani dopolnitvi so delegati sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti seje, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 19. seje zbora, 3. Obravnava osnutka dogovora o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1981-85. 4. Obravnava osnutka dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985, 5. Obravnava in sprejem osnutka dogovora o temeljih družbe-nega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu zazidal-nega načrta za območje VS 102/2 Rakova jelša, 7.*Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu spre-membe in dopolnitve zazidalnega načrta za del soseske VS-6 Na grbi, 8. Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o izgradnji in finansiranju nove stavbe muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani, 9. Vprašanja in predlogi delegatov. . ' KTOČKI 1.) i Predsednik zbora je razglasil sklepčnost seje. Prisotnih je bilo 16 delegatov od skupno 29 delegatov zbora. Izostanek s seje so opravičili: Vida Potokar, Ivan Beti, Janez Čebulj, Alojz Dolničar, Cilka Rakar, Ivan Kurent, Ivo Starin, Stane Tesner in Betka Vrančič. Brez opravičila pa so s seje izostali: VeraGorjup, JožeGerkšič, Marjana Kobe in Anica Slobodnik. KTOČKI 2.) , ", ' Skrajšan zapisnik 19. seje družbenopolitičnega zbora z dne 28. maja 1980 je bil brez pripomb ali dopolnitev soglasno odobren. Glede na sklep k točki 3/2 skrajšanega zapisnika je predsednik zbora obvestil delegate, da bo izvršni svet predložil poročilo o. izvajanju sprejetega akcijskega programa uresničevanja samou-pravnih družbenoekonosmkih odnosov na področju stanovanj-skega gospodarstva v Ljubljani na septembrski seji. K TOČKAM 3., 4. in 5.) ¦-. ^ '- V : Delegati zbora so sklenili da bodo o osnutkih dogovorov o temeljih družbenega plana SR Slovenije, Mesta Ljubljane in ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-85 razpravljali skupno. Uvodno poročilo k navedenim točkam je bilo podano na skup-nem zasedanju zborov. V razpravi so sodelovali: Brane Pečan, Anton Černivec, Nataša Kovač, Franc Malovrh, Mile Škabar, Rudi Ziernicki, Breda Čiž-mek, Ema Durjava, Emil Dolčič in France Martinec. SKLEP: Zbor je soglasno sklenil, da posreduje predlagateljem osnutkov dogovorov o temeljih družbenega plana naslednje predloge in stališča: 1. s poenoteno in usmerjeno družbenopolitično akcijo je po-trebno zagotoviti pospešno realizacijo planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost oblikovanju planskih dokumentov krajevnih skupnosti ter doseči večje povezovanje organizacij združenega dela in interesnih skupnosti, 2. razpoložljivi dohodek temeljnih organizacij združenega dela v naslednjem srednjeročnem obdobju mora biti izhodišče za dosego usklajenosti pri krepitvi materialne osnove razvoja posa-meznih področij. Dogovor mora zagotavljati tudi ekonomsko porazdelitev bre-mena stabilizacije, ki se odraža skozi delitvena razmerja in mora omejevati vse oblike porabe, tako da ne bodo vseh bremen nosili neposredni proizvajalci, 3. pri sprejemanju dogovora je potrebno dosledno upoštevati stabilizacijske ukrepe. Vseh prikazanih potreb in želja nikakor ne bo mogoče vključiti v srednjeročni plan, saj bi sicer nastalo vprašanje realnosti plana. Izdelati je potrebno realen prioritetni red predvidenih investicij, phkazati konstrukcijo financiranja teh investicj (vire sredstev) in zagotoviti sprejem usklajenih planov vseh nosilcev razvoja posa-meznih dejavnosti na vseh nivojih. 4. na nekaterih področjih se približujemo ali pa celo že ena-čimo s stanjem v nerazvitih občinah, vendar tem področjem planski dokument ne posveča večje pozornosti, 5. drobno gospodarstvo je v manjšem obsegu zajeto v osnutku dogovora kot v smernicah družbenoekonomskega razvoja ob-čine (čl. 12). Vsekakor je potrebno to dejavnost ustrezno oprede-liti v smislu intencij republiških in mestnih dokumentov o nadalj-njem ustvarjanju pogojev za razvoj te dejavnosti, tudi v občin-skem dogovoru tar pri tem upoštevati že sprejete usmeritve, vključene v občinske smernice. ' Na podrcčju drobnega gospodarstva je potrebno zagotoviti razvoj deficitarnih dejavnosti in tistih dejavnosti, ki so občanom največkrat potrebne za zadovoljevanje vsakodnevnih opravil (elektroinštalacije, vodovodna dejavnost, plin, ipd.), 6. štipendiranje je zajeto v poglavje kadrovske politike, po-klicno usmerjanje pa pri zaposlovanju. Ker predstavljata obe področji med seboj povezan proces, ju kaže v dogovoru obravna-vati skupaj, 36 7. dogovor sicer predvideva usmeritev tudi v ekološko in pro-storsko sprejemljivo proizvodnjo, vendar varstvu okolja namenja premalo pozornosti. Vsekakor je potrebno predvideti razreševa-nje problematike tudi z vidika varstva in očuvanja okolja, 8. na področju gostinstva in turizma je potrebno predvideti vključevanje zasebnih gostincev v enotno gostinsko ponudbo, 9. samoprispevek III se nikakor ne more navajati v planskih dokumentih kot vir sredstev v naslednjem srednjeročnem ob- . dobju, saj ni zanj dana konkretna opredelitev niti ni program ¦ verificiran, 10. na področju dejavnosti materialne proizvodnje je v preve-liki meri zanemarjeno izvenmestno območje občine (velikolaško, podpeško, dolomitsko, itd.), kjer so glede na prostor in delovno silo podane možnosti za razvoj. Enako usmeritev bi moral zaje-mati mestni plan, 11. predvidena individualna in blokovna gradnja v občinskem dokumentu ni usklajena z gradnjo, ki jo načrtujeta samoupravni ¦-• stanovanjski skupnosti občinein mesta, zato je uskladitev predvi-dene gradnje nujna. Ob načrtovani individualni gradnji pa je treba upoštevatl tudi dvoje dejstev: - ali je gradnja dejansko predvidena na zemljiščih, ki so slabše kakovosti in niso primerna za kmetijsko proizvodnjo, - ali obstoje realne možnosti za realizacijo načrtovanega ob-sega individualne gradnje, ki terja velika vlaganja v komunalno . infrastrukturo, 12. tudi na poročju telesne kulture predvideni plan ni realen, . predvesem glede predvidenih investicij. V preveliki meri izkazuje tudi potrebo po pokritih telesnokultur-.,' nih objektih, ne vključuje pa v dovoljni meri dejavnosti organiza-cij tabornikov, planincev, počitničarjev ipd., ki razvijajo svojo . dejavnost predvsem v naravi. Planski dokument bi moral tudi prikazati, koliko občanov in delovnih Ijudi v občini se ukvarja s telesnokulturno dejavnostjo, ', kakšen dvig te aktivnosti je predviden, kakšna je usmeritev na področju vrhunskega športa, itd. 13. pri osnovni šoli Ljube Šercerja - Ig je poleg 4 učilnic , predvidena tudi izgradnja kuhinje, kar pa iz osnutka dogovora ni razvidno, '. 14. v vseh krajevnih skupnostih bi morali zagbtoviti osnovni družbeni standard (vodovod, elektrika. cesta, kanalizacija). Vla-ganja za te namene naj bi imela prednost pred ostalimi investicij-skimi vlaganji v krajevnih skupnostih, 15. na področju agroživilstva je potrebno opredeliti vlogo SIS za preskrbo Ljubljane. Tudi v dogovoru mesta je potrebno predvideti razvoj kmetij-stva, predvsem glede proizvodnje hrane za Ljubljano kot celoto. Mesto bi moralo za razvoj te dejavnosti zagotavljati tudi finančna sredstva, 16. prenove objektov in solidarnostno prelivanje sredstev je • predvidena le v občini Center. Dejstvo je, da so največje potrebe po prenovi v starem rtelu mesta, torej v občini Center, vendar ne kaže prezreti pri tem tudi območja občine Vič-Rudnik, kjer je večje število objektov potrebnih prenove (staro Trnovo, Krakov, Levstikova hiša v Retjah pri vel. Laščah, itd). Na tem področju ni razvidno sodelovanje zavoda za spomeni-ško varstvo, ki prav gotovo ima program prenove. Glede na to, da so nekateri objekti, predvideni za prenovo, verjetno v privatni lasti, naj se prikaže tudi projekt financiranja (delež družbenih sredstev - delež zasebnih), 17. v Ljubljani je že dalj časa izražena potreba po mladinn-skem domu, zato je potrebno v tem srednjeročnem obdobju predvideti vsaj pripravo projekta in lokacije za izgradnjo Ijubljan-skega mladinskega doma, 18. 44. člen republiškega osnutka dogovora predvideva uve-Ijavljanje stimulativnejše kadrovske politike in prednosti pri spre-jemanju v dijaške in študentske domove. Določilo ni dovolj jasno, 19. prav tako ni dovolj razumljiva in jasna druga alinea 42. člena osnutka rep dogovora »neposredno pokrivanje celotnih družbenih stroškov ob novem zaposlovanju«, zato bi jo kazalo precizirati. • , > . . KTOČKI 6. v .-.¦¦', Uvodno poročilo k predlogu odloka o sprejemu zazidalnegc načrta za območje VS 102/2 Rakova jelša je bilo podano na skupnem zasedanju zborov. Na podlagi razprave, v kateri so sodelovali Krance Martinec, Anton Cernivec, Gabrijel Trček in Emil Dolčič je družbenopoli-tični zbor z večino glasov (2 proti) sprejel odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS 102/2 Rakova jelša v besedilu in predlogu, ki ga je podal izvršni svet. Zbor ni sprejel amandmaja DK št. 46. in 48. ' K TOČKI 7. Tudi k predl&gu odloka o sprejemu spremembein dopolnitve zazidalnega načrta za del soseske VS-6 Na grbi je bila podana uvodna obrazložitev na skupnem zasedanju zborov. Po razpravi, v kateri so sodelovali Mile Škabar, Emil Dolčič, Gabrijel Trček in France Martinec, je zbor soglasno sprejel: 1. odlok o sprejemu spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del soseske VS-6 Na grbi v predloženem besedilu, ^; 2. popravek k zazidalnemu načrtu, ki ga je predlagal'izvršni svet, in sicer: -. ' . '; - stanovanjski del ostane nespremenjen, ¦ - opusti se pravokotni priključek predvidene stanovanjske ce-ste s tem, da se cesta izravna in poševno priključi Pokljukarjevi ulici, - lokacija VVZ za 200 otrok se premakne v smeri jugozahoda s tem, da bo potrebno odstraniti en stanovanjski objekt. Hkrati je zbor poudaril, da se Drimeri, ko je po zaključenem postopku obravnave potrebno izvršiti spremembo, ki povzroči rušenje dodatnih objektov in s tem podražitev gradnje, ne bi smeli dopuščati. KTOČKI 8. /¦¦••¦" '¦¦'¦¦ ' Po krajši razpravi je družbenopolitični zbor soglasno sprejel družbeni dogovor o izgradnji in financiranju nove stavbe muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani z amandmajem, ki ga je predlagal izvršni svet, da se v 5. členu dogovora doda novo, tretjo alineo z besedilom »stroški rušenja objektov gredo v breme investitorjev«. KTOČKi 9. -; ¦'"¦¦ '¦;¦ :. ••' > •.. Delegatka Nataša Kovač je postavila vprašanje glede gradnje objekta na Mirju. t ¦ .. Seja je bila zaključena ob 19.40 uri. ^, Zapisnik izdelala: Marja Mihelič, l.r. PREDSEDNIK ZBORA: Emil Dolčič, l.r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 26. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila zaradi nesklepčnosti po končani skupni seji dne 16. 7. 1980, ponovno sklicana za v sredo, 23. 7. 1980 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Sejo zbora je v odsotnosti predsednika zbora vodil predsednik skupščine, Vili BELIČ. Soglasno je bil sprejet naslednji ' ¦.. DNEVNI RED: .. . , 1. Ugotovitev sklepčnosti seje, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 25. seje zbora, 3. Obravnava osnutka dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985, 4. Obravnava in sprejem osnutka dogovora o temeljih družbe-nega plana občine za obdobje 1981-1985, 37 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979, 6. Obravnava in sprejem odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS-102/2 Rakova Jelša, ' 7. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in do-polnitvi odloka zazidalnega načrta za del soseske VS-6 na Grbi, 8. Obravnava in sprejem predloga o dopolnitvi odloka o pri-spevku za pospeševanje kmetijstva, 9. Obravnava in sprejem osnutka odloka o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin, 10. Obravnava in sprejem sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letu 1980 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori, 11. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo gozdne ceste Zahotkar-Tračca v k. o. Rakitrra, 12. Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o iz-gradnji in finaciranju stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slove-nije v Ljubljani, 13. Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane za julijsko sejo skupščine in določitev delegatov, 14. Vprašanja in predlogi delegatov KTOČKI 1. : '¦:"•¦'¦¦.¦¦ ¦• 'r ; ¦' ' ¦" ¦ '¦••¦'¦•'' Na podlagi oddanih pooblastil je bilo ugotovljeno, da je na seji zbora združenega dela od skupno 49 delegatov prisotnih 32 delegatoV; Seje zbora združenega dela se niso udeležile naslednje OK: - DK št. 4 - Iskra TOZD SEM, - DK št. 7 - Elektromontaža, ! ¦ . , - DK št. 9 - Iskra Elektronika Horjul, .^ - DKšt. 11 - Ilirija-Vedrog TOZD Razvoj, : - DK št. 17 - GG Ljubljana DS skupne službe, - DK št. 20 - Slovenijales TOZD lesni in gradbeni material, - DK št. 21 - Inštitut za celulozo in papir, - DK št. 22 - SOZD Mercator, DO Velepreskrba TOZD Grosist, - DK št. 25 - HP Kolinska TOZD Vinocet, - DK št. 30 - KIP montažno industrijsko podjetje, - DK št. 32 - SGP Grosuplje TOZD Splošne gradnje sektor VIII, - DK št. 33 - WZ Malči Belič, - DK št. 35 - OŠ Bičevje, - DKšt. 38- FAGG, ' v - DK št. 39 - Fakulteta za elektrotehniko, . - DK št. 40 - FNT, VTO Kemija, ; - DK št. 45 - Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo KTOČKI2. Skrajšan zapisnik 25. seje zbora združenega dela z dne 25. junija 1980 je bil brez pripomb sprejet soglasno. K TOČKI 3. K osnutko dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljub-Ijane za obdobje 1981-1985 je bilo uvodno poročilo podano na skupnem zasedanju zborov. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel osnutek dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za ob-dobje 1981-1985 vključno s pismenimi pripombami, ki so bile že predhodno posredovane izvršnemu svetu. KTOČKI4. Tudi k osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 je bilo uvodnd poročilo podano na skup-nem zasedanju. V razpravi so sodelovali: - DK št. 8 - delegat Gerjol Vlasta je opozorila, da je potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju na področju urejanja in izrabe prostora predvsem čuvati kmetijske površine ter v samo-prispevek III vključiti sanacijo Mladinskega klimatskega zdravili-šča Rakitna, - DK št. 31 - Vogelnik Jani in DK št 2 - Bole Tone sta opozorila na pismene predloge in pripombe k osnutku družbenega plana občine, ki sta jih konferenci posredovali komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo. - Pismene pripombe je posredovala tudi DK 48 in DK 46 -delegacija zasebnih kmetov in KIT-KZ Ljubljana. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 vključno z vsemi pripombami, ki so bile posredovane na sami seji zbora ali predložene že predhodno v pismeni obliki. 38 Razprava o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine bo potekala vse do meseca septembra in do takrat dele-gacije lahko posredujejo pripombe, predloge in pobude komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo. ¦*;,¦.; K TOČKI 5. Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979. K TOČKI 6. Uvodna obrazložitev k predlogu odloka o sprejemu zazidal-nega načrta za območje VS-102/2 Rakova Jelša je bi la podana na skupnem zasedanju zborov. V razpravi so sodelovali: Tine Breskvar - delegat DK št. 48, Miloš Lapajne, predsednik komiteja za urbanizem, Vili Belič, predsednik skupščine, Jani Vogelnik - delegat DK št. 31. SKLEP: Po krajši razpravi je zbor združenega dela soglasno sprejel odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS-102/2 Rakova Jelša. Zbor združenega dela je amandma DK št. 48 in DK št. 46 preoblikoval v sklep, ki se glasi: »Ob realizaciji zazidalnih načrtov ni mogoče odtujiti kmetijskih zemljišč in kmetijskih objektov toliko časa, dokler ni zanje zago-tovljena ustrezna nadomestttev. Nadomestitev mora biti ekviva-lentna, in sicer pri zemljiščih v pogledu kulture in kvalitete, pri kmetijskih objektih glede namembnosti.« KTOČKI7. Uvodno poročilo k predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka zazidalnega načrta za del soseske VS-6 na Grbi je bilo podano na skupnem zasedanju zborov. V razpravi je sodeloval Vogelnik Jani - delegat DK št. 31, ki je predlagal dopolnitev sklepa, da se detajlnejša ureditev ureja z lokacijsko dokumentacijo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka zazidalnega načrta za del soseske VS-6 na Grbi. - Hkrati je zbor sprejel še naslednja sklepa: K zazidalnemu načrtu se sprejme popravek: 1. Stanovanjski del ostane nespremenjen, 2. Opusti se pravokotni priključek predvidene stanovanjske ceste s tem, da se cesta izravna in poševno priključi Pokljukarjevi ulici, 3. Lokacija VVZ za 200 otrok se premakne v smeri jugozahoda, s tem, da bo potrebno odstraniti en stanovanjski objekt. 4. Podrobna urbanistična ureditev se ureja z lokacijsko doku-mentacijo. KTOČKI8. Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o dopolnitvi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva. K TOČKI 9. Krajšo obrazložitev k osnutku odloka o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin je podal pomočnik načelnika davčne uprave, Mitja Pavlin. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel osnutek odloka o dopolnit. odl. o davku na promet nepremičnin. KTOČKI 10. Krajšo obrazložitev k sklepu o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letu 1980 za plačilo pri-spevka kot kredit SR črni gori je podal Janko Japelj - član izvršnega sveta. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel sklep o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slove-nije v letu 1980 za plačilo prispevka kot kredit SR črni gorj. KtočkiH. - K predlogu odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo gozdne ceste Zakotkar-Tračca v k. o. Rakitna je krajšo obrazloži-tev podal Janko Japelj - član izvršnega sveta. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo gozdne ceste Zatokar-Tračca v k. o. Rakitna. KTOČKI 12. . l \Hi: K predlogu družbenega dogovora o izgradnji in finaciranju stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani je krajšo obrazložitev podal Vili Belič - predsednik skupščine. V razpravi je sodeloval Tone Bole - delegat DK št. 2, ki je podal pripombo k 5. členu dogovora glede 15% udeležbe Raziskovalne skupnosti Slovenije. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju stavbe Muzeja Ijudske revolucije v Ljubljani skupno s predloženim amandmajem izvršnega sveta k 5. členu dogovora in sicer, da se doda nova tretja alinea z naslednjo vsebino: » - stroški rušenja objektov gredo v breme investitorjev« K TOČKI 13. K ostalemu sejnemu gradivu za sejo skupščine mesta Ljubljane ni bilo razprave. Za 35. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljana so bili določeni naslednji delegati: s področja gospodarstva: - DK št. 1 - Polona Adrinek-Berlič, - DK št. 6 - Marjana Kopecky, - DK št. 13 - Banfi Bela, - DK št. 19 - Cankar Marija, s področja kulture in prosvete: " < - DK št. 37 - Žiga Leskovšek, , - DK št. 41 - Kastelic Jožica, . ,. ,- s področja zdravstva in sociale: . ' '. - DK št. 42 - Gaberšek Marija, :"¦'¦¦ s področja obrti: f' - DK št. 44. - Vidmar Stane, s področja kmetijstva: • ¦*¦'.¦ - DK št. 47 - Strle Janez K TOČKI 14. Vprašanja in predlogi delegatov OK št. 2 - Tone Bole je predlagal, da glasilo Naša komuna objavi poročilo, kako poteka akcija zbiranja, združevanja in tro-šenja sredstev za Pacug. Razmisliti je potrebno o vključitvi finan-ciranja izgradnje mladinskega letovišča v Pacugu v tretji samo-prispevek. Seja zbora združenega dela je bila zaključena ob 9.30. Zapisnik izdelala: Andrejka Novak, I. r. Predsednik skupščine Vili Belič, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 26. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 16. julija 1980 po končanem skupnem zasedanju vseh zborov. Sejo je sklicaJa jn vodila predsednica zbora krajevnih skupnosti Jožica Krištof. Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti sfcje , 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 25. seje zbora ' 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979 4. Obravnava in sprejem odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje VI-102/2 Rakova Jelša 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in do-polnitvi odloka zazidalnega načrta za del soseske VS-3 na Grbi 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o dopolnitvi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva 7. Obravnava in sprejem osnutka odloka o dopolnitvi odloka o davkn na promet nepremičnin 8. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za gradnjo gozdne ceste Zakotkar-Tračca v k. o. Rakitna 9. Obravnava osnutka dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 10. Obravnva in sprejem osnutka dogovora o temeljih družbe-nega plana občine za obdobje 1981-1985 11. Obravnava in sprejem predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letu 1980 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori 12. Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o iz-' gradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani 13. Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane za julijski seji skupščine in določitev delegatov 14. Vprašanja in predlogi delegatov. K točki 1. Ugotovitev sklepčnosti seje Na podlagi oddanih pooblastil se ugotovi, da je od 29 delegatov zbora krajevnih skupnosti prisotnih na soji 24 delegatov. Zasedan-ja zbora krajevnih skupnosti se niso udeležili delegati krajevnih skupnosti Brezovica, Brdo, Dobrova, Lavrica in Rob. K točki 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 25. seje zbora Skrajšan zapisnik 25. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 25. junija 1980 je bil soglasno sprejet. K točki 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979. K točki 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS-102/2 Rakova Jelša. V razpravi je sodeloval delegat KS Trnovo - Janez Barlič, ki je predlagal, da se zazidalni načrt v predloženi vsebini tudi sprejme. Za amandmaje podane na skupnem zasedanju vseh zborov pa je mnenja, da to ni problem Rakove Jelše, temveč Trnovega, zato naj se ta problematika obravnava ločeno SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predloga odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS-102/2 Rakova Jelša. K točki 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in dopolnitvi odloka zazidalnega načrta VS-6 na Grbi. V razpravi so sodelovali: delegat KS Vič - Jože Oreškovič, ki je predlog odloka v imenu delegacije podprl. Delegat KS Malči Belič - Oragan Janjič je izrazil pomisleke glede idejnih projektov za VS-6 na Grbi, predvsem glede energetske in ogrejevalne oskrbe tega območja. Poleg tega pa ima tudi pomisleke glede dovoznih poti in pomožnih prostorov za stanovalce Delegat KS Kolezija -Tomaž Štembal misli, da bi teren na Grbi bolje izkoristil za javne mestne površine in ne za individualno gradnjo V imenu IS je predlog odloka obrazložil Marjan Krmavner. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o dopolnitvi odloka zazidalnega načrta za del soseske VS-6 na Grbi K točki 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o dopolnitvi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o dopolnitvi odloka o prispevku za pospeševanje kmetij-stva. K točki 7. Obravnava in sprejem osnutka odloka o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin Razprave ni bilo SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel osnutek odloka o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin K točki 8. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo gozdne ceste Zakotkar-Tračca v k. o. Rakitna V imenu IS je obrazložitev podal Marjan Krmavner. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo gozdne ceste Zakotkar-Tračca v k. o. Rakitna. .-/' '. K točki 9. Obravnava osnutka dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 V razpravi so sodelovali delegati iz: KS Golo-Zapotok - Ludvik Golob, ki je v imenu delegacije navedel naslednje bistvene pripombe: 1. V 1. poglavju je treba 9. alineo konkretno opredeliti. 2. Osnutek dogovora bi moral vsebovati tudi posebno poglavje, kjer naj bi se opredelili kriteriji za zagotavljanje materialnih pogo-jev za razvoj krajevnih skupnosti. 3. V družbenem dogovoru naj se v posebnem poglavju obdela sistem solidarnosti Ljubljane za razvoj manj razvitih območij na območju petih Ijubljanskih občin. . ; ¦ > ' ' ¦;'-. 39 4. V 32. členu dogovora, ki se nanaša na rekreacijo, turizem in gostinstvo ni predvideno območje Mokrca in Kureščka, zato se naj v dogovor vnese tudi to območje. Dragan Janjič - KS Malči Belič je menil, čeprav obravnavamo šele osnutek, ne smemo prezreti obveze, *da predvidevanja v dogovoru dejansko izpolnimo in jih tudi konkretiziramo. Franci Brenčič - KS Ig je razpravljal o problemu vodarne Brest, ki je v dogovoru samo bežno omenjena in o izgradnji kanaliza-cije, ki je v Podkrimskem območju zelo omejena. Smatra, da bi bi(o treba določiti nerazvita območja ter da bi se moralo občini Ljubljana Vič-Rudnik pomagati, da sanira in razvije taka ob-močja. Merii tudi, da morabiti dogovorpredvsembolj konkreten. Vukadin Nedeljkovič - KS Milan Cesnik vprašuje, če bodo delegati za SML dobili sklepe in stališča zbora? Član izvršnega sveta Janko Japelj mu je zagotovil, da bo vodja delegacije pravočasno prejel. Vili Belič - predsednik SO je predlagal, naj se vse pripombe zberejo in posredujejo strokovnim službam in delegatom, ki se bodo udeležili seje SML. Ivanka Kumše - delegatka KS Krim-Rudnik meni, da je dogovor po vsebini bolj smernica, ker manjka kvantifikacija in materialna bilanca. Strinja se z delegatom KS Golo-Zapotok glede zagotav-Ijanja materialnih pogojev za razvoj krajevnih skupnosti, po nje-nem mnenju na osnovi sistema zaposlenih krajanov, ki ustvarjajo dohodek y drugih občinah. V osnutku družbenega plana je treba zagotoviti kompletno financiranje vodarne Brest. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel sklep, da zbrane pripombe skupno s pripombami izvršnega sveta posredu-jemo skupščini mesta. Dragan Janjič, kot vodja delegacije-pa jih poda na seji zbora občin SML. KTOČKI 10. Obravnava in sprejem osnutka dogovora o temeljih družbe-nega plana občine za obdobje 1981-1985 V razpravi so sodelovali: delegat KS Golo-Zapotok, Ludvik Golob, ki meni, da je družbeni plan premalo konkreten in bi moral temeljiti na analizaciji planov.KS, TOZD in SIS. V nadaljevanju je ponovno poudaril pomen solidarnosti za skladnejši razvoj razvi-tih in nerazvitih KS. V dogovoru ni zaslediti načrtov glede razvoja malega gospodarstva, servisne dejavnosti, agroživilstva, veteri-narske službe za Podmokrško in Podkrimsko območje, čeprav so ravno te panoge zelo deficitarne. Ponovil je tudi predloge podane na eni izmed skupščinskih sej, ki so sestavni del tega zapisnika in zahteval, da postanejo del plana občine. Delegat KS Ig - Franci Brenčič smatra, da monopol nekaterih DO, konkretno Mercatorja po vprašanju preskrbe v naši občini ni sprejemljiv. Treba je preko komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo pritegniti tudi morebitne druge investitorje ozi-roma sovlagatelje. Delegat tudi meni, da ni izgledov za sanacijo gostišča v Iškem Vintgarju in opozarja na gospodarsko in družbeno škodo, ki neprestano naraščata. KS Vrhovci - Marko Verbič je mnenja, da je področje svobodne menjave dela premalo obdelano v osnutku dogovora. Če v dogo-voru govorimo o novih objektih, moramo predvidevati kakšen del proizvodnje bo še v izvoz, kakšne kadre zato potrebujemo. Prav tako meni, da ni prav, da v 53. členu ni nakazana rešitev za Rakitno. KS Krim-Rudnik, Kumše Ivanka: v osnutku dogovora manjka vrednostna sinteza. Na področju gospodarstva je treba naložbe opredeliti in dopolniti z ekonomskimi efekti, nakazati jetrebatudi možnosti razširitve obstoječih kapacitet. Nedopustno je, da s tem planom ne načrtujemo niti enega novega objekta iz prispevnih stopenj s področja družbenih dejav-nosti. Tudi na tem področju ni povdarka na rekonstrukcijah in modernizacijah obstoječih objektov (OŠ in VVZ). Za telesno kul-turo mora biti za vse objekte jasen tudi vir financiranja. Določiti moramo katere ceste bomo gradili ali modernizirali. Delegatka meni, da je treba dokončno razčistiti zakaj ATC Jurčkova pot ni v tem planu, temveč ATC Vič. V dogovoru je tudi trgovina na Rakovniku, ni pa lokacije za pošto, lekarno in banko. V tem smislu je treba plan dopolniti. Delegat KS Kozarje - šebenik Franc predlaga, da se za časovni rok izgradnje trgovlne upoSteva pripomba KS. Pismene pripombe, kl so sestavni del tega zaplsnlka so posre-dovale KS škofljica, KS Horjul, KS Barje, KS Vellke Lašče, KS Polhov Gradec in KS Rakltna, tar to posredovan« pristojnim službam občlnt. Delegat KS Vič - Jože Oreškovič smatra, da pri investitorjih ni potrebno navajati imena. Delegat KS Malfii Belič - Dragan Janjlč predlaga, da se osnutek dogovora sprejme z vsemi pripombami iz razprave. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 skupno z vsemi pripombami posameznjh delegacij. ktočkih. ;" ' . '::' Obravnava in sprejem predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letu 1980 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori V razpravi sta sodelovala delegata KS Vrhovci - Verbič Marko in KS Krim-Rudnik - Kumše Ivanka. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letu 1980 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori. KTOČKI 12. Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o iz-gradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani V imenu izvršnega sveta je predlog dogovora obrazložil Marjan Krmavner, obenem pa predlagal amandma k 5. členu in sicer z naslednjo vsebino: »- stroški rušenja objektov gredo v breme investitorjev«. Delegatka KS Krim-Rudnik je v razpravi izrazila pomisleke v zvezi z dogovorom glede na to, da bi morala biti investicija v srednjeročnem programu in ustrezno ovrednotena. V času sklepanja in glasovanja je bilo prisotnih 22 delegatov. SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti je z 21 glasovi »ZA« in 1 glasom »PROTI« sprejel amandma izvršnega sveta v predlože-nem besedilu. 2. Zbor krajevnih skupnosti je z 21 glasovi »ZA<> in 1 glasom »PROTI« sprejel predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani. K TOČKI 13. Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane za 30. in 31. sejo zbora občin v mesecu juliju 1980 in določitev delegatov za obe seji ¦ • ' Razprave ni bilo. Za 30. sejo zbora občin SML, ki bo 17. julija 1980 se določi naslednjih 6 delegatov: - KS Malči Belič Dragan Janjič - KS Milan Česnik Vukadin Nedeljkovič - KS Rakitna Jože Kržič - KS Rožna dolina Vidojka Kozak - KS Tomišelj Franc Bernard - KS Želimlje Alojz Intihar. - " Za 31. sejo zbora občin SML, ki bo 24. julija 1980 se določi naslednjih 6 delegatov: - KS Rožna dolina Vidojka Kozak . - KS Malči Belič Dragan Janjič *V.- - KS Rakitna Jože Kržič "r ^ - KS Krim-Rudnik Ivanka Kumše ' . V : -•; - KS škofljica Gabrijel Horvat - KS Vič Jože Preškovič. Za 32. sejo zbora občin SML, ki bo predvidoma v mesecu septembru 1980 je zbor krajevnih skupnosti določil delegate iz naslednjih krajevnih skupnosti: Oobrova, Horjul, Kolezija, Pod-peč-Preserje, Trnovo in Vnanje gorice. , , KTOČKI 14. ; ' Vprašanja in predlogi delegatov Delegat KS Ig - Franci Brenčič je vprašal, kdaj bo delegacija KS dobila odgovor na delegatsko vprašanje postavljeno na aprilski seji. Seja zbora krajevnlh skupnostl je bila zaključena ob 20. uri. Tajnlk zbora KS: JurePretnar, 1. r, Predsednica zbora KS: Jožica Krištof, 1.r. 40