LETO XXVII, številka 15, 28. julij 1995 Cena 190,00 SIT doline Nogometaši za pokal Savinjskih novic VAM NUDI PO AKCIJSKIH CENAH V VSEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH Koruza 50/1 19,80 SITJS- P.D. Ječmen 50/1 tl 7,80 SITil--v— Rusiji, so, me spraševali, če imamo cenzuro. "Ne," sem rekel. "Pojem pa- morate imeti krasno gledališče," so dejali. -jAjjipak v^tem ;je skrit paradoks! Kajti če je formalna cenzura, «je--'treba ustreči njenim zahtevam, pa kljub temu povIdathTišto, o čemeč-se. lahko jzobraženci pogovarjajo sam9 preko._ gledališča,.... Cenzura je torej neke vrste izziv, kajti dviguje prag. No, kot sem člejal, takšne politike pri nas pi bilo, je pa bila neke držge ” vtste politika:" Andrej Kurent: "Gledališče mi je pomenilo izziv." način? No, to moje načelo se je potem sprevrglo v drugo načelo:- grem h -gledališču, ker. bom tam o svojem neuspehu "poučen pri priči. SN: Potem ste vso svojo delovno dobo preživeli v ljubljanski Drami? KURENT; Res je—Preživel sem-tudi vse njene krize in mislim, da je Drama v teli krizah po krivici potegnila krajši konec. Te krize so bile neke vrste reakcija na zahtevek starega rodu igralcev, od katerih smo gledališče dobili, na vaši poti ostalo marsikaj neodkritega. Ali pa bi lahko rekli: "Vse-je dal...“ .... KURENT: To je zelo vzneseno rečeno: vse je dal. Seveda," saj " drugega ni mogelt Iz gleda- " lišča noben igralec ne odide. Gledališče prezirajo samo tisti - -igrald.- -ki -jilr- -žvižgi -odženejo_ z odra. To je rekel star francoski enciklopedist. Igralec se drži gledališča kot klop. To je neke vrste suženjstvo pod palico drugega sužnja. Tudi to so njegove besede. Skratka, igralec ne razpolaga kako* se kdo preriva k vrlitt.* Tudi to ^je namreč politika, saj se velikokrat poslužuje parol časa. SN: Kot; razmeroma mlad igralec ste bilr priča smrti * Staneta Severja, ki še^ da-"hies veffa """zi^ "'"enega "' Tfa--jboljših igralcev. Pred- krat—;; kim pa ;smo doživeli, kot ste že $ami omenili, smrt •Borisa- Kraljtr;* Kako *-vr--po-“"' doživljat? te dogodke? KURENT:' Ko je umrl Stane Sever, se mi je velikokrat zdelo,, da, je. še. tako lepa in uspešna predstava odveč, če je ne bo' videl Stane. On je prišel v spor z ljudmi, ki so GOST MESECA prišli v gledališče iz politične nomenklature in so želeli razširjati vpliv svojih nazorov tudi z gledališčem. Pri tem so zagrešili neprimerno vodstveno potezo in Sever jim je odrekal pravico tako ravnati z gledališčem. Ker pa so to bili spretni možje, so to porabili za spor med njim in igralci, ki so bili lačni uveljavitve. To se je potem žalostno končalo, saj je Sever to občutil kot nekaj popolnoma nerazumljivega. Na njem je ležalo breme odgovornosti: ali sem naredil kaj narobe, če trdim, kar je povsem jasno, da se tako ne sme ravnati z gledališčem? Šlo je za posamezne repertoarske in zasedbene poteze. In ta pritisk ga je "zadušil". To je težka stvar. Nihče ni kriv in vendar so ga ubili. Na prazen prostor, ki ga je Sever pustil za sabo, ni nikoli nihče stopil. SN: Ob smrti Borisa Kralja pa dobi človek občutek, da ga je okolje zavrglo oziroma da je s svojega jaza odvrgel vsa bremena in odšel izven vsega dogajanja. Kot da igralci ne bi umirali "normalno"? KURENT: Ko smo nekoč gostovali na Češkem, nas je na odru pozdravil zelo star igralec, ki je v Ljubljani nastopal še v stari Avstriji. Spomnim se, da mi je takrat Sever rekel: "Vidiš, kakšno starost tukaj dosegajo igralci..." SN: Jim mirno plava barka... KURENT: Da. Tudi pri nas smo imeli nekaj nestorjev, vendar to so bili posebni ljudje. Ne bi se mogel strinjati s tistimi, ki trdijo, da je Slovenija mačeha za kulturo. To ni res. Veliko se da za kulturo, le zapravi se preveč. Pomembnejše je dobro izumiti kot veliko zapraviti. Recimo, scenografija je stvar, ki je lahko tudi poceni, mora pa biti dobro zraščena z vsebino, s predstavo. To sem najbolje videl takrat, ko sem bil dvakrat vršilec dolžnosti direktorja Drame. SN: Kakšno pa je vaše mnenje o slovenski kulturni politiki? KURENT: Kakšni kulturni politiki? Jaz je ne poznam! Včasih so rekli, da je to vsebinska stvar naše stroke.- Ali je to kulturna politika? Preberite vse romane, ki so kandidirali za Kresnika, in poglejte, kakšna je bila odločitev žirije. To naj bi bilo objektivno! Preberite jih in povejte, kakšno je vaše mnenje! SN: Marsikdaj je slišati, da se v Sloveniji preveč denarja porabi za projekte, ki so zelo kratkega roka in namenjeni ozkemu krogu ljudi. KURENT: Dokler je blagajna polna, bodo zmeraj interesenti čakali pri pipici. Ko pa bo blagajna prazna, bo pa treba izumiti drug način. SN: Vas sedaj, ko ste v pokoju, kdaj muči nostalgija po gledališču? KURENT: Oh, veste, mene so zadnjih nekaj let na to nostalgijo učili, saj sem bil že veliko prost. SN: Se pa zato vključujete drugje in na druge načine. V Gornjem Gradu ste se pred leti poskusili kot režiser amaterske gledališke skupine. Kako je pravzaprav prišlo do tega sodelovanja? KURENT: Dr. Urlep je bil moj sošolec in tudi udeleženec skupine, ki sem jo omenil v začetku. On je torej iz istega gnezda, samo da je študiral medicino. Bil sem počaščen, da me je povabil k sodelovanju. Dolina mi je bila zelo všeč, bolj kot Dolenjska, iz katere izhajajo moji starši. Še posebej mi je bila všeč "štimu-nga" v dolini. Z Urlepom sva skupaj načrtovala projekte, ki so napisani na zadnji strani gledaliških listov, in za katere moram reči, da se z njimi lahko pohvali malo gledaliških skupin. V Gornjem Gradu se morajo za to zahvaliti prav Urlepu. Z režijo se sicer profesionalno nisem nikoli ukvarjal, sem pa žrtvoval eno leto, da sem se šel učit k mojstru režije v Rusijo. Kot uspeh si štejem "gornjegrajskega" Kralja na Betajnovi. Tista predstava je bila izjemna, sijajna, ampak kriterij območnega mentorja za gledališče je bil drugačen. Delil mi je nauke, za katere ni bil upravičen. Sam sem šel na zvezo kulturnih organizacij v Ljubljani povedat, da sem naredil dobrega Kralja na Betajnovi in da naj ga gredo pogledat. Pa so mi rekli, da bodo šli, če jim bo to sporočil "območni". Kot bi mi rekli: kaj boš ti, kdo pa si sploh ti? Očitno takšne predstave, kot je bil ta Kralj na Betajnovi, takrat sploh niso rabili. SN: Bi se še enkrat odločili za igralsko pot, če bi se imeli priložnost odločati? KURENT: Ne vem, nisem prepričan. Če bi se še enkrat odločil za to pot, bi se zato, da bi boljše igral, kot sem. Vedno ostane nekaj ne dovolj dobro najdenega, treba je izumiti boljše. To pa je pravzaprav tisto, kar v gledališču dela izziv. Vendar se ne posreči vedno, to ve vsak sam in to bi eventualno šel popravljat. SN: So bili na vaši poti tudi trenutki, ko ste razmišljali o tem, da bi šli drugo pot? KURENT: Nisem imel tovrstnih kriz, da bi vrgel puško v koruzo. Pač pa sem si, misleč, da bom prepričal ljudi, da je to dobro, za samostojne nastope izbiral besedila, ki so mi jih že vnaprej odsvetovali. Ni mi uspelo. SN: V svoji delovni dobi ste poučevali tudi na igralski akademiji? KURENT: Na akademijo me je povabil profesor Pino Mlakar. Tam sem poučeval sedem let in to zares. Torej tudi tako, da se je pri mojem predmetu tehnika govora zaradi nedela lahko padlo. To pa so mi študentje zamerili. Menili so, da zahtevam preveč in v tem uporu so študente podprli tudi nekateri profesorji. Tako sem bil odslovljen, oziroma so hoteli, da bi bil samo na akademiji. Jaz na to nisem pristal, saj sem čutil potrebo, da delam tudi v gledališču. Potem je le zmagala druga estetika in izvoljen sem bil za docenta za dramsko igro. Toda delovnega mesta mi niso dali oziroma ga niso razpisali. So pa to storili takrat, ko so habilitacijo naredili še drugi moji nekdanji kolegi. Jaz sem to občutil kot veliko krivico, vendar si tega nisem posebej gnal k srcu. Zdelo pa se mi je škoda za teater, kajti v pouk tehnike govora se je potrebno poglobiti tako, da iz igralca nastane instrument. Takšen je in ostaja Andrej Kurent. Igralec, katerega igro so ocenjevali kot intenzivno in ekspresivno, igralec, ki je svojo vrhunsko igralsko zrelost dokazal v številnih gledaliških predstavah pa tudi v fdmih, televizijskih igrah in nadaljevankah. Želimo si, da bi nas v Zgornji Savinjski dolini še kdaj obiskal! Pogovarjala sta se Franci Kotnik in Edi Mavrič, foto: Tomaž Pajk ZGODOVINA IN NARODOPISJE Piše: Aleksander Videčnik Tokrat bomo povzeli nekaj pripovedi, ki jih je zbral Fran Kocbek in objavil v knjigi Savinjske Alpe, Celje 1926. V uvodu piše, da je dolga leta zbiral tudi tovrstno narodna blago, da mu je potem nekaj tega prispeval še Fr. Lekše, šolski upravitelj v Solčavi. Res je bil v Solčavi šolski upravitelj Lekše, toda Jože. Lahko domnevamo, da je Kocbek ime le napačno zapisal. Številni mladi raziskovalci, dijaki in študentje pogosto iščejo za svoje naloge podobno gradivo, zato smo na Kocbekove “Štorije", kot jim je dal naslov, tudi opozorili. Vodni mož V okolici Št. Florijana so pripovedovali, da je nekoč v Pustoslemških grabnih domoval povodni moč. Zanimivo, imel je tudi ženo! Baje sta si na soncu pobijala uši, zato sta prihajala iz vode. Žena se je očitno naveličala moža, pa ga je nekoč zvito povprašala, kako bi mu lahko ušla. Mož je dejal, le tako, da bi z zeliščem "obrote" kadila. Ko nekega dne moža ni bilo doma, se je žena podala proti Pustnemu slemenu. Kmalu je opazila, da mož hiti za njo in je v strahu klicala "kadite z obroto", to so ljudje tudi storili in tako je žena povodnemu možu srečno ušla. Divji mož v Solčavi Nekoč so na Gradišču, pri kmetu Gradišniku, na skednju mlatili. Naenkrat so mla-tiči slišali glasno lajanje psov. Kot da bi preganjali divjačino. Eden mlatičev je zaklical "kar tukaj mimo ženite" in res se je lajanje čulo bližje, vsi so pozorno opazovali, kaj neki bi psi gonili. Pa so zagledali divjega moža, ki je prilomastil iz gozda in lajal, kot da bi bilo veliko psov v pogonu. Ko je tekel mimo skednja, je nanj vrgel človeško nogo in rekel "na, tu imaš, ker si mi pomagal lovit". Mlatiči so si tolmačili, da je njihova pomoč bila v tem, ker je eden izmed njih rekel, da naj psi gonijo mimo skednja. Divji mož pa je to slišal in tekel okoli hiše, tam je ulovil človeka... Divji mož v planinah V Solčavskih planinah je nekoč živel divji mož. Bil je orjak z enim samim očesom. Nekoč je na planini ujel dva popotnika in ju zaprl v pastirsko kočo. Da ne bi mogla pobegniti, je pred vrata zvalil veliko skalo. Kmalu je enega od obeh dal na ogenj, da bi ga spekel. Drugi je v bojazni, da bo kmalu na vrsti, vzel nož in zabodel divjega moža v edino oko. Nekako mu je uspelo priti iz koče in pobegniti, divji mož ga je sicer zasledoval, toda slep, ni bil v stanju teči hitreje od popotnika. Tako se je vsaj eden od obeh popotnikov srečno rešil. Gorni mož Ljudje so pripovedovali, kako je divji mož v planinah lovil pastirje in zalžene in jih pokončal. Toda, če so zalžene ležale pri ljudeh, hodile so se rade gret k moškim, do njih ni mogel. V hišah ni namreč imel nobene moči. Kmalu pa so pastirji, pa tudi zalžene, ugotovili, da jim nič ne more, če so hitro sedli na štor, označen s križem. Tako so se rešili divjega moža. Baje še danes olcarji vsekavajo v štore križe, da bi pomagali preganjanim v planini. Povsod je strašilo V Lučah so radi pripovedovali, kako straši. Tako so vedeli, da vse od Jurčka pri sv. Antonu do kmeta Žagerja, potem od Martenčk-ovega lesa pa do Riher-jevega znamenja, kaj lahko naletijo na čudne stvari (doživetja). Nekdo je videl po vodi veslati neko babo, drugi je spet pripovedoval, kako se je okoli 11. ure lesa pri Jurčkovem znamenju sama zapirala... V Martenčk-ovem lesu je stari Riher srečal nekega moškega brez "reklca", hodil je tako, da je kar lomastilo naokoli. Pa ga je Riher vprašal, kdo da je. Toda odgovora ni dobil, pač pa je opazil, da so se jele smreke majati, bučalo je v jelševju, Riherja pa je postalo strah in jo je jadrno popihal. Na sploh mislijo ljudje, da strašijo duše, ki ne najdejo pokoja in iščejo pomoči. Tudi na farovškem polju, ki se imenuje "Zaloga", v Lučah, so opazili nekaj čudnega. Najdba pri sv. Radegundi Na radegundskem gradu so nekoč odkrili popolnoma ohranjeno okostje človeka in ga pokopali na šmihelskem pokopališču. Pripovedujejo, da je neki kmet med ruševinami našel topovsko kroglo, iz katere si je baje naredil zelo uporabno orodje za kopanje. Cesta k radegunskemu gradu Še v časih po prvi svetovni vojni se je lahko videla cesta, ki je vodila prek Kebrove brvi do gradu in dalje preko planine na Koroško. Baje so to pot uporabljali tudi "švercarji", ki so s Koroške sem prevažali razno blago, mimo carine. Zvon v Trnavi Okoli Radegunde so nekoč pastirji pasli. Večkrat so doživeli hudo uro. Ob takih prilikah so slišali iz globoke razpoke, ki jo je vdolbla Trnava, ječanje zvonov. Ljudje so menili, da je razpoka kakih 200 metrov globoka. Videli so pogrnjeno mizo in na njej polno češpelj, za njo pa je sedela čudna baba... V Metuljevem lesu pri “Os-rani peči" v Lučah je nekoč neki rešetar kopal, na Božjega telesa dan. Prav tedaj je to delal, ko je bila maša in procesija. Iskal je denar, ker ljudje vedo, da je tam zakopan. Toda našel je le desetico. Pravijo, da so ta denar stari predniki skrili pred vpadi Turkov in ga sedaj čuvajo, zato je tam občasno opaziti trepetajočo luč. Igla Pri Igli se poznajo prsti od Marije, ki je predrla pot mimo te skale. Tam naprej, pri veliki bukvi, je sedela in dobro je videti sedišče. Nasproti Igle pa je opaziti dve zarezi, ki jih je naredil sv. Ilija, ko se je tod mimo vozil... Pripoved o tem zvonu pa je povezana s hudobijo rade-gundskega graščaka, ki ni trpel zvonenja in je nekoč v navalu jeze dal zvonove vreči v globel pod gradom. Propad radegundskega gradu Graščaki na gradu so bili zelo krvoločni. Ljudje so se pritoževa li višji gosposki, češ, da jih krvoločno obravnavajo. Po letih trpljenja podložnikov se je oblast le zganila in poslala vojake nad grad. Iz Celja da so prišli, trdi pripoved. Imeli so velik top, ki so ga pri Srabočkem križu namerili na grad. Po po prvem strelu je graščak zavpil iz stolpa, da se ne vda. Toda že druga krogla je predrla obzidje in graščak je hitro z zastavo dal vedeti, da bo pokoren, toda prepozno je bilo njegovo kesanje, kajti vojaki so grad do kraja porušili. Pri tem je našel smrt tudi hudobni graščak. Usoda radegundskega gradu Legende o gradovih ZGODOVINA IN NARODOPISJE Ko se je grad porušil, je pokopal pod seboj vse stanovalce. Pozneje so se ljudje odločili, da zgradijo na istem mestu cerkvi co. Ko so kopali temelje, so našli veliko raznih predmetov od Olcerji v Med letošnjimi prireditvami Flosarskega bala na Ljubnem nameravajo prireditelji pripraviti med drugim tudi okroglo mizo o spravilu lesa. Vsebina naj bi tako zajemala delo in življenje olcerjev v planini in slika o nekdanjem delu naših prednikov bo popolnejša. Še ni tako daleč nazaj, ko so po mogočnih rižah drčale platanice v dolino, ko so jih nato plavili po rekah in strugah do samih žag, ko so olcerji po vse dni v tednu prebivali v skromnih bajtah, največ skorjevkah in živeli zelo trdo življenje, kjer so podirali in spravljali les k rižarn. Mnogo tega je že zašlo v pozabo, toda naša dolžnost je, da v celoti zajamemo način dela in življenja ljudi, ki so si z lesom "služili" kruh. Tokrat sta bila moja sogovornika Franc Moličnik-Macesnik in Franc Moličnik-Hriberski iz Podveže. Prijetno je kramljati z ljudmi, ki tako živo pripovedujejo in opisujejo nekdanje življenje olcerjev. Časi so bili hudi, bilo je treba iskati zaslužek za vsako ceno, tudi za ceno hudega telesnega napora. Tedanje veleposestvo Marijingrad je v Veži imelo veliko delovišče. Za delavce so pripravili skorjevke in se z vodji skupin (ferbajtar, beseda izvira iz nemške "Vorarbeiter", kar bi pomenilo preddelavec), dogovorili o ceni za določene količine lesa od panja do doline. Skupinovodja je potem izbral delavce in pisal "šihte", sprejemal skupno plačilo, ki ga je potem razdelil med delavce. Veljalo je pravilo doslednega upoštevanja navodil preddelavca. Določen čas je uprava veleposestva nakazovala plačo kar na knjižice, kot so to imenovali delavci. Šlo je za jamstvo uprave, da bodo živila in druge potrebščine, ki so jih družine delavcev kupovale v trgovi ni, plačane. Uprava je torej bila plačnik stroškov v trgovini, tako so zagotovili, da so družine dejansko dobile najnujnejše za življenje, kajti dogajalo se je, da je marsikateri olcer denar rad zapravil v gostilni, družina pa je trpela. Seveda pa vsem ta način plačevanja ni bil povšeči, saj denarja tako sploh niso videli! Toda delo je bilo v dolini iskano in so se pač prilagodili zahtevam uprave veleposestva. Pozneje je inž. Lojze Žumer, upravitelj Marijingrada, v Vrbovcu ustanovil delavski konzum, kjer so lahko kupovali cenejša živila. orožja do posodja. Veliko tega je bilo tudi medeninastega, toda nihče ne ve več, kje bi to bilo. Kot kaže, se je pogubilo. Domačini pa še danes povedo marsikaj o izkopaninah. planini... V ponedeljek so olcerji zgodaj vstali in se s košem živil podali na strmo in dolgo pot do delovišča. Včasih so hodili tudi po 4 ure v hrib in nosili težko breme na hrbtih. V skupini so imeli "kuharja", ki pa ni kuhal, ampak le pripravljal vodo v posode in ogenj za kuho. Običajno si je kuhal vsak sam. Za skorjevko so imeli dolgo korito, ki so mu rekli "olcerski vodovod" saj se je tam zbirala voda za kuho. Jedli so največ polento, prežganko in žgance. Včasih so naredili juho "štrukljovo", ki je bila skromna jed, malo okisana in zabeljena. "Friko" so kuhali starejši, gre za drobno narezan domač sir, ki je bil na masti ali olju prepečen. Zraven so potem pili "cikurjevo“ kavo. Kruh so prinašali od doma. Lažje je bilo za kmečke, ki so doma imeli živila, dočim so drugi morali vse kupiti, to je bilo dražje. Posebno težko je bilo v planini za vodo. Le redko je bil v bližini kak studenec. Pitno vodo so nosili v "putri-hih", to je bila lesena posoda z naramnicami in je držala kakih 25 litrov, včasih tudi več. Vodo so nosili po uro in več daleč. Vodonosec je bil za to posebej določen delavec. Življenje v "bajtah" je bilo ustrezno skromni urejenosti notranjščine. V sredini so imeli iz kamenja narejeno ogn- jišče, okoli ob stenah pa pograde, nastlane s smrečjem, le redko so imeli slamo. Pred bajto je bila dolga klop za počitek. Najbolj mučno je bilo, da so v bajtah vladale bolhe. Olcerji niso toliko trpeli zaradi mraza kot zaradi bolh. Pravijo v šali, da so ob prihodu v dolino najprej skočili v Lučnico in je tam okoli vsakega plavala množica bolh, da je voda postala kar rjava... Ko so v ponedeljek spet prišli v skorjevko, so jih najprej in temeljito pozdravile lačne bolhe. Seveda je bila spričo pomanjkanja vode tudi higiena skromna. Delali so ob vsakem vremenu in letnem času. Proti vlagi, dežju in mrazu so se zavarovali s pregrinjalom iz ovčje kože. Tega so si namestili prek hrbta in okoli prepone povezali. Ko je bilo mrzlo, so obrnili kosmati del kožuha navznoter, poleti pa so kožuh obrnili, saj jih je volneni del varoval pred dežjem. Za preobleči niso imeli kaj prida. Običajno so imeli na glavi širok klobuk, da jim ni teklo za vrat. Čevlji so bili domače izdelave in so bili primerni za stalno nošnjo krampižerjev (dereze). Te so nosili od jutra do noči, da so varno hodili, saj so se pogosto srečevali s hudimi strminami. Vse premalo vemo o delu in življenju naših prednikov, olcerjev. Ti so namreč opravljali vsa dela od sečenj do spravila lesa s planin do splavarjenja. Skratka, les jim je prišel v kri. Med njimi so bili posebno ugledni "rižmojstri", ki so vodili dela pri gradnji riž. To zanimivost bomo posebej opisali, saj zahteva več prostora in pozornosti. iillliiBlsiiiiiiÄii lüplill Kdo drugi kot Ljubenci, so godbeniki na sliki, ki nam jo je poslala Marija Furlan s Planine. Po mnenju poznavalcev z Ljubnega je bila slika posneta v Lučah v tridesetih letih. Tovornjak je last Šerbele z Ljubnega, na sliki četrti z desne. m. Zdravniški nasveti Spoštovani bralci in bralke! Ker je "Poldi" iz prejšnje številke zelo razburil duhove po Zgornji Savinjski dolini, sem vam dolžna pojasnilo. Sporočam vam, da sem si ime pisca zadnjega pisma preprosto izmislila, saj se je bralec podpisal s polnim imenom in priimkom, pa nisem želela, da bi ga prepoznali. Verjetno si tudi on tega ne želi. Tako "Poldi" ni Poldi ali Polde ali Leopold. Vsako namigovanje na konkretno prostato konkretnega Poldija je tako brezpredmetno. dr. Maja Natek Vprašanje: Zelo me jezi, ker poleti sploh ne morem biti v kratkih hlačah. Če grem namreč v travo, se mi po koži naredijo mehurji, ki me zelo motijo. Zdravnica mi je rekla, da se mi to naredi samo na mestih, kjer se dotaknem rastline. Ko sem opazoval, če je res tako, sem videl, da ima prav. Kaj naj naredim? Kako se tej moji bolezni reče in kako se zdravi? Ali se da preprečiti? vbs Dragi vbs, zelo me zanima, kaj pomeni vbs. (Kako bo to vznemerilo šele radovedne bralce!). Najbolje je, da o tem ne razglabljam preveč, in vam čimprej odgovorim na vprašanja. Vaši bolezni se učeno reče dermatitis pratensis bullosa. Če posijejo na kožo sončni žarki, lahko nastane pri nekaterih ljudeh zaradi nenormalnega reagiranja kože na nekatere snovi, ki so na ali v njej, kožno vnetje. Nekatere snovi se namreč pod vplivom sončne svetlobe tako spremenijo, da postane bolnik nanje preobčutljiv, ali pa da delujejo kot neke vrste "strup". Navadno se to zgodi zato, ker se te snovi topijo v vodi ali znoju in se tako spremenijo. Najpogosteje so vzrok za takšno reakcijo furokumarini, ki so sestavine rastlin. Na prizadeti koži nastane rdečina in mehurčki. Razporeditev sprememb je pogosta v obliki travne bilke ali kar odtisa rastline. Bolezen zdravimo približno tako kot opekline, mehurje odstranimo v ambulanti, kadar je to potrebno. Bolezen lahko preprečite tako, da se izogibate soncu, travi in potenju hkrati. Kako boste pa to v praksi najbolje izpeljali, me pa zelo zanima. Sporočite mi. dr. Maja Natek, spec. spl. med. Energetsko svetovanje Ob plačevanju visokih računov za elektriko in kurjavo človek začne razmišljati, kako bi te stroške znižal. Možnosti je kar nekaj, problem pa je, da jih ne poznamo dobro. Težko se je odločiti za nove sisteme gradnje in ogrevanja hiš. V pomoč nam bo energetsko svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvu, ki je namenjeno lastnikom hiš in stanovanj ter vsem tistim, ki gradnjo ali popravilo stanovanja šele načrtujejo. Z izboljšanjem toplotne zaščite stavb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljševanju bivalnih razmer. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je organiziralo v izvedbi ZRMK energetsko svetovalne pisarne, kjer vam strokovno, brezplačno in neodvisno svetujejo o: - izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav - zamenjavi ogrevalnih naprav - zmanjšanju porabe goriva - izbiri ustreznega goriva - toplotni zaščiti stavb - izbiri ustreznih oken, zasteklitve - sanaciji zgradb z namenom zmanjšanja porabe energije - uporabi obnovljivih virov energije - uporabi varčnih gospodinjskih aparatov - vseh ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na rabo energije. Najbližje pisarne: VELENJE, občinska zgradba, Titov trg 1, tel. 063/856-151 Delovni čas: vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure, prijava za razgovor vsak delovnik od 8. do 14. ure po telefonu. CELJE, občinska zgradba, Prešernova 27, tel. 063/28-822 Delovni čas: vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure, prijava za razgovor vsak delovnik od 8. do 14. ure po telefonu. KAMNIK, Glavni trg 23, tel. 061/831-470 Delovni čas: vsak torek od 17. do 20. ure, prijava za razgovor vsak delovnik od 10. do 17. ure po telefonu. Za razgovor pri svetovalcu pripravite projekt ali načrt hiše in vgrajenih instalacij (zgradba in prostor okrog nje). Vedeti morate, kaj želite, da bo svetovanje učinkovito. Obisk in svetovanje sta brezplačna, učinek ob upoštevanem nasvetu pa še kako merljiv v denarju in ugodju bivanja. Obvestim naj vas tudi o javnem razpisu iz področja energetike, ki ga je objavilo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v Uradnem listu št. 11 - 24. II. 1995 (str. 289). Omenjeno ministrstvo sofinancira vlaganja v obnovljive vire energije (sončni kolektorji, zimski vrtovi, toplotne črpalke in podobno) v višini do 15 %. Podrobnejše informacije dobite v vsaki energetsko svetovalni pisarni. Zeleni Franček OGLASI TRAFFIC TRAFFIC TRAFFIC Tečaj za voznike motornih vozil vseh kategorij se prične v PETEK in PONEDELJEK, 18. in 21. avgusta 1995 ob 16. uri v gasilskem domu Mozirje. m Vsako leto usposobimo preko 200 voznikov! Poučujejo izkušeni inštruktorji - na sodobnih in raznolikih vozilih m Vsak mesec nov tečaj cestno prometnih predpisov. - informacije pri inštruktorjih NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA KANDIDATE ZA VOZNIKE USPOSABLJAJO: TONE ROSENSTEIN Brezje 9, Mozirje -tel: 831-108 TOMAŽ ES Praprotnikova 16, Mozirje - tel: 832-337 ANTON BENDA Radmirje 59 - tel: 841-083 FRANC DEBELJAK Zg. Pobrežje 30 Nazarje - tel: 831-475 Slovenska veterinarska Zveza Novosti v pravni ureditvi veterinarstva V letošnjem letu veterinarska stroka zaradi sprejetja novega zakona o veterinarstvu doživlja vrsto sprememb. Predpisi, ki so urejali področja veterinarstva, so bili stari skoraj deset let in niso bili usklajeni z Ustavo Republike Slovenije in s predpisi Evropske unije. Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Zakon o veterinarstvu, ...ki. je. začeLveljati LJaauääa»lS9S.^:zakcmaim .ie .urejeno .lastnin-jenje, statusno preoblikovanje veterinarskih zavodov (veterinarskih postaj), določeni pa so tudi roki za izvedbo vseh z zakonom predpisanih sprememb. Navedla bom nekatere najpomembnejše novosti v primerjavi s staro zakonodajo. Zakon na novo ureja vsebino in organizacijske oblike, opravljanje in financiranje veterinarske službe. Zakon je pri organizaciji veterinarske dejavnosti uveljavil načelo treh ravni veterinarskih storitev: 1. primarno ali osnovno (veterinarska ambulanta, bolnica, veterinarska lekarniška postaja), 2. sekundarna ali specialistična (veterinarska klinika), 3. terciarna ali vrhunska (veterinarski inštitut). Veterinarsko dejavnosFbodb opravljali veterinarski strokovni “delavci"" in sodelavci zapolseni v: - veterinarski organizacji zasebne veterinarske dejavnosti in - javnih veterinarskih zavodih (Veterinarski zavod Slovenije, Veterinarski inštitut). Veterinarske organizacije zasebne veterinarske dejavnosti bodo organizirane kot družbe ali kot samostojni veterinarji po predpisih o gospodarskih družbah. Veterinarske organizacije zasebne veterinarske dejavnosti (veterinar- '"sT«r~5nil)iTraffte)-b'ö(ld 'opravljale o s no vTfö'vefe Ti harskčTTlej avnö S t:' 1. preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje nekužnih notranjih in alimentarnih bolezni živali ter poškodb in kiruške posege na živalih, 2. zdravstvene preglede živali, 3. preskrbo z. zdravili za lastno dejavnost, . 4. nujno veterinarsko pomoč in strokovno svetovanje. Veterinarske storitve , kot -so izdajanje zdravstvenih- spričeval, odkrivanje, zdravljenje in preprečevanje kužnih bolezni, zdravljenje plod-noštnih motenj, osemenjevanje in veterinarsko sanitarne preglede v . sili in običajno zaklanih živali, če je meso namenjeno za lastno domačo porabo, so dejavnosti, ki jih bodo opravljale na podlagi pridobljene koncesije veterinarske organizacije zasebne veterinarske dejavnosti. O izbiri koncesionarja za opravljanje osemenjevanja odloča veterinarska uprava v soglasju s pristojno živinorejsko službo. -Mrežo javne veterimitske službe sestavljajo -Veterinarski........zavod!. Slovenije, Veterinarski institut Slovenije in zasebne veterinarske organizacije, ki opravljajo veterinarske storitve javne veterinarske službe na podlagi koncesije......----..—....... .... ........ Veterinarski zavod Slovenije (VZS) je začel delovati 1. 7. 1995. VZS opravlja svojo dejavnost na sedežu v Ljubljani in na devetih območnih enotah. Naše območje pokriva območna enota Celje, ki ima za (JE Mozirje in UE Velenje Izpostavo v Mozirju, Cesta na Leon niiyq_JJl_J3i)ienila bi..Ig Jtekai. najpogostejših vetejjtejgMh^ storitev, ki jih opravlja izključno VŽŠ m se zanje “Koncesije" ne --more podelittr............—.....;.................................—....— - veterinarsko sanitarne preglede živali, surovin in živil, ki so namenjeni za javno potrošnjo, veterinarsko sanitarne preglede ..uvoziiHr-in—i zvozttth-j)f)štljk-,-tzdujan}e-pot fdil-e-zdravstveirju—stanj u- pošiljk, - izdajanje dovoljenj za promet z mlekom in mlečnimi izdelki, - spremljanje zdravstvenega stanja živali, - veterinarsko higiensko službo, - laboratorijska diagnostika. Zakon določa, da območni javni zavodi (VZS) delajo v prostorih in delno tudi s sredstvi še obstoječih veterinarskih zavodov. Obstoječi območni veterinarski zavodi in veterinarske postaje se bodo lastninili, ustanovljene bodo nove zasebne veterinarske ambulante. Reorganizacija veterinarske službe bo potekala postopoma in tako, da ne bo imela nobenih negativnih posledic za imetnike živali in ostale uporabnike veterinarskih storitev. Marija Rup, dr. vet. med. Veterinarski zavod Slovenije KMETIJSKA Setev strniščnih dosevkov SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Ocenjujemo, da se iz leta v leto povečujejo površine pod žiti (kolobar, samooskrba z žiti). Velikokrat ostanejo strnišča neobdelana, kar zelo neugodno vpliva na tla. Dobro je, da strnišče pognojimo s gnojevko ali gnojem, če tega nimamo, pa pognojimo z 100 kg/ha uree ali 180 kg/lia KAN-a, da pospešimo razkroj slame v tleh. Njivo preorjemo do globine 20 cm, pobranamo, pred setvijo pa pognojimo z 150 kg/ha NPK 7-20-30 ali NPK 8-26-26. Če se odločimo za uporabo gnojevke oz. gnojnice postrnišču na njivski površini, ko je tudi najprimernejši letni čas za razvoz omenjenih gnojil, ju amoniaka čim manjše. Gnojila je treba takoj po trošenju zadelati v tla. Če strnišča ne gnojimo z organskimi gnojili, je možna obdelava le-tega s podrahljačem ali neposredna setev s sejalnico Hanters (takrat odmerek mineralnega gnojila pred setvijo pvečamo na 250 - 300 kg/ha). S setvijo strniščnega dosevka lahko pridelamo dobro krmo, še bolj važno pa je, da bo njiva varovana pred škodljivimi vplivi vremena. Vroče poletno sonce uničuje mikroorganizme v zemlji, ki godijo tla, poletne nevihte zbijajo žemljo, zmanjšujejo zračnost tal, s tem pa je rastlinam otežkočeno sprejemanje hranil. Na nagnjenih terenih pride do ižpirarija in odnašanja zemlje, na neobdelanem strnišču vzklijejo pleveli, ki do jeseni še semenijo. Nikakor še ne smemo odločiti ža šežiganje:žetverriTPSStankov, . .saj. S .tem. ukrepom izgubimo organsko maso^ ki jo orna zem-Ija še kako potrebuje, z zažiganjem tudi uničujemo mikrobiološki živelj v tleh. Za setev so v tem časii na voljo ražličrtfpoljščine, ud katei ilr omenjamo le nekatere: - mnogočvetria ljutica; sejemo je 40 - T>Ö~k|7Fia, upofäBljämo'"j~ö za zeleno krmo, silažo do dve leti, odvisno od prezimitve. Spomladi je to prva zelena krma, če-jo po odkosu preorejo,-lahko njivo pripravimo še za setev koruze. Cena enega kg semena -je 388 SIT.——- - različna žita. (rž., ječmen), ki jih ■tiporaFiiiiä^ä,'*^ejw~^mmo-ali podor, za setev uporabimo merkantilno žito,-ki je cenejše od semenskega. - facelija; 10 - 14 kg/ha, odlična za podor in čebeljo pašo. Priporočamo jo tudi za prazne gredice na vrtovih, za setev po izkopu ..zgodnjega, krompirja itd. Kg semena.....stane... okrog...800. SIT. uporablja** 1 2 3 4 **6'1° ■ za - želeno-krmo -ali kombinirano z drugo voluminozno krmo za silažo (kg stane okrog 650 SIT). - različne križnice (ogrščica, repa, repica krmna redkev...); uporabljamo .jih. za . krmo. živini- nli . podor. (redkgy.-le_-Za._po.dQj)... Kg ogfščice stane 360 SIT, kg repe 2.200-SIT. - priporočljive so tudi kombinacije žit in jare grašice (60 kg/ha jare grašice in 75 kg/ha ovsa), koruze in krmnega graha (25 kg/ha koruze in 70 kg/ha graha), ki so za tla zelo ugodne, dajo kvalitetno krmo, a je seme dražje. Večina priporočenih poljščin je na razpolago v KPC Ljubija. Štefka Goltnik ß3 (M) M MLADI BOBENČEK 9 & No dveh kolesih Pod točko ena navajam spremembo, ki jo bo vsak bralec Bobenčka lahko, brez povečevalnega stekla, opazil v naslednji številki Savinjskih' novic. Odslej boste prostore pod soncem na teh dveh straneh deležnij vsi mladi dopisniki, ki pridno pišete spise in priromajo željni objave na naš naslov. V uredništvu smo prepričani, da boste s to odločitvij zadovoljni, če niste, nam sporočite. Te zanima kolesarjenje? V vsakem primeru te bom poskusila - - navdušiti za ta šport. To je šport, ki združuje prijetno s koristnim. Posebno v poletnem času je kolesarjenje zelo super. Veš to, da prideš s kolesom ob enaki porabi moči štirikrat dlje kot peš? Kolesarjenje pripomore k večji vzdržljivosti, koristi srcu in ožilju ter povečuje moč in je sovražnik odvečnih kilogramov. In tako postane kolesarjenje fitness trening: * Kolesari vsak drugi dan vsaj pol ure, ob koncu tedna | pa načrtuj daljši kolesarski izlet. * V začetku vozi povsem lagodno. Takšna vožnja bo S nadomestila tudi ogrevanje (seveda je kljub temu koristno, če dve minuti tečeš in poskakuješ na mestu). « * Ostani stalno v gibanju, kolikor moreš, vendar ne smeš čutiti izčrpanosti. Nato se pelješ znova lagodno. * Drugo stopnjevanje treninga: podaljšaj kolesarjenje na eno uro ali pa podvoji faze hitrosti: vozi pet minut počasi in nato pet minut hitro. * Trening zaključi vedno z vsaj petimi minutami počasne Vožnje, ki služi iikratilcdrohlajanjer"---------------*.........— ~—...... *------------------- Kakšno kolo je najboljše? ! Idealnega kolesa, ki bi bilo primerno za vse primere, ni. Pelješ se-lahko tudi z razmajanim šklepetalom na dveh kolesih, toda kadar kolo, natančno premisli, za kaj ga boš največ uporabljal. Izbiraš lahko med turnim kolesom (športno ali mestno kolo), dirkalnim kolesom (za prave športnike), gorskim kolesom ali mountain bike (križancem med turnim in dirkalnim kxjesom). Gorsko kolo je kot nalašč za tebe, čeie rad voziš po hribovit^ pokrajini in po Nasveti za nakup kolesa Ne glede na to, za kakšno vrsto kolesa se odločiš, upoštevaj“ pri nakupu naslednje. VeUkost kolesa: bodi pozoren na višino ogrodja, ki je pomembnejša od premera platišča. Ravnaj se po.železnem pravilu: ogrodje naj bo za 25 cm nižje od dolžine nog (merjeno od koraka). : - •: . I - - - Krmilo: tako imenovano zdravo krmilo je jia prvi pogled najudobnejše, vendar ni priporočljivo za daljše vožnje, saj zaradi pokončne drže vse neravnine na 'cesti zadenejo naravnost ob hrbtenico. Z ravnirn . športnipi .krmilom sc avtomatično pelješ v rahlo poševni drži, ki je prijetna za hrbtenico. Pri dirkalnem krmilu lahko j držo najlažje spreminjaš in s tem sproščaš hrbtenico in mišjce. Sedež: Razumljivo je, damaj bo sedež-kar najbolj udoben. Kljub temu pa se tie odloči za najmehkejšega in tudi za zelo širokega ne, ker utegne ovirati prosto gibanje stegenskih in zadnjičnih mišic. Višina sedeža je'pravilna, kadar lahko z iztegnjenim kolenom dosežeš spodnji pedal. Pri tem moraš stati na pedalu s peto in ne samo s konico prstov. Sedež mora biti popolnoma vodoraven. Konice sedeža nekoliko kvišku postanejo pri daljših vožnjah zelo neprijetne. Zavore: Platiščne zavore so montirane na sprednjem in zadnjem kolesu. Hitro reagirajo. Njihova slaba stran pa je, da se njihov učinek na jeklenih platiščih ob dežju zmanjša do 80 odstotkov. Dražja aluminijasta platišča so bolj hrapava in na njih primejo zavore zanesljivo tudi ob vlažnem vremenu. Teža: Vedno znova prihaja do situacij, ko moraš kolo dvigniti in ga del poti nositi, zato je najbolje, če že v trgovini pri nakupu preveriš, ali boš lahko svoje kolo brez velikega napora dvignil ali nosil. Ureja: Ko si na zemlji zaželite raj, z vami je skupina GAJ Kakšni so vaši začetki in kam segajo? Začetek sega v leto 1989, člani pa smo bili prijatelji in sosedje iz Mozirja. Koliko članov štejete? Sedanja zasedba šteje šest članov. In sicer: Žalika Bezovnik (19) - vokal, Jaka Vačovnik (28) - klaviature, harmonika, Edi Šumečnik (35) - bas kitara in bariton, Samo Rajgl (27) - solo in ritem kitara, Ferenc Beričnik (29) -vokal, trobenta in Drago Zgojznik (37) - klarinet, saksofon. Kako se vam je porodila zamisel, da ste se poimenovali ravno Gaj? Ideja se je porodila Ferencu Beričniku - starejšemu, našemu začetnemu koordinatorju in duhovnemu vodju. Seveda pa ni naključje, da se imenujemo tako kot Zgornjesavinjski park. Kateri so vaši največji problemi? Podobno kot druge skupine imamo tudi mi probleme z udeležbo na vajah. Mnogi izmed nas opravljamo svoje delo v izmenah, zato nemalokrat nastopi problem glede uskladitve vaj. Na srečo nimamo problemov s prostorom. Mozirski gasilci nam že nekaj časa velikodušno odstopajo sobo v Gasil- skem domu. Kakšne zvrsti glasbe igrate? V osnovi igramo narodnozabavne komade, v sklopu katerih smo 1. 1993 v studiu Zlati zvoki s producentom Igorjem Podpečanom izdali tudi svojo lastno kaseto "Za dobro voljo". Naš repertuar pa obsega tudi številne komade, namenjene mladim. Pravkar pripravljamo nov koncept te zvrsti glasbe. Le-ta temelji na "evergrinih" in podobnih komadih, ki so dostopni vsem mladim. Kje ste že nastopili? Udeležujemo se različnih festivalov in srečanj. Tako smo lani nastopili na Graški gori, kjer smo dobili tudi najvišje priznanje. Prav tako pa poskrbimo za "muziko" na številnih veselicah tako v Zg. Savinjski kot izven nje (Kamnik, Velenje, Celje, Ljubljana) Kaj menite o slovenski glasbeni sceni? Uspejo le najboljši in seveda najbogatejši. Konkurenca je zares močna. Kakšne so vaše želje? Naša želja je narediti dobro vzdušje povsod, kamor pridemo. Zado voljni smo le, če so zadovoljni poslušalci. Kaj bi povedali bralcem našega Mladega bobenčka? Poslušajte le tisto glasbo, ki vam je res pri srcu. Ne ozirajte se na popularnost in na to, kaj poslušajo frendi. Vsak ima svoj okus. Katja VESELICE Z ANSAMBLOM GAJ: 12.8. - MOZIRJE 19.8. - ŠMIHEL Turnir prvakov zgornjesavinjskih lig v malem nogometu za pokal Savinjskih novic Davidov hram najboljši Minulo soboto so se na igrišču v Nazarjah zbrale ekipe, ki so v sezoni 1994/95 v svojih matičnih ligah osvojile naslov prvaka. To pa so: Bočnica (v ligi Bočna), Davidov hram (Gornji Grad), Razborje (Radmirje), Policaji (Mozirje), Foršt (Ljubno), Solčava (Luče), Kokarje (Nazarje) in BAG (Šmartno ob Dreti). Na podlagi žreba, ki je bil opravljen dva dni poprej, sta se v prvi tekmi med sabo pomerili ekipi BAG in Razborje. Nogometaši iz Radmirja so bili prepričljivo boljši in zmagali 5:1. Sledil je dvoboj med Bočnico in Solčavo. Prvaki lučke lige niso dovolili presenečenja in so premagali nasprotnike 3:0. Zanimivo je bilo merjenje moči med Forštom in Kokarjami. Podoben dvoboj so namreč pred kratkim dobili Kokarčani. No, tokrat so se Ljubenci oddolžili za poraz in se z zmago 4:3 uvrstili v polfinale. V zadnji tekmi četrtfinala je Davidov hram premagal Policaje 6:4, ki so svojo priložnost zapravili v nekaj minutah. Pri rezultatu 2:2 so namreč v dveh minutah prejeli dva zadetka in tekma je bila s tem odločena. V prvi polfinalni tekmi sta se pomerili ekipi Razborje in Solčava. Zelo izenačen in borben dvoboj se je po 40 minutah končal neodločeno 1:1. Pri streljanju kazenskih strelov s šestih metrov pa so bili spretnejši in srečnejši Solčavani in zmagali 3:1. Povsem drugačna je bila slika v drugi polfinalni tekmi. Gledalci so pričakovali enakovredno in do konca napeto tekmo, toda zgodilo se je prav nasprotno. Z učinkovito igro so igralci Davidovega hrama porazili Foršt z skoraj neverjetnim rezultatom 6:0. Ljubenskim nogometašem, ki jih je bilo v ekipi premalo za ustrezne menjave med tekmo, so proti koncu tekme začeli popuščati živci, kljub temu pa se je tekma končala brez večjih incidentov. Za osvojitev 3. mesta sta nato ekipi Razborja in Foršta Davidov hram - zmagovalec turnirja prvakov za pokal Savinjskih novic streljali kazenske strele. Radmirski nogometaši so izkoristili svojo priložnost in zmagali 3:2. Finalna tekma je bila vsekakor dostojna svojega imena. Moštvi Solčave in Davidovega hrama sta pokazali vse svoje znanje, pri čemer pa je že bilo opaziti utrujenost Solčavanov. Davidov hram je namreč uspel ohranjati visok tempo igre s pogostimi menjavami enakovrednih igralcev. Kljub temu je bila tekma napeta vse do zadnjega sodniškega žvižga. Po vodstvu Davidovega hrama 1:0 so Solčavani izenačili, drugi zadetek, ki je bil tudi odločilen, pa je Davidov hram dosegel v drugi polovici drugega polčasa. Končni rezultat: 2:1. Turnir prvakov je dobro izpeljalo nazarsko športno društvo Vrbovec, ki je prvim trem ekipam podelilo priznanja. Pokrovitelj turnirja, Savinjske novice, je prvim trem ekipam podelil pokale v trajno last, ekipi .Davidovega hrama pa tudi majice s svojom logotipom. Sodniško pravico je na turnirju delil Milan Peternelj. Franci Kotnik, foto: TOP Lokostrelski klub Mozirje Bernardi Zemljak zlata značka in državni rekord 15. in 16. julija se je slovenska reprezentanca udeležila tekme za Alpski pokal v avstrijskem Innsbrucku, kjer je sodelovalo šest držav. Bernarda Zemljak je pred evropskim prvenstvom v lokostrelstvu v vrhunski formi Med 105 nastopajočimi se je v disciplini compound pri ženskah najbolje odrezala Bernarda Zemljak (LK Mozirje), ki je z novim državnim rekordom osvojila prvo mesto. S tem rezultatom (304 krogi z neznane razdalje) se je uvrstila med dobitnike posebnega priznanja mednarodne lokostrelske zveze "FITA". To priznanje je prvo tovrstno v Sloveniji! Na omenjenem tekmovanju je v disciplini compound moški Dušan Perhač (LK Mozirje) med 45 tekmovalci zasedel 12. mesto z minimalnim zaostankom za zmagovalcem. 8. julija je bilo ob Ivarčkem jezeru pri Ravnah na Koroškem državno prvenstvo v disciplini 3D, ki se je točkovalo tudi za Alpski pokal. Sodelovali so lokostrelci iz petih držav, med katerimi so bili tudi Zgornjesavinjčani. Vojko Čolnar (LK Gornji Grad) je v olimpijskem slogu zasedel 2. mesto, Vojko Majko iz istega kluba v istem slogu pa tretje. V disciplini compound neomejeno je bil Dušan Perhač tretji, pri ženskah pa v isti disciplini Bernarda Zemljak druga. Dan kasneje so se mozirski lokostrelci udeležili tekme za Alpski pokal v Tolmezzu v Italiji. V disciplini FITA je pri ženskah compound Bernarda Zemljak z izenačenim državnim rekordom na 70 metrov zmagala, Dušan Perhač pa je kljub okvari na loku osvojil zelo dobro 6. mesto. Očitno je in seveda razveseljivo, da so naši lokostrelci pred bližajočim evropskim prvenstvom, ki bo konec avgusta na Norveškem, v vrhunski formi. Franci Kotnik Letna liga v košarki Mozirje Približuje se play-off Po sedmih kolih sta v mozirski letni ligi že znana dva udeleženca velikega play-offa. To sta Ciklo sport in Prebold. Za ostala mesta pa se ekipe še borijo. Igral se bo tudi mali play-off, v katerem se bodo ekipe potegovale za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Rezultati 5. kola: Smreka: Rečica 42:19 Mladi Mozirje : Vrbovec 42:28 Ciklo sport: Pizzerija 902 83:54 Rezultati 6. kola: Rečica: Prebold 37:53 Garant: Pizzerija 902 27:34 TVD Mozirje : Ciklo sport 60:67 Mladi Mozirje : Smreka 75:50 Rezultati 7. kola: Ciklo sport: Smreka 72:30 Vrbovec : Rečica 50:36 Mladi Mozirje : Prebold 58:60 TVD Mozirje : Polzela 50:40 Lestvica po 7. kolu: 1. Ciklo šport 6 6 0 12 (+155) 2. Mladi Mozirje 7 4 3 11 (+68) 3. Pizzerija 902 6 4 2 10 (-6) 4. Prebold 5 4 1 9 (+32) 5. TVD Mozirje 6 3 3 9 (+21) 6. Vrbovec Nazarje 6 3 3 9 (-22) 7. Smreka G. Grad 7 2 5 9 (-80) 8. Garant Polzela 5 1 4 6 (-3) 9. Rečica 6 0 6 6 (-165) Na lestvici strelcev vodi Peter Goltnik (Mladi Mozirje) s 132 točkami pred Vladimirjem Rizmanom (Ciklo sport) 86 in Goranom Črnilo (Prebold) 75. Največ trojk je doslej zadel Matjaž Širše (Prebold) 11. Play-off bo odigran v soboto, 12. in 19. avgusta. Njegov razpored bomo objavili v naslednji številki. Peter Goltnik Krajevna liga Šmartno ob Dreti BAG je prvak Tudi v Šmartnem ob Dreti so zaključili z ligo v malem nogometu. Tekme so se v minuli sezoni še zadnjič igrale na travnatem igrišču, saj pripravljalna dela za asfaltiranje igrišča že potekajo. V sezoni 1995/96, ki se prične jeseni, naj bi v ligi sodelovalo še več ekip. Prvouvrščena ekipa BAG V sezoni 1994/95 pa so se ekipe razvrstile takole: 1. BAG 21 točk, 2. Turky 17, 3. Bohinc 14, 4. Input 12, 5. Vol. Voli 11,6. Texas 8, 7. Želve 3. Bojan Štrukelj Začetek medobčinske lige Na sestanku predstavnikov ekip, ki so v minuli sezoni osvojile prva mesta v krajevnih ligah, je bil na predlog Savinjskih novic in športnega društva Vrbovec Nazarje dosežen dogovor, da se jeseni začne medobčinska liga v malem nogometu. Tekmovanje so bo odvijalo po ligaškem sistemu, v njem pa bodo (razen morebitnih izjem) sodelovali prvaki krajevnih lig iz Bočne, Gornjega Grada, Radmirja, Ljubnega, Luč, Nazarij, Mozirja in Šmartnega ob Dreti ter predstavnik organizatorja, ekipa Zgornjih Nazarij. O podrobnostih tekmovanja, ki bo gotovo zelo zanimivo za vse ljubitelje nogometa, več v naslednji številki. KF OGLASI IZDELOVANJE IN PRODAJA TEKSTILNIH-DEKORATIVNIH IZDELKOV WEISS Rečica ob Savinji 97 * BLAZINE ZA VSE VRSTE VRTNIH STOLOV * VZGLAVNIKI IN PREŠITE ODEJE - BIO PROGRAM: BOMBAŽ IN VOLNA - POLIESTER PROGRAM, NAMENJEN UPORABNIKOM Z ALERGIJAMI * BOMBAŽNA POSTELJNINA VSEH DIMENZIJ * IZDELUJEMO TUDI BLAZINE PO NAROČILU Tel. 063/831-797 Smučarsko skakalni klub Ljubno ob Savinji prireja VEČER Z IRENO VRČKOVNIK IN ANSAMBLOM VESNA, ki bo v petek, 28. julija 1995 s pričetkom ob 20.00 uri v Vrbju na Ljubnem. Za prijetno razvedrilo in dobro postrežbo bo poskrbljeno, izkupiček prireditve pa bomo namenili za izboljšanje pogojev dela z mladimi ljubenskimi skakalci. Vljudno vabljeni! Pokrovitelja večera: TRGOVINA ■ EN KRAJCar t* 2+L* a Okonina 18, teLfax: 841-173 ynm y poobuiščer nvTOfERvu. TRCOVinO Z REZERVnimi DEll TER Roy nyTOsnion NUDIJO UGODNE JCREDITNE POGOJE, NAKUP PRODAJO STARO ZA NOVO, BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE TER URADNI AVTOSERVIS ZA PRODAJNI PROGRAM. Oglasite se osebno ali po telefonu (faks) 063 841 173! turist biro sm$A grad Vrbovec Rajarje DELOVNI ČAS 9.00 - 15.00 in 17.00 -19.00, sobota 9.00 -12.00 tel. fax. 831-316, centrala 831-321 mobitel 0609/616-847 MOŽNOST PLAČILA NA OBAOK€ TUDI DO 6 Č€KOV - polpenzion že od 185 DEM dalje - nižje cene za apartmaje - tujina: Portugalska, Španija, Grčija, Turčija, Tunizija, Sicilija, Malta ter eksotična potovanja - nočni Gardaland - cena 5.000 SIT El 1C Al J JEMC VAS! PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE Po sklepu upravnega odbora društva z dne 6. julija 1995 javno razpisujemo pogoje za oskrbnika - najemnika Mozirske koče na Golteh V prijavi naj bodo obvezno dani odgovori na sledeče: 1. dosedanje delovne izkušnje - reference; 2. ponujeni znesek mesečne oz. letne najemnine, kot tudi minimalen čas, ki praviloma ne more biti krajši od enega leta; 3. sposobnosti, obliko in način osebnega prispevka - dela pri vzdrževanju in obnovi planinske postojanke; 4. program poživitve aktivnosti in prijetnosti bivanja ter ustvarjanja planinskega vzdušja v postojanki; 5. možnosti hipotekarnega jamstva z nepremičnim ali premičnim premoženjem do višine pogodbenih obveznosti. Zaželjene so še dodatne ponudbene ugodnosti v smislu dobrega gospodarjenja, spoštovanja pravil PZS in zasledovanja celovitih ciljev planinstva. Izbiro med ponudniki bo opravil UO društva v mesecu septembru, s tem, da ga razpis ne obvezuje k izbiri. Z izbranim kandidatom bo pred primopredajo objekta z inventarjem, opravljen razgovor in na tej osnovi sklenjena ustrezna pogodba. Interesenti naj pošljejo prijave z vsemi zahtevanimi podatki do konca avgusta 1995 na naslov: Planinsko društvo Mozirje, 63330 MOZIRJE, z oznako "Ne odpiraj -prijava za razpis". D X Siwiiyji\ (m) PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Šolarji in starši! torbe in nahrbtniki že od 1.752,00 §3T dalje peresnice od 265,00 do 1.215,00 §3T zvezki: K-4 od 99,50 do 130,00 §3T K-5 od 62,40 do 74,00 STF. Še vedno sprejemamo naročilo za delovne zvezke in šolske knjige. _______________________________Se priporočamo! radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO F»FRI ISIAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU H I.S MUZ Motorist je pobegnil 11. julija je ob 16.30 uri Rudi K. (29) iz Gornjega Grada vozil neregistrirano motorno kolo iz Bočne proti Gornjemu Gradu. Ko ga je v Kropi ustavljal policist, je motorist najprej zmanjšal hitrost, ko pa je pripeljal v bližino policista, je dodal plin in zapeljal proti njemu tako, da je policist moral odskočiti. Kljub temu ga je motorist oplazil. Deset minut po dogodku so Rudija izsledili v domačem kraju. Pri tem so policisti ugotovili, da je Rudi vozil brez vozniškega izpita, našli pa so tudi motorno kolo, ki ga je sicer po prihodu v Gornji Grad skril. Spor med sosedoma 12. julija sta se v Potoku ob 20.30 uri sprla soseda 55-letni Zvone P. in 47-letni Emil P.. Med prepirom sta drug drugega žalila in si grozila, fizični obračun pa so preprečili njuni sorodniki. Izsilil prednost kolesarki 14. julija je ob 14.45 uri Marjan N. (31) z Ljubnega z osebnim avtomobilom speljal s parkirnega prostora pred gostilno Pevc na Ljubnem na regionalno cesto in zavil levo v smeri Radmirja. Takoj nato je na regionalni cesti zavil desno v smeri bencinskega servisa, pri tem pa je izsilil prednost kolesarki Mariji H. (32) iz Nazarij, ki je vozila iz smeri Ljubnega proti Radmirju. Kolesarka je trčila v osebni avto, padla po vozišču in se hudo telesno poškodovala. Jadralni padalec v daljnovod 15. julija je okoli 11. ure Aleksander P. (27) iz Moziija z jadralnim padalom poletel z vzletišča pri Radegundi. Po približno dvajsetih metrih ga je nenadni sunek vetra z leve strani zanesel v desno, zato je s kupolo padala zadel v vodnike daljnovoda. Pri tem se na srečo ni poškodoval, padalo pa so rešili delavci Elektra Celje. Smreka io je ubila 15. julija se je okoli 14.30 ure Marija V. (47) z Dobrovelj zaradi nevihte vračala s travnika proti domu. Ko je skupaj s hčerko tekla ob robu gozda, je neurje izruvalo smreko, ki je padla na Marijo in jo pokopala pod seboj. Pri tem je Marija dobila tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nezgode umrla. Ogrožal je udeležence v prometu 16. julija je okoli 11.30 ure 33-Ietni Andrej V. s Prihove s svojo vožnjo po regionalni cesti med Sotesko in Mozirjem ogrožal druge udeležence v prometu. Ker očitno z vožnjo nekaterih ni bil zadovoljen, je za enim izmed njih zapeljal do njegovega doma v Pustem polju, kjer ga je na dvorišču zmetjal in mu grozil. Prav tako je zmerjal in žalil tudi policista, ki sta na njegovem domu opravila z njim razgovor. Otrok nenadoma prečkal cesto 17. julija je ob 10.50 uri Jožica R. (28) iz Podveže vozila osebni avto po regionalni cesti iz smeri Črnivca proti Radmirju. Ko je pripeljala v Gornji Grad, je z njene leve strani nenadoma stekel čez cesto 7-letni Klemen P. iz Gornjega Grada. Voznica je z avtomobilom trčila v pešca, ki je padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Ukradel je dele motornega kolesa 23. julija je med polnočjo in 3. uro zjutraj neznani storilec z motornega kolesa, ki je bilo parkirano pri cerkvi v Gornjem Gradu, demontiral masko in ščitnik izpušne cevi ter ju odtujil. S tem je lastnika motornega kolesa Miha S. (17) oškodoval za okoli 30.000 tolarjev. Avte sela ASTEEIA vabi na TEČAJ ZA VSE KATEGORIJE s pričetkom V PONEDELJEK, 31. JULIJA 1995 ob 17.00 uri v prostorih GD Nazarje. Predaval vam bo Franjo Kartuš. Začetek vožnje se prične v Nazarjah. Izkoristite ugodne cene in kredit! Informacije na tel. 713-368 ali 851-951. Se priporočamo in lep pozdrav! ZELO UGODNO POSOJILO ZA NAKUP NOVIH IN RABLJENIH VOZIL: - Obrestna mera R + 9,5% - Na 2-4 Leta Pestra izbira vozil TAKOJŠNJA DOBAVA R-5 m CLIO STARO ZA NOVO PRAVI NASLOV ZA NAKUP (ESH..4 0.0. v Levec 54, 63301 Petrovče RENAULT tel. 063 452-515 AVTO 7IVLJEN JA ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža Jožeta MLINARJA se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v najtežjih urah stali ob strani, sosedom in prijateljem, dr. Žunterju za zdravljenje, g. dekanu za opravljen obred in večletne obiske na domu. Posebna zahvala pa še dr. Petru Voušku iz celjske bolnišnice, ki se je kljub prepotrebnemu oddihu dolga leta žrtvoval in mu lajšal njegove težave. Hvaležna žena Agata POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o. Parižlje II/c, Braslovče el. 063 720-003, 720-660 Kompletne pogrebne /toritve Izdelavo vencev in o/tolih cvetličnih aranžmajev ter do/tava na dom Ureditev dokumentov Od/tejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN ZAHVALE V SPOMIN 30. julija mineva tretje žalostno leto, odkar se iz tujine ni več vrnil dragi sin Miran BREZOVNIK Ne mine dan brez misli in vprašanja: Miran, kako, zakaj? Hvala vsem, ki postojite ob njegovem malem, tihem domu in se ga s svečko ali drobnim šopkom spomnite. Mama ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, stare mame, snahe, sestre, tete in hčerke Marije VODUŠEK ml. roj. Prek p.d. Kecejeve iz Dobrovelj 23.5.1948 - 15.7.1995 Iskreno se zahvaljujemo sosedom Matijevim, Dobnikovim in Vratnikovim, ki so nam priskočili na pomoč v prvih najtežjih trenutkih. Lepa hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi g. Ivanu Suhoveršniku, p. Bogoljubu Kselmanu, p. Primožu Melavcu in g. Stanku Plazniku za lepo opravljen obred, pevcem in g. Marinki Napotnik za poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni Spomin na mater pokopano komu ni drag, komu ni svet. Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto užije let. (Anton Medved) V SPOMIN dobri ženi, mami, babici in prababici Vidi KOLENC iz Sp. Rečice 22. julija so minila tri leta, odkar te ni več med nami. Pogrešamo tvojo vedrino in optimizem. Hvala vsem, ki se je še vedno spominjate ali se ustavljate ob njenem grobu. Vsi njeni ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 75. letu starosti zapustil dragi mož, ata in stari ata Franc DETMAR iz Poljan nad Rečico ob Savinji. Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi zdravnici Maji Natek, osebju bolnišnice Topolšica, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in g. Grobelniku za govor. Vsem res iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO 24.7. do 30.7. Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418 31.7. do 6.8. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417 7.8. do 13.8. Marjan Lešnik, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419 Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418. Izdaja zdravil: vsak dan od 7. do 8.30 ure. Osemenjevanje ob nedeljah je po osemenjevalnih punktih. RAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. c i---------------:--------- ----------------------------- DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE 24.7. do 30.7. Peter Lever, Paška vas, tel. 885-150 31.7. do 6.8. Franc Tratnik, Pusto polje, tel. 831-263 7.8. do 13.8. Marko Marolt, Mozirje, tel. 831-877 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.___________^ Sindikalna pravna pomoč je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. _______________________________________________ NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. MLADINSKA LITERATURA * Scanell: Mili (slikanica) * Debelak: Življenje hišnega mačka * Dahi: Odvratne rime * Brezina: Kje se skriva dragocena štorklja * Brezina: Sod z mrtvaško glavo * Brezina: Skrivnost snežne pošasti II. LEPOSLOVJE Maselj: Obleganje puščave * Hudej: Muinpe v zrelih letih * Harms: Zakon linča * Rendell: Strah pred naslikanim vragom * Tufekčič: Plavalec na drugem bregu Save: zapisi iz srbskih taborišč v Bosni (spomini) * Preston: Izbruh * James: Bostončanke * Saint-Pierre: Pavel in Verginija * Jurič: Šalom za šalo * Pahor: Slovenska svadba: dnevniški zapisi 1990-1992 * Gill: Umorčki III. STROKOVNA LITERATURA Geister: Ornitološki slovar * Lansky: Praktični nasveti za starše ' Ortner: Pravljice, ki so otrokom v pomoč * Dollinger: Življenje z rakom * Janša & Boštner & Tasič: 7 let pozneje * Platon: Država * Cortese: Divja hrana * Klavora: ZDRS IV. VIDEOKASETE Wyatt Earp * Modri žamet = Blue Velvet * Volkova senca = Shadow of the Wolf * Maverick * Duh bojevnika = Warrior Spirit * Presidio = The Presidio * Čarobni vrt = The Secret Garden * Risanke: Indijanska princesa, Trnuljčica, Sneguljčica imts Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 01 1 in 841 267 Prodajna akcija v avgustu - velika izbira keramičnih ploščic uvoz iz ITALIJE - od 899,00 dalje (I. klasa) - enoročne baterije - Italija - zelo ugodno - sanitarna keramika, galanterija za kopalnico - proizvodi HELIOSA še po starih cenah GOTOVINSKI POPUST ali prodaja na več čekov. Za nakup se priporoča IZOLES MOZIRJE 832-011 ali HELKO IZOLES LJUBNO 841-: KINO MOZIRJE 29. in 30. julij 1995 PROFESOR - ameriški film - komedija Režija: Penny Marshall Glavna vloga: Danny de Vito Brezposeln reklamni agent se zaposli kot predavatelj v ameriškem vojaškem oporišču. Ob predavanju osnov angleške literature se mora naučiti osnov vojaške veščine. Pa vendar krši vojaška pravila... 5. in 6. avgust 1995 LAHKO SE ZGODI TUDI VAM - ameriški film - komedija Režija: Andrew Bergman Igrajo: Nicholas Cage, Bridget Fonda, Rosie Perez Eden najiepših ljubezenskih filmov vam bo povedal, kaj se zgodi z moškim, ki na loteriji zadene glavni dobitek, pa ga kot napitnino obljubi deliti z natakarico. In kaj bo na to rekla njegova žena? Predstave so ob sobotah ob 20.30 uri in ob nedeljah ob 19.00 uri. Cena vstopnice je 350,00 tolarjev. KINO NAZARJE 29. in 30. julij 1995 MALI MILIJONAR - ameriški film - komedija Režija: Donald Petrie Igrajo: Macauley Culkin, John Larroquette Richie se je rodil v svet nepredstavljivega razkošja. Kot edini dedič bo nekoč podedoval vse bogastvo. Ampak, vmes poseže še nekdo drug... 5. in 6. avgust 1995 RAPA NUI - ameriški film - eksotična romanca Režija: Kevin Reynolds Glavna vloga: Jason Scott Film o dveh kastah in totemu, ki ga ti dve kasti častita... Predstave so ob sobotah ob 20.00 uri in ob nedeljah ob 17.00 uri. Cena vstopnice je 350,00 tolarjev. KINO LJUBNO OB SAVINJI Od 20. julija do 15. avgusta 1995 kinopredstave od- padejo. KINO GORNJI GRAD Od 20. julija do 15. avgusta 1995 kinopredstave od- padejo. Prihova 36, NAZARJE, tel. 832-438 Na trgu 1, MOZIRJE Steletova 25, KAMNIK PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO VEČ VRST MESA IN IZDELKOV ZA ŽAR. Se priporočamo! V MESECU Zadruga mozirje DO 50% POSEZON IIÄillllilliil KONFEK V BLAGOVi LJUBNO OB 2>AVi TEL. 841-020 il|p II ..||| M PO ZELO UGODNI H CENAH PA VAM NUDIMO TUDI VELIKO IZBIRO: * ŠPORTNIH COPAT (LOTTO, ADIDAS...) * MOŠKE, ŽENSKE TRENIRKE * ŠOLSKE POTREBŠČINE - TORBE - ZVEZKE - PISALA IN ŠE OBILO OSTALEGA BLAGA..: Se priporočamo za nakup! rumenilo 61/äk k IwjiMM I Za prave so se izkazali šoferji in avtome-j lhaniki iz doline. Njihovo jubilejno proslavo! |je vseskozi spremljalo visoko naelektreno! 1 deževje brez elektrike v vtičnicah. Pa so sel I fantje in dekleta izkazali kot preudarni inl (prilagodljivi. Brez panike, kot bi rekel vo-l I jaški veteran Švejk, so spravili pod streho, (dobesedno in v prenešenem pomenu, svojeg i slavje. Bi rekli, da bi se dalo po njih celo L (rahlo vzgledovati. Pa ne samo pri proslavah,! y tudi na cestah velja njihovo umirjenost vzeti I |za svojo. (ŽLAHTNA CVETKA MESECA JULJJAg |JE NJIHOVA) ISO pa Ijubenski svetniki nekoliko bolj nezau-| Ipljivi ljudje. Od svojega predsednika pričaku-[ Ijejo, da bo redno in dosledno podpisoval »zapisnike sej. S tem dejanjem jih bo menda I prepričal in obenem potolažil, da zapisnike! ■ sploh prebere. Ubogi predsednik! Še sreča,« da so pred vrati svetniške počitnice, sicer bil j se moral zapisnike učiti na pamet. (RECI-| I TACI JA SLEDI NA PRVI JESENSKI SEJI) (So pa tudi naši novinarji večkrat podvrženi| j raznoraznim nepričakovanim stresom in za-1 jpetljajem. Na nedavnem šoferskem shodu sol j gospod iz bele Ljubljane našo edino županjo! (nevede in nehote titulirali kar z gospodično.! I To je omenjeni dami tako godilo, da jel I skoraj zaplavala pod nebeške višave.I I (GOSPOD SE JE DAL PODUČITI, NOVINARJI [ j PA V ISKREN SMEH) J Po tem, ko se je v Mozirju (začasno)l (polegla polemika v zvezi z avtobusno! postajo (sedaj jo v določenem obsegu koristi! (geodetska uprava), se znova začenjal I polemika v zvezi s Prihovo. Tamkajšnji pre-[ jbivalci so se po time-outu znova sestali inl vrgli na mizo že znane zadeve. Kakšne reak-| I cije bo po pozitivnem odzivu na nazarskil Istrani to povzročilo v mozirski občini, še ni! (jasno. Z gotovostjo pa je pričakovati, da! kakšnega posebnega navdušenja ne bo. (KDO| I BO KOGA) Sicer pa je med pripadniki sedme sile v temi (mesecu zavladalo malodušje, da ne rečemo! j kar žalost, ker so se svetniki podali na| S poletne počitnice. Prišel je čas kislih ku-I imaric, kar je seveda samo lep izraz zal I akutno pomanjkanje časopisnega gradiva. v| «tem času bi kakšna seja kakšnega svetal prišla še kako prav, a to so le pobožne! j želje. Novinarjem zato ne preostane niči j drugega, kot da svoje skrbi utapljajo v hlad-| nem pivu. (VSAK POKLIC JE PO SVOJE ZAJE-jj BAN, PARDON, TEŽAK.) (Na pravkar odigranem nogometnem turnirju! i prvakov zgornjesavinjskih tolkec lig je bilo j (veliko takih, ki so stavili na zmago ljuben-1 Iškega Foršta. Napaka! Kajti nogometaši podi (znakom flosarja so "jako podbacili" in sel ; niso prebili niti do 3. mesta, kaj šele dol (zmage. Menda sedaj iščejo opravičilo v psi-l jhični nestabilnosti zaradi objave nepravilnega! (vrstnega reda ljubenske lige v našem ča-l Isopisu. Nas prav zanima, kako bi se! (odrezale Rastke! (ALI MORDA KDO VE, KAjjj I POMENI PLAY OFF?) Cvetke üt kop/Uve pnevenjevtO' neneAMičtte HOROSKOP 28.7. - 10.8.95 — Piše: astrglgginja Milena Zakrajšek OV£n ojl 21.3. do 20.4. Veliko se trudite in delate in kmalu boste opazili tudi rezultate. Bodite ustvaijalni in izpolnjujte načrt vse do zadnj^lv kajti skozi izpeljavo boste videli kup podrobnosti, ki jih morate dodelati. Po 8.8. bo delovna vnemaboste večkrat neodločni, česar vas je najbolj strah. Spremljajte se in opazujte, kaj j<|tistlf^ vas, preprečuje, da bi videli jasno sliko. Hitro se boste utrudili, zato je pomembno, da dc^olj «pite. (rfanjajje telo v dobri kondiciji. J BIK od hlA. do 20,5. Imelo vas bo, da bi hodili naokrog, toda družina vas veže nase. Najbolj srečni bostef ko bostk s(yž^ho potovali. Kljub temu pa boste potrebovali partnerjevo podporo. Dobili jo boste, kljub temu pa bftste egoistični in egocentrični tudi zaradi sprememb, ki se vam obetajo. Navadite se na to, c|a kljub spremembam in stresnim situacijam ne izgubljate glave. Dobro se boste počutili v družbi rakov in kozorogov, ker vas bodo spodbujali. Lahko pa naredite vsaj to, da ne odreagirate takoj, ko vas kdo prizadene,y:emv&£;ŠelC'čćz pas. DVOJČKA od 21.5. do 21.6. k k | 4 V dilemi bosfek! kam bi naložili svoje prihranke, morda ste se medtem že odločili, ali za dopust ali boste derrarj,: porabili |a družino. Ta teden se boste še zadrževali doma, naslednji teden pa vas bo vleklo ven, v javnost. Zdravstvene težave, ki jih boste imeli, bodo izhajale iz vaše nestrpnosti in netolerantnosti. Razmišljajte vljjb^b! in ne toliko o drugih. Partner se vam bo izkazal po svoji najboljši plati, pa tega ne boste znali ceniti. Vaše statično telo potrebuje več gibanja, ne izogibajte se svežega zraka ob večernih urah. ■ j i RAK od 22.6. do 22.7. Videti|^^tetprecej ponosni, zato boste težko navezali stik s človekom, ki va$ je n^dušil's svoj^preprostostjo^ Spustite se na njegovo raven in presenečeni boste. Pomembno jpf tem jg^ d^jjft>J|gubite rdeče niti v svojem življenju. Ne oddaljujte se od načrta, ki ste ga spoznafele v ^preteklosti. Ko $e boste ukvarjali s športom, se pazite poškodbe tkiva. Očarljivost je odraz tega, he morete nikoli spoznati. Za sprostitev vam bosta najbolje koristila voda in svež zrak. LEV od do 23.8. V t' k Sonce v vašem ^namenjuk vaiti- bo naklonjeno vse do 24.8... Ko se boste v%ili z dopusta, boste naredili finančno bilanco. Dotlej pS« se ne prepuščajte naključnim situacijam, še posebno pa ne delajte po trenutnem navdihu. Ves nasjediiji' teden bo vaša možganska aktivnost povečana, kljub temu pa skušajte problemi?' reševati spro|f, kajti količina misli je prevelika. Nekatere stvari si boste razložili malo po svoje, in čas je, da to razlpzl||^ tudi partnerju. Brez neprijetnih in bolečih trenutkov ne bo šlo, ne zanikajte sami sejte. DEVICA od 24.8. do ,23.9. Medtem, ko ste sedaj še vedno zelo ustvarjalni, se boste proti koncu teh dni umaknili vi svoj ^potranji svet. Skrivali se boste vse do 11.8., ko Merkur stopi v vaše znamenje, takrat boste začel^^^č^unjsko in čustveno, kajti Venera vam poklanja erotične urice vse do 17.8.. Prišlo bo v medsebojnih odnosih ’do dobrega razpoloženja, tudi tam, kjer bo prisoten denar ali delo. Opazujte svoje dihanje jn spoznali boste, da dihate površno. Premislite o tem in naučite se spoznavati sami sebe preko dihanja. Morda za začetek nekaj dihalnih vaj dnevno! TEHTNICA od 24.9. do 23.10. Če ste se:>-|ripravljeni odreči čustvom in lenobnosti, potem je pred vami udobje, ki je precej ugodno za številna pdoročjš-' Uspešni boste v osebnem kot v družabnem življenju, zato vam zaslužek ne bo ušel. Odločno£|0h pdgum vam poklanja Mars, zato vam občutek, da energijo in napor pravilno vlagate, ne bo razočffiii. jPpvezujte se s tistimi, ki so vam pripravljeni pomagati in ne s tistimi, ki vam delijo zgolj dobre nasvete. Stvamfeibodo hitro odvajale, zato previdnost. Ušesa so vrata v našo dušo. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Plutoirv vašem znamenju bo zaviral vaše osebne interese. Nekaj pa vas bo pritegnilo in radi bofffce %dili čustvom. Ob tem pa svoje delo ne pustite nedokončano, svoje načrte prekrojite in nal^jHii^pste podporo. Od sodelavca se lahko precej naučite, še posebno od tistega, ki vas spocjbuja,,,, PoVe#'aji/bo$te spomine in zato zapravili nekaj denarja, kljub temu pa ne boste imeli srečne roke pffcup>avljanj|i financ. Potrudite se, da se vaše razpoloženje ne bo menjalo vsako uro, s tem bi izgubili veli%||f^^ife| energije. Pomislite na radostne plati življenja in vprašajte, se kaj bi brez njih? 3 I I * STREJLEC od 23.11. do 21.12. Jußjjejf Va|J%dar je v znamenju zelo močan. Vsi naslednji dnevi bodo zelo izraziti, imeli boste ogromne umsift^^ ki se lahko pokažejo šele kasneje. Brezskrbni boste, optimistični in zanesenjaški. Oboji jčizelp pozitivno, dokler ne bo vaše obnašanje prešlo v pretiravanje. Naslednji teden boste imeli še poseko veliko dela«~veliko novih stvari se bo pojavilo in srečevali se boste z novimi ljudmi, stare obveznosti pa ne bodpl^enehale. Oprite se na svojo podzavest: ko se boste v težavah prepoznali, bo vse steklgjkaV. •; ■ Jf jiß KOZOROG od 22.12;-do 2$ A. Uran vam podarja razumski in hladen odnos do življenja, obenem pa sposobnost videti probleme Vv pMvi luči. S svojim konvencionalnim obnašanjem in v zvezi, kar je prav in kar je na mestij, J|hkp nastajajo problemi. Nimate toliko prijateljev, da bi si lahko privoščili, da jih izgubite. Veliko stvari naredit«? hijro, toda površno, zato ne zahtevajte od drugih, da bi bili perfektni. Neptun vam ponuja uravnotežen odnos, najbolj pa vas bo pomiril aktivni počitek. Imejte svoja pravila igre... Kdor jih spoštuje, jeenako^den/n VODNAR od 21.1. do 20.2. Luna vam j)d|lathd|’magnetično privlačnost, vendar boste s svojim vzvišenim in hladnim obnašanjem zavračali ljudi,s ki bi se vam upali preveč približati. Čustva boste strogo nadzorovali, vendar boste ubogim takoj priskočili na pomoč! JNe vztrajajte preveč na bolečih dogodkih in ne potencirajte negativnih stvari. Veliko je odvisno od tegä, kakšno stališče boste zavzeli. Sposobni ste govoriti in delati prav, če pa boste samö ; sedeli ihpš^| samo/ippgovarjali, vam bo kasneje žal. Na živce vam bodo šli ljudje, ki se šopirijo. Vseeno pa bosff^z) njimi sodelovali. . RIBI od 21,2. do 20.3. Saturn v vašem znamenju kaže na vašo požrtvovalnost, kar je že tako y||^značiInost. Ponižni/Jipste, sočutni in intuitivni, vendar vam bodo te lastnosti prinesle več škode kortoristi>^jomnq^ je^vsfŠa najlepša značajska poteza, vendar z njo ne boste daleč prišli. Občudujejo vas, vendar vp„rie~ rlfMimejo. Vse dni boste ostali v ozadju, zato boste črnogledi in pesimistični. Ljubezenske^rdrnance m^htepenenja.J^do najlepša, dokler boste samo sanjali. Naslednji teden boste morali več poxq - opravilom ter storite nekaj za svoj imidž. posvečati, vs^cdanjim igr ZA RAZVEDRILO AVTOŠOLA NA OBROKE "Dober dan!" se zasliši iz telefonske slušalke. "Imate Žana doma?" "Imamo, imamo," odgovorim, "Kar pri telefonu ga držimo, da mu ni dolg čas." "O, živio! Ti si! Poslušaj, ne bo šlo!" je rekel glas. "O, ü si! Živjo! Kdo pa si ti, če smem vprašat?" "Kaj se delaš neumnega? Komaj sem dobil zvezo. Kaj nikoli ne odložiš slušalke?" me je nadalje nadlegoval neznan glas. "Saj jo lahko!" sem rekel rahlo užaljeno. "Ne, čakaj! Naj povem do konca. Danes ne boš mogel delati izpita..." Tedaj sem spoznal inštruktorjev glas. "K-k-kaj?!" sem komaj izdavil. "Se hecate?" "Žal mi je, ampak še huje je meni. Pred uro in pol sem razbil avto." mi pove. "A ste v redu?" "Ja, ja sem. Ampak smo na policiji, pa se bo stvar zavlekla, tako da danes ne bom imel časa zate. Komisiji sem že javil." Postal sem radoveden. "Aha, kaj pa je bilo, da ste tam?" "Prehiteval sem..." "Pa ste prišli v škarje?" "Ne, ne takoj," pojasnjuje. "Prehiteval sem audija, a se tip v njem ni pustil. Malo sva vozila vzporedno, potem pa..." "Ste prišli v škarje?" mu vskočim v besedo. "Ne, ko sem videl, da se tip ne bo vdal, sem zmanjšal hitrost, da bi ga spustil naprej. Pa jo je zmanjšal še on. Sem mislil, da bom popizdil. Stopim na plin, pa me spet ni spustil naprej. Tako sva vozila nekaj časa, nakar..." "Sta prišla v škarje?" poskušam ugotoviti, kaj se je zgodilo, a me inštruktor spet popravi. "Ne, ob prvi priliki sem zavil v levo stransko cesto, da bi se ga znebil." ' "Pa ste se ga?" "Ne, je ustavil, se obrnil in šel za mano!" "Ne!?" "Ja!" "Kaj ste pa potem?" "Sem se pa ustavil. Pripelje on do mene, pa se ustavi še on," pripoveduje. 'in kaj je bilo potem?" "Je izstopil in prišel do mene in rekel, da naj grem z njim na policijsko postajo." "Kaj?" "Ja, je bil policaj! Duša frdamana, je izsilil, da sem prekoračil hitrost!" "Ne?" "Ma, ja!" "Kaj ste pa potem?" "Ja, nič. Peljal sem v mesto, on pa za mano, potem ko sem mu plačal." Nekaj mi ni šlo v račun. "Ampak, ste ja rekli, da ste stolkli avto." "Sem ga ja! Duša frdamana si ni dal miru, še tedaj ne, ko je vozil za mano. Nekdo naju je prehitel na nevarnem odseku. Jasno, saj sva vozila, kot je omejeno. On pa je hotel dobiti še njega." "Kako?" "Pognal se je za njim in sva si nekaj časa bila spet vzporedno." "In kaj je bilo potem?" "Potem sva prišla pa v škarje!" "Ne?" "Ma, ja!" "Saj sem vedel!" "Njemu nasproti je pripeljal tovornjak in se mu je policaj, duša frdamana, hotel umakniti desno pred mene. Jaz pa sem se hotel izogniti obema pa sem tako sfrčal s ceste in razbil čisto novega citroena." "Kako, saj vi nimate citroena?" "Sem ga prejšnji teden zadel na lotu." "Aha, to je pa fino! Čestitam!" KLIK......ne vem, zakaj je tako nenadoma prekinil... ŽAN ^5t«ri vici po gorn/esavmjs POLETI NA PLAŽI "Nesramnež, kaj si drzneš!" se razjezi lepotica ob Savinji, ko prisede k njej neznanec in jo začne objemati in strastno poljubljati. "Oprostite, toda jaz to počnem z razlogom. Dobil sem pismo, v katerem mi teta piše: 'Objemi in poljubi vse!' Če ne verjamete, vam ga lahko pokažem!" NA KMEČKEM TURIZMU Pri Fonzu je te dni skupina francoskih turistov, ki so potomci njegovega strica. "Joj, kako krasna orel!" navdušeno vzklikne mlada Francozinja. "Mademoiselle," vljudno pripomni Fonza, "reči bi morali 'kako krasen orel', ker je moškega spola." "Kako pa to vidite na takšno razdaljo?" se začudi Francozinja. ZADREČANOVA OLIKA Ribič Anza lovi ribe ob bregu Drete, Savinjčan Lojze pa ga pri ribarjenju opazuje. Isti čas gre mimo pogrebni sprevod. Anza se ob tem odkrije in položi klobuk poleg sebe, ko pa pogrebci oddidejo dalje, se spet pokrije. Lojze pripomni: "Tu pa toliko pietete od enega Zadrečana ne bi pričakoval.“ Anza odvrne: "No, navsezadnje sva pa le bila 26 let poročena." SAVINJČAN NA VAŠKEM SREČOLOVU "Ste na tomboli prejšnjo nedeljo kaj zadeli?" vpraša Zadrečanka Savinjčanko. "Pujska." "Ste ga pa verjetno težko spravili domov?" "Lažje kot pa moža." DOMAČI ZVARKI Francelj je doma varil pivo. Vzorec pošlje v analizo v Ljubljano, od koder dobi odgovor: "Vzorec je še v raziskavi, vendar pa po prvih izsledkih sodeč lahko z gotovostjo trdimo, da ima vaš konj sladkorno bolezen." PO DOPUSTU "Že veste, da so vašega moža videli z neko lepotico na plaži?" "Kaj ste mislili, da ga bodo videli z lončkom in lopatico?!" NEKJE V JUNIJU NA OROŽNIH VAJAH... ...poročnik poveljuje: "Mirno!" Opazi, da vrste niso čisto ravne in se zadere: "Velja tudi za tistega zadaj z rdečo čepico!!!” "To je hidrant!" zavpije eden izmed vojakov. "Vseeno, tu morajo ubogati tudi študirani ljudje!" SELITEV NA VARNO Mihelčevi opazujejo, kako se njihovi sosedje, otroci s svojo mamo ter obilico prtljage, natovorijo v poklicani taksi: "Kam pa, kam? Se menda ja ne selite brez moža?" vpraša Mihelca sosedo. Pa odgovori nadebudni Tonček: "Gremo k stari mami za štirinajst dni. Očka se je spet odločil, da bo nehal kaditi..." ZA RAZVEDRILO frMsnti Y Procente, kaj? V 1 ■banki dobim 14 procentov, v šnopsu pa 36 VODORAVNO : 1. Kraj v Zadrečki dolini 6. Ameriška zvezna država 12.Svetovno morje 13.Zasilna stavba, baraka 14-Slovenski narodni heroj (Aleš, 1907-1981) 16. Močno beljeno platno 17. Grška boginja nesreče 37 18.Zaselek v zgornjem delu Zadrečke doline 20. Leskovac 22. Americij 23. Anatolij Karpov 24. Denarna enota v Angoli 27. Ime pevca Pestnerja 30. Vrsta tekmovalnega čolna 31. Zavestno kaznivo dejanje 33.Slovenski prevajalec in literarni zgodovinar (Fran, 1885-1970) 35. Prijetna vonjava 36.0trobi 37.Tip šivalnih strojev NAVPIČNO : 1. Ime teniškega igralca Živojinoviča 2. Kis 3. Bivališče čebel 4. Kraljevič iz Mahabharate 5. Švicarski pisatelj (Claude, 1868-1931) 6. Okay 7. Okenska navojnica, roleta 8. Ladijski vijak 9. Zdravnik specialist za ženske bolezni 10. Usločen ali lomljen strop 11 .Izvirni krak reke Menam na Tajskem 15. Arabski srebrnik 19. Zdravilna rastlina 21. Italijansko otočje zahodno od Sicilije 24. Levi pritok Rena v Švici 25. Človek z velikimi očmi 26. Avstrijski kancler (Julius, 1891-1910) 28. Predmet pogovora 29. Predstojnik samostana 30. Kreditna banka Maribor 32. Ožina na Malaki 34. Ako SESTAVIL: Metod Rose :v-':T "j 'AV': Jfc' Bi Ji — 1W:1 ~;7V SAVINJSKE NOVICE GRŠKI BOG SONCA SOL TITANOVE KISLINE S KRAJA ZLOČINA KRAJ V DRAVSKI DOLINI SOGLASNIŠKI STIK MESTO VI indijskiI POKRAJINI 1 maharaStraJ NASLOV NEKDANJIH KOZAŠKIH POVELJNIKOV ZDRAVILSKA KROGLICA 11" ' - VNETJE UŠESA VOJVODINSKI PESNIK (JAN) PARK V LJUBLJANI -J > RAZLIČNA VOKALA MENIH REDA SV. TROJICE KEMIČNA SNOV, KI SE DODAJA ŽIVILOM ZA 3HRANJAWJE LASTNOSTI NOVO MADŽARSKO MESTO MESTO V OSREDNJI INDIJI NAJVIŠJI VZORI IGRALKA CTA) KANON -V- KARAMBOL NEKDANJI POLJSKI KONJENIK GORSKI VZPON DRŽAVA NA JUGU AFRIKE CLAN BIVŠE RUSKE KMEČKE STRANKE SOVRAŽNIK JUDOV, ANTISEMIT DEL OBRAZA OKLEŠČEK JANEŽ (lat.) ALIFATSKI RADIKAL NASLOV TURSKIH DOSTOJAN- STVENIKOV KRŠČANSKI LITURGIJI MUSLIMAN- SESTAVIL: METOD ROSC VRSTA SLADKO- VODNE RIBE LIJAK KOMUNALNI DELAVEC MESEC CANKAR STARO MESTO V DALMACIJI ŠERFEZI Švedsko smučarsko SREDIŠČE DALMATIN. ŽENSKO IME PECELJ PRI GOBI RUTENIJ FR. POLITIK (PIERRE, 1883-1345) KRANJ JADRANSKI OTOK KOBALT NAŠE OBMORSKO LETOVIŠČE PESNIK VIPOTNIK VRSTA JABOLK KIS REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Aškerc. etalon. notes, orkan. Anka. Ir. rial. Aca. aparat. Jakac. pinakoteka. Aromuni. Ibar, Aman. baraka. ama. soba. ab, mila jera, Aci, editor, kamin. Bojana, unija. An arak. senat. AJKA : Novo madžarsko mesto AMIL : Alifatski radikal s petimi ogljikovimi atomi NASHIK : Mesto v indijski državi Maharaštra, sveto mesto hindujcev TRINITAREC : Katoliški menih iz reda sv. Trojice DOPOLNJEVANKA 1. ) Enostavne beljakovine 2. ) Poskusni izdelek pred serijsko uporabo 3. ) Vremenska napoved 4. ) Reklamni tisk 5 ) Dekanov namestnik na fakulteti Besedo PRO petkrat dopolnite tako. da dobite skozi celoten lik besede, ki jih zahtevajo opisi. 1 2 3 4 5 Na označenih poljih dobite kraj v naši dolini. P R O o P R O o P R O o P R O o P R O o MR M MALI OGLASI OGLASI lifflorba att töfealt prab to... Iantene IN RTV SERVIS I Nudimo antenske meritve, instalacije in montaže sistemov. IVrtljivi satelitski sistemi in dekoderji. Popravilo TV Gorenje j ter vgradnja teletekstov. Prašnikar s.p. 845-194. j SERVIS - ELEKTROINSTALACIJE j Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni Igorilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko s.p., Bočna 81, tel. 843-611. j RTV SERVIS PURNAT ■Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio -Itudi na vašem domu. RTV servis Purnat, tel. 843-424. I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, jgumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. W§ (UoGJoWc er. ^7 Zava rovaln iško posredovanje pri avtomobilskih škodah Vleka vozil Odkup poškodovanih vozil Tel. 832-132, 832-822, 832-474 finuRif POGREBNE STORITVE □ b boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - prevoz z autdfurgdnom (vključno na upepelitev) - DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRÄ NA DOMU - IZKOP GROBNIH JAM - POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ - UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE - ODŠTEJEMO ZAKONSKO POGREBNINO Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 ViaS d.o.o. Gornji Grad, Attemsov trg 30 tel. 843-002, 843-088 p. e. fOtO Justina Ugovšek-Bastl atelje: Mozirje, Na trgu 12 atelje: Gornji Grad, Attemsov trg 23, tel. 843-071 (doma) Za dopustno sezono smo vam pripravili posebno ponudbo filmov: KONICA 135/24 431,00 SIT KONICA 135/36 499,00 SIT AGFA 135/24+3 468,00 SIT AGFA 135/36+3 599,00 SIT FUJI 135/24 520,00 SIT FUJI 135/36 694,00 SIT IConica m Kontrolirajte baterije v fotoaparatih. Fotografije shranite v priročne albume. ________ Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 125,00 Sil. Mali oglas v okvirju 1.250,00 SIT. Mali oglas pod šifro: 1.250 SIT Prodam daljinski telefon, tel. 841-008 ali 841-528. * * * Prodam dobro ohranjeno otroško sobo, tel. 831-635. * * * Prodam fotografski povečevalnik OPEMUS 5 s Č/B in color glavo in foto sneiper, tel. 831-357. * * * Prodam zamrzovalno omaro 300 I - Gorenje malo rabljeno - ugodno, tel. 831-035. * * * Ugodno prodam Pianino znamke Katinski, tel. 831-660. * * * Prodam zamrzovalno omaro 150 1, 3 predali ugodno, tel. 832-638. * * * Ugodno prodam strešno opeko in izorač krompirja, tel. 841-177. * * * Kupim rabljene knjige za drugi letnik zdravstvene šole, tel. 832-083. * * * Prodam pšenico, tel. 841-177. * * * V Mozirju najamem lokal za neživilsko trgovino, tel. 832-015. * * # Oddam strešno okno in peč centralne kurjave, tel. 831-913. * * * Prodam gorsko kolo Rog, dobro ohranjen, staro 1 leto, tel. 831-820. * * * V najem vzamem gumi motorni čoln T4-4,5 dobro plačam, tel. 831-041. * * # Prodam savinjske želodce, tel. 841-527. * * * • Prodam kravo 9 mesecev brejo, 3. tele, sr. ali po izbiri, tel. 831-458. * * * Poceni prodam barvni televizor starejše izdelave, Špeh Jože, Praprotnikova 14, Mozirje. * * * Prodam skoraj nov sušilni stroj ugodno, 831-765. * * * Prodam motokultivator rotacijsko fritezo in plug, tel. 843-660 * * # Prodam zaboje za jabolka (35 kom), tel. 831-468. * * * Zetor 2511 dobro ohranjen, 1. lastnik, prodam, tel. 843-274. * * * Prodam avto Fiat 750 vozni, neregistriran, tel. 832-205. * * * Traktor Ferguson 533 in obračalnik prodam, tel. 841-194. * * * Prodam kravo za zakol ali zamenjam za kravo molznico, tel. 844-281 (zvečer od 20h do 21 h). *. * * Prodam smaste koze z mlekom cena 150 DEM, dostava na dom, tel. 063-824-055. * * * Džip Mahindra diesel prodam, tel. 843-381. * * * Enostanovanjsko hišo v Nazarjah prodam. Informacije na tel. 063/31-870. $ SAVINJSKA trgovska družba Žalec NOVO V SPORT SHOPU ŽALEC, CELJE IN MOZIRJE! Dodatna kolesarska oprema! Takšne v naših prodajalnah /e ni/le kupovali (barvasta platišča za kolo - člSFC barvna krmila barvni rogovi za krmila barvni krmilni ležaji plašči maxxis torbe in prtljažniki za treking CRATONI i*t ie ueitAa cfouc^A dodatku SPORT SHOP ALE C tel. 715-184 SPORT SHOP CELJE tel. 442-335 SPORT SHOP MOZIRJE tel. 832-825 pooblaščeni prodajplec koles DOBIMO SE V SPORT SHOPIH SM SAVINJSKE ŽALEC! PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE mm m Parižlje 1, Braslovče TEL. 063/720-181, 720-065, fax: 720-065 MOBITEL 0609-617-441 Vse za VODOVOD CENTRALNO OGREVANJE in opremo kopalnice oljni gorilec JOANN6S RZ 3 s predgretjem... 55.837,00 FIRST Rototehniko,... P016TNR PONUDBO aeKTRičNe vodnc črprlkc in PRIBOR ZO ZRUVRNJ6 dostava na dom ugodni plačilni pogoji montaža iuSOVINA-ENKRAJCar j tel: 841-512 SAMOKOLNICE 3.800.00 SIT PAMPERS PLENICE 1.499.00 SIT OLJE ZVEZDA (na zaboj) 159,90 SIT MLEKOVIT 25 kg 4.290.00 SIT PŠENIČNA KRMILNA MOKA s p.d. 16,70 SIT brez p.d. 15,90 SIT PIVO (ZABOJ) 1.890.00 SIT JUICE FRUCTAL (1 I) 115.00 SIT FANTA, COCA COLA (2,5 I) 250.00 SIT K- naročilnica "lmeTn'prnmek" ulica poštna številka hišna številka kraj naročam časopis Savinjske novice. Obvezujem se, da bom redno plačeval(a) naročnino. datum podpis Celje - skladišče D-Per 7/1995 COBISS o tovite m si žago;, -15% popuS, naročnini, mar.^y in zahvalah - sodelovanje v nagrJjfl žrebanjih Poletna nasradna iara 1. nagrada: vikend paket za dve osebi v Vilah Terme v Zrečah 2. nagrada: vikend paket za dve osebi v hotelu Planja B na Rogli 3. nagrada: kopanje s kosilom v Termah Zreče za tri osebe 4. nagrada: kopanje s kosilom v Termah Zreče za dve osebi 5. nagrada: kopanje za dve osebi v Termah Zreče V petih številkah Savinjskih novic bomo objavili pet delov fotografije Term Zreče. Vaša naloga, spoštovane bralke in bralci, pa je, da vseh pet delov na koncu sestavite v celoto, nalepite na dopisnico in najkasneje do 1. septembra 1995 pošljete na naslov našega uredništva. Med pravočasno prispelimi dopisnicami bomo izžrebali pet zgoraj naštetih nagrad.