cof ght tics AMERIŠKA AMERICAN IN SPWIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY B0M0VINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 45 CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 24, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV. Carol" girl lec).' ian & lox^' rorwo^ K 24 ■r, ^ IT! , 'if? dan f" n- the na Wj at ' id by tRechs[ ryone ecina senatorjev bo volila za aiemninsko posojilni predlog Viator jev se je izjavi-v° 2a> proti 21, ostali so 8e neodločeni. Wa ashington, D. C.—V soboto vršila burna debata v sečnici za predlog predlo 3 R°0SeVelta' da se da ■at Angliji in drugim demo- državam. Kljub te-|0 -9Je °b koncu debate izja-i2 2 Senatorjev, da bodo vo-J Predlog. To so štirje več jjj večina. Opozicija J#2da dobiti "a svojo stran Hat'' Sam° 21 senatorjev; 22 otu°rjev je pa še vedno na CSA.|anSki?edem ali osem repub" senatorjev bo glaso-aj Predlog- Proti seje do-^vilo devet demokratov, uolikancev in en neodvi- n o I p 2 (i t Senatorjev se je izjavilo, so 2af. i , L0> cta se napove Nem- pa bi imel pred-Pravico zmanjšati vred- "ateriala in ga tako dati v»r te] Tasoin tega predloga, je da predsednik lah- An j i 1 vse ameriške bojne ' že bi hotel. odsek Zadruge He ,°S 80 izvolile članice °dsek< *a Slovenske za- «dSeZVeze sledeči odbor sedni Nni, llca Mary Ižanec, pod- Važen dan za društva! Ne pozabite, da je jutri 25. dan v meseni, ko društveni tajniki in tajnice pobirajo asesment. Poravnajte svoje obveznosti o pravem času. Tako boste imeli dobro zaslombo v slučaju bolezni ali kake druge nesreče. Anglija bi rada ustvarila frozvezo na Balkanu V delu je spojitev Jugoslavije, Grške in pa Turčije ca ^ "Ca Frances Skubic, taj-k Nachtigal, blagajni-Hnailny Nova^> zapisnika-boj. ?fla Siskovich; nadzorni Hov rude Boka1' Louise s0 Vs 6c in Angela Rossa. Se. JHih , torek v mesecu ob čer v uradu Zadruge cesti. Johv, r'°nesrečen rop Bart, ki ima zlatar-n° in popravi j alnico ob0^uvJ St. Clair Ave., je bil K j> .?a eno izkušnjo boga- jsem v sta bila dva r°Par_ ^A1^. h f. °to večer kmalu po os-2 napetimi samokre- V'tie,"v' da ^re v ozadje tr-a, ga 0 Je šel pred ropar-eden roparjev uda- ajePa-R om po glavi- Te~ ZavPi) ar1:ol našel svoj glas F>«„,na Pomoč. Roparja a> ne da bi vzela kaj boln isnice OVo ambulanco je bil Ce jj 12 Mount Sinai bolniš-- p Ana Budnar, 16224 H OO1 . h j® Ave. Tem potom se I 0 in Zl 1 e za številne ob" 0aIane cvetlice. bolnišnico ia^°Vo ambulanco je bil legi 'Del vaN^ L % 1St- Alexis bolnišni- '07 . rroha, f. Air IB " . stanujoč na ^^owhead Ave. Pod-0 moral operaciji. sno še niso dovolje- mA. NOVI GROBOVI Julia Femec Preminula je po dveletni mučni bolezni v nedeljo popoldne ob dveh Julija Femec, rojena Glavič, stanujoča na 5169 Greenhurst Dr., Maple Heights, O. Bila je stara 50 let. Doma je bila iz fare Hinje pri Žužemberku, odkoder je prišla sem pred 28 leti. Družina Femec je bila med prvimi naseljenci v Maple Heights, kjer stanuje zadnjih 22 let. Bila je članica društva Dom, št. 25 SDZ. Poleg žalujočega soproga Mike zapušča hčere Lucile, poročena Petroff, Mary, Angela in Juli-a, brata Tomaža in Franka ter pol sestro Mary Brodnik. V starem kraju pa zapušča mater, dva brata in eno sestro. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz Louis L. Ferfoliato-vega pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave. Naj počiva v miru, preostalim naše iskreno soža-lje. Nikolaj Vuletic V soboto popoldne je umrl v City bolnišnici Nikolaj Vuletic, bolje znan pod imenom Doli-nar, stanoval je na 13735 Car-rington Ave. Star je bil 60 let. Zapušča ženo Mary in hčer Elsie, poročeno Mikos. Truplo leži v pogrebnem zavodu A. Grdi-na in Sinovi, 1053 E. 62. St. Pogreb se bo vršil v torek popoldne ob eni uri v srsko cerkev sv. Save na 36. St. Max Collins V soboto ponoči je umrl po dolgi bolezni Max Collins, sta*-nujoč na 1593 E. 32. St. Pogreb se vršil iz pogrebnega A. Grdina in Sinovi. Sinček Rozman Joseph in Alma Rozman žalujeta za 11 mesec starim sinčkom, ki je umrl v nedeljo zjutraj. Družina stanuje na 2934 E. 54. St. Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in Sinovi. James Edward Flythe V Barbertonu je umrl v ta-mošnji bolnišnici James Edward Flythe, ki se je bil ponesrečil v tamošnji fondri pred tremi tedni. Bil je star 27 let in je stanoval na 7802 St. Clair Ave., kjer zapušča ženo in ma ter. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. -o- Čudna zgodba o izgubljenih rokah Manila, P. I. — Ireneo Dan-guis, star 27 let, je prišel ob levo roko na isti način, kot je pred leti izgubil desno, še ko je bil mlad dečko, mu je dinamit odtrgal desno roko. Toda to ga ni oviralo, da ne bi bil izvrsten pla-vač. Ko se je oni dan kopal, je na bregu zakuril ogenj, da se ogreje. Med lesom je bil slučajno kos dinamita, ki mu je odtrgal levo roko. Istanbul, Turčija. — Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da skuša Anglija ustvariti zvezo med Jugoslavijo, Grčijo in Turško. V ta namen bo v kratkem obiskal te države angleški zunanji minister Anthony Eden in načelnik generalnega štaba, John C. Dill. Eden se nahaja te dni v Egiptu. Ta trozveza bi imela namen, da prepreči invazijo nemške armade na Balkan. Poročila trdijo, da dela angleški generalni štab zdaj načrte v Egiptu za prestoječo ofenzivo angleške armade. Značilno je, da je prišel zunanji minister Eden k tem razgovorom, kakor je bil prišel k načrtom, predno je začela Anglija ofenzivo proti Italijanom v Afriki. Ko bodo ti načrti gotovi, bo odšel Eden v Turčijo, kjer se bo posvetoval z vlado o nadaljni akciji. To znači, da je Turška še vedno na strani Anglije, čeprav je podpisala nenapadalno pogodbo z Bolgarijo. Iz Turčije bo odšel Eden v spremstvu načelnika generalnega štaba v Atene in od tam naj-brže v Belgrad. V Jugoslavijo 30 šel Eden samo tedaj, če bodo razgovori s Turško in Grško ugodno izpadli. Edena pričakujejo sredi tedna v glavnem mestu Turške, Ankari in proti koncu tedna bo prišel v Atene in zatem v Belgrad. Lovci praznujejo! Fantje od Euclid Rifle kluba imajo jutri svoj dan. Se reče, saj nima noben ravno godovanja, vendar pa mislijo, da so si nekako v sorodu, vsaj včasih, s tem dnevom. Zato se bodo zbrali s svojimi družinami v Kramerje-vi gostilni na 185. cesti k fini večerji in lepi domači zabavi, pri kateri bo vsak pomagal po svoji najboljši moči. Glavna točka na programu bo solo-ples, ki ga bo podal eden naših prijaznih članov po taktu milo-doneče godbe, člani, pridite vsi in pazite, da ne boste pozabili svojih ženic doma. Naj tudi one vidijo, kakšni smo, kadar smo. — Predsednik Jim. Mrs. Barnett oproščena Porota, ki je sodila Mrs. Julijo Barnett, ki je bila obtožena, da je svojega dveletnega sinčka tako udarila, da je na posledicah umrl, je bila spoznana neodgovornim za svoje dejanje, ker da ni bila v tistem času pri zdravi pameti. Obravnava je bila pred sodnikom Lauschetom. Zdaj bo poslana za nedoločen čas v državno umobolnico, odkoder bo lah ko izpuščena že po dveh ali treh mesecih. 35 letnica poroke Zadnjo sredo sta praznovala v krogu svoje ljube družinice 35-letnico poroke Mr. in Mrs Frank Rode iz Carl Ave. Šte vilnim čestitkam se pridružujemo tudi mi in jim želimo, da bi zdrava učakala tudi zlato poroko. Na operacijo V Cleveland Clinic se je podala Mrs. Frank Rožič iz 5380 Stannard Ave., kjer je srečno prestala operacijo. Nahaja se v sobi 533, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Angleži so položili mine v Sredozemlju, da zaprejo pol Morska pot v Afriko je zdaj dobro zaprta Nemčiji in Italiji London. — Angleška bojna mornarica polaga mine po vsem osrednjem Sredozemskem morju. S tem bo odrezana Italiji vsaka pot, da bi vozila potrebšči ne iz Italije v svoje afriške kolonije. To bo tudi preprečilo, da bi mogla pobegniti iz Afrike italijanska armada. Nadalje bo tem preprečeno Nemčiji, da bi poslala ekspedicijo v francosko severno Afriko iz italijanskih oporišč. Odslej ne bodo mogle voziti po Sredozemskem morju druge ladje, kot angleške, katere bo vodil pilot med polji min, ker samo izvežbanim pilotom bo znano, kje so posajene mine< Mine so položene prav od Sardinije do obale Italije in preko Sredozemskega morja do afriškega obrežja in ob severni afriški obali,do francoske Tunizije. -o- Umirajoči španski kralj moli za domovino Rim, 23. febr.—Bivši španski kralj, Alfonz XII., katerega je dal hudovnik danes zjutraj v sv^ poslednje olje, je zbral vse moči in molil: "Naj bi bil Bog vedno s Španijo in naj mi odpusti moje zmote." Kralj, ki je očividno v velikih bolečinah, je zelo slab. Žila mu bije komaj vidno. Vsak čas pričakujejo zadnje ure. Pri njem je neprestano njegova žena, bivša kraljica Viktorija, dva sina in hči Beatrice. Jugoslavija bo odločala na Balkanu U.S. poslanik v Bolgariji v gostilniškem pretepu z nemškimi oficirji Washington, 23. febr. — Ameriški poslanik George Earle se jef-nahajal z večjo družbo v neki kavarni v Sofiji. Igrala je god-Da in poslanik je obljubil $10, če bo godba zaigrala angleško koračnico "Tipperary." Godba je zaigrala. To pa ni bilo po volji nemškim častnikom, ki so se nahajali tam in so začeli žvižgati. Nek nemški major je ukazal zaigrati nemški valček. Godba je ubogala. Takrat so začeli žvi' žgati pa pri poslanikovem omizju. Nato so pa začele leteti ste. klenice po zraku. ženske so začele vpiti in moški kleti. Steklenica je priletela poslaniku na roko in ga ranila. Toda on je pa zadel v glavo nemškega majorja, ki so ga odpeljali v bolnišnico. Prišla je policija in vse skupaj vrgla na cesto. Ameriška vlada čaka uradnih poročil o incidentu. Earle je bil pennsylvanski governer od 1935 do 1939. V svetovni vojni je bij poveljnik bojne ladje in prej je služil pri pehoti na mehiški meji. Cvetlična razstava Iz vse države Ohio se ljudje pripravljajo, da obiščejo hišno in cvetlično razstavo v cleve-landskem mestnem avditoriju od 22. februarja do 1. marca. Tu kaj bo razstavljeno vse, kar spada k moderni hiši, poleg tega pa še najlepše cvetlice in razni drugi nasadi za vrt. Da se bodo ljudje lažje razvrstili, se je uredilo posebne dneve za razne skupine. Danes je odločen dan za obiskovalce iz De-troita in Toledo, odkoder bodo vozili posebni vlaki. Jutri bodo pripeljali posebni vlaki iz Pitts-burgha, Erie, Youngstown, Alliance, Ashtabula, zahodne Penn. sylvanije in vzhodne Ohio. V sredo je določen dan za člane vrtnih klubov, katerih se pričakuje nad 9,000. Ta dan bo posebno izbran program. V četrtek bo poseben vlak iz Marion, Nor-walk, Ashland, Tiffin, Fremont, Huron in okoliških mest. V petek pridejo iz južne Ohio, kot Cincinnati, Dayton, Columbus, Akron, Canton, New Philadelphia, Dover in drugih mest. Na to zanimivo razstavo se pričakuje več kot 150,000 obiskovalcev. Vstopnina bo 50c in davek. Razstava bo odprta vsak dan od 11. dopoldne-do 10. zvečer. V Clevelandu bo letos na razpolago najmanj 40,000 del V Washingtonu je WPA urad napravil statistiko glede brezposelnosti in izvida za nova dela letos. Tako je preračunano, da bo letos v Clevelandu na razpolago najmanj 40,000 del. To se računa na podlagi $100,000,000 vrednosti naročil za obrambeni načrt. V Clevelandu je danes 62,000 brezposelnih. Razne organizacije so zdaj na delu, da se za gori omenjenih 40,000 del zaposli večinoma Clevelandčane, da se tako zmanjša relifna lista in pa najemanje pri WPA. Ako se za ta dela ne bo najemalo Clevelandčane, ampak zunanje ljudi, bomo imeli v Clevelandu lepo prosperiteto, a obenem pa tisoče oseb na relifni listi. Poleg teh 40,000 novih del, je treba računati pa še kakih 10,-000 del, ki jih bodo pustili fantje, ko bodo odšli k vojakom. V času depresije je bilo v Clevelandu 220,000 brezposelnih. To število je padlo zdaj na 62,000 Od teh se jih računa 20,000 pri WPA. Vse balkanske države zrejo na Jugoslavijo, ki drži tehtnico med angleškimi in nemškimi interesi na Balkanu. Vlada še ni podala izjave kaj bo napravila. DANES SE PRIČNO TRGOVSKI RAZGOVORI MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARIJO Sofia, 23. febr. — Vse balkanske države, pa tudi Anglija in Nemčija napeto čakajo, kakšne korake bo podvzela Jugoslavija v predstoječi krizi. Turško časopisje javno piše, da zavisi od Jugoslavije, na katero stran bo padla večina simpatij na Balkanu, ali k Nemčiji, ali k Angliji. Vladni kabinet jugoslovanske vlade je imel več izrednih zasedanj, toda vlada ni niti z besediso še izdala, kakšno smer bo zavzela v tekmi med Nemčijo in Anglijo na Balkanu. Javnost dozdaj ne ve drugega, kot da sta bila šla premier Cvetkovič in zunanji minister Markovič na razgovor v Nemčijo na povabilo Hitlerja. Tatvina na cesti Alice Kalozi, stanujoča na 18218 La Salle Ave. je stopila v soboto večer z busa na 185 cesti pri La Salle Ave. Proti nji se je prizibal navidez pijan moški. Ko je prišel do nje, je pa naglo zgrabil njeno ročno torbico in zbežal, ne da bi se mu noge količkaj zapletale. Miss Kalozi je imela v torbici $17. V Bolgariji vse napeto pričakuje nadaljne poteze Nemčije. Angleški poslanik je rekel, da so nadaljni odnošaji med Anglijo in Bolgarijo odvisne od tega, če bo vkorakala nemška armada v Bolgarijo. Po Bolgariji so se vršile demonstracije proti nemški 'invaziji. Vlada trdi, da so na čelu teh demonstracij komunisti. Ti so baje dali svojim pristašem navodilo, da naj se nemški invaziji nasprotuje z propagando, toda ne s silo. Dijaki so demonstrirali pred glavnim hotelom, v katerem fte nahajajo nemški častniki od generalnega štaba. Dijaki so prepevali domoljubne pesmi. Med bolgarskim narodom je opažati velik odpor proti Nemčiji. Govori se o sabotaži proti nemški invaziji. Vlada je zaprla že več voditeljev te opozicije in pričakuje se masnih aretacij po vsej deželi. Po deželi se pojavljajo vsako-jake govorice. Tako se pripoveduje, da bo Rusija ukinila na-daljno pošiljanje potrebščin v Nemčijo, če bo zasedla Bolgarijo. Dalje se govori, da bo Turčija napovedala vojno Nemčiji, toda bo ostala za utrdbami v Traciji ter da bo Turška dovolila angleški bojni mornarici prehod skozi Dardanele v Črno morje, da bo ustavila dovoz ruskega olja v Nemčijo. Boljše trgovsko sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo se obljubuje, ko s« začno v ponde-ljek tozadevni razgovori v Bel-gradu. Več vodilnih trgovcev in industrialcev je odpotovalo v soboto v Belgrad. Na bolniški postelji Mrs. Mary Sterk, 7710 St. Clair Ave., je nevarno zbolela in se nahaja doma pod zdravni ško oskrbo. COUNCILMAN PUCEL IMA NAČRT, DA DOBI MESTO DENAR ZA ČISTILNE NAPRAVE Nocoj bo v mestni zbornici zo- asesmenta od vsakih l,000jkubi- Nevesta iz Amerike Oltarno društvo fare sv. Kristine je sinoči obhajalo 14-let-nico obstoja. Zvečer je vprizo-rilo v šolski dvorani veseloigro "Nevesta iz Amerike." Udeležba je bila zelo lepa. Father Bombach, ki je igro režiral, je vloge prav dobro razdelil. Salve smeha je zbujala hišna Ma-rička, katero je sijajno igi-ala ga. Mary Hochevar. Zelo dobro je igrala ga. Tilka Ropret v vlogi baronice Cvilinovske, njen sin Zdenko, bogataški "play boy" je bil Rudy Krall, ki je prav izborno igral, gospo Kavko je tudi dobro podala ga. Jo-sie Posch. Manjše vloge so imeli : ga. Terezija Zdešar kot hišna, dalje tu rojene mlade gospodične: Ana Rop,tet, Rose Nemec, Ana Hochevar in Alice Marie Vidmar. Igralce je treba zlasti v tem pohvaliti, da so izgovarjali besede lepo naglas, da se jih je razumelo, in pa da so znali vloge. Prvo in tretje dejanje sta živahni, drugo se pa nekam vleče. Program je odprl mali Robertov sinko, ki je kaj pogumno zapel "God Bless America," nato je pa dekliški cerkveni pevski zbor v zelo ubranih glasovih zapel "Danici" in pa "Tam na vrtni gredi." Robertov in zbor so želi topel aplavz od občinstva. pet ropotanje radi čistilnih naprav, katere je ukazal župan Blythin zapreti, ker zbornica ni dovolila naložiti poseben asesment odjemalcem vode. Okrajni sodnik Day je mestni administraciji ukazal, da te čistilne naprave takoj odpre. Mesto ni ubogalo, ker čaka, kaj bo nocoj ukrenila mestna zbornica. Kot znano, je glasovalo 18 councilmanov proti izrednemu asesmentu, 14 pa za. Nocoj se bo skušalo nekaj glasov večine pridobiti, da bi spremenili glasovanje. župan Blythin vztraja in zahteva 22 centov izrednega čnih čevljev porabljene vode. Zdaj je pa prišel na dan z izjavo councilman Eddie Pucel, ki vodi boj proti tej izredni nakladi, da bo dokazal, da mesto lahko dobi več kot dovolj denarja za obratovanje teh čistilnih naprav, ne da bi bilo treba naložiti izredno naklado odjemalcem vode. Ta načrt bo predložil nocoj pri seji mestne zbornice. "Mesto je bilo že ponovno v stiskah za denar, pa je vselej našlo izhod, zakaj ga ne poskuša najti v tem slučaju," je rekel Mr. Pucel. (Tako se govori, Eddie!) Romunija seli ljudi iz krajev oljnih vrelcev Bucharest. — Vlada je ukazala materam in malim otrokom, da takoj zapustijo okraje, kjer se nahajajo oljni vrelci. Prejšnja poročila so trdila, da je moralo oditi s teh krajev vse civilno prebivalstvo. Vzrok je, ker pričakujejo prihod angleških bombnikov. Klub "Ljubljana" Meščane in meščanke se opozarja, da bo jutri večer (pustni torek) redna mesečna seja, ki se prične tčono ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu. Po seji bo pa nekaj izrednega. Pridejo naj tudi tisti, ki bi radi pristopili. Baragov zbor vas vabi Z jutrišnjim večerom se zaključi predpustne zabave. Priljubljeni Baragov dekliški zbor vas prav prijazno vabi, da pridete preganjat pusta v šolsko dvorano sv. Vida jutri večer. Na progamu bo kratka veseloigra, lepo petje, potem pa splošna domača zabava. Kot se sporoča, bo prišlo na prireditev tudi več Barbertončanov in ž njimi nekdanji vodja Baragovega zbora, Father Jager. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year a. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, iroder the Act of March 3d, 1878. No. 45 Mon., Feb. 24, 1941 Priznanje in zahvala narodu Kaj hoče Siam Medtem ko letala 7 naraščajočo ljutostjo svojih napadov na središča civilizacije, industrije in vojnega materiala pripravljajo odločujoči spopad med Anglijo in Nemčijo in se na jugu bijejo bitke za prevlado v območju Sredozemskega morja tako na albanskih gorah, kakor na obali Libije, se na Daljnem vzhodu ali jugovzhodu zaenkrat odigravajo burni dogodki samo ob obali južnokitajskega morja in sicer ob porečju Jengcekjanga med Japonsko in Kitajsko na eni ter med francosko Indokino in kraljestvom Siamom na drugi strani. Razume se, da sta oba ta konflikta v zvezi z vojsko v Evropi in da sta s tega stališča ne samo zanimiva, ampak z vsem, kar jima utegne še slediti, tudi važna za razvoj bodoče podobe sveta vobce. Znano je, da je Japonska strahotni poraz francoske armade na evropskem bojišču izrabila v to, da oslabi Francijo v njeni najbogatejši koloniji Indokitaju, kjer je bila japonska armada že davno zasedla veliki otok Hajnan v Tonkin-škem zalivu. Šele poraz Francije je omogočil Japonski, da ta otok v polni meri uporabi za to, da bi mogla iz pristanišč indokitaja prodirati v južnokitajsko provinco Junnan, skozi katero pelje iz angleške Burme moderna avtocesta v Čungking, kjer se nahaja rezidenca in generalni štab Čan-kajšeka. Prav za prav je bil namen Japonske, da zasede vsaj severno Indokino, če ne vso, tega pa ni mogla storiti, ker ji je na eni strani francoska kolonialna vlada in armada nudila zadosten odpor, na drugi strani pa se vlada v Tokiu ni upala izzvati odkritega spopada z Anglijo in Zedinjenimi državami Severne Amerike, saj bi japonska okupacija Indo-kine ogrožala ves kolonialni imperij teh dveh držav v Tihem in Indskem oceanu. Zdi se, da tudi Nemčija v tem oziru Japonske ni preveč podpirala z ozirom na maršala Petaina, čigar lojalno" zadržanje je za Nemčijo pri njenem sporu za življenje in smrt z Anglijo neprecenljivega pomena. Japonska je dosegla samo to, da ima njena armada nekaj oporišč v severni Indokini ozir. v pristanišču Tonkingu, odkoder lahko z letali vsaj kolikor toliko obvladuje zračni prostor nad prometnimi zvezami, po katerih Čankajšek dobiva orožje iz angleške Burme. Težave, katers je Japonska na ta način prizadela francoski indokitajski koloniji, je izrabilo kraljestvo Siam ali Tajland, kakor se danes imenuje v diplomatskem političnem svetu. Sedanja francoska indokitajska kolonija je bila svoj čas posest več domačih vladarjev, ki so v teku 19. stoletja drug za drugim prišli v odvisnost od Francije, medtem ko je Siam kf.kor po čudežu ostal edina neodvisna država na zad-nje-indijskem polotoku. Med Siamom in francosko kolonialno vlado pa je bil ves čas spor zaradi obmejnih pokrajin, zaradi katerih so se v prejšnjih stoletjih indokitajski vladarji prepirali s siamskim dvorom v Bangkoku. Siamsko kraljestvo, ki se je v zadnjih desetletjih močno moderniziralo, ie sedaj te več sto let stare spore pogrelo, ker si pač ni moglo misliti boljše prilike, d? se poveča na račun poražene in ponižane Francije. Nekateri so domnevali, da Siarn dela na to v tihem sporazumu z Japonsko, ker je znano, da je bila japonska propaganda: A?ija Azijcem! zajela tudi Siam. Pokazalo pa se je, da temu ni tako, ker siamske zahteve tudi Japonski, ki je z generalnim guvernerjem in vrhovnim poveljnikom Indokitaja sklenila vseskozi zadovoljivo pogodbo, niso všeč, saj motijo dobre odnošaje, ki so se začeli po tej pogodbi razvijati med francosko kolonijo in japonskim cesarstvom, in zapletajo položaj na Daljnem vzhodu bolj, kakor si želi Japonska. Kdo Siam diplomatično podpira, se je jasno razvidelo, ko se je izvedelo, da sta Anglija in Združene države Severne Amerike mobilizirali ves svoj diplomatski aparat v Bangkoku, da preprečita sklenitev pogodbe o prijateljstvu in nenapadanju med Siamom in Japonsko. Iz tega je bilo takoj razvidno, da sta obe velesili interesirani na tem, da bi. Japonska imela v Siamu nasprotnika, ki bi jo lahko ogražal na levem boku, to je ob >obali južnokitajskega morja. Siam naj bi na eni strani predstavljal resno oviro japonskim načrtom v Kitaiu, na drugi pa naj bi bil strašilo Petainovi Franciji, da more izgubiti svojo najbogatejšo kolonijo, če bi se njena politika preveč oddaljevala od smernic, ki so vodile Francijo od leta, ko je bila sklenjena takozvana velika antanta z Anglijo. Da za Siamom stoji Anglija, je pokazalo tudi dejstvo, da je angleška vlada, medtem ko se francoski indokitajski generalni/guverner trdovratno brani, da bi Siamu količkaj odnehal, odstopila Siamu na meji z britansko kolonijo Burmo nekaj ozemlja ob reki Saluenu, ki si jih Siam tudi tam prisvaja. Vendar pa sodelovanje med Anglijo in Burmo nikakor ni tako obsežno, kakor se je splošno domnevalo. Tisti sporazum o prijateljstvu in nenapadanju namreč, ki sta ga Anglija in Amerika skušali preprečiti, se je decembra 1640 med Siamom in Japonsko le sklenil. V tej pogodbi je tudi rečeno, da bo v slučaju,-če bi ena izmed pogodbenic bila od kogar koli že napadena, druga pogodbenica ostala nevtralna in ne bo nasprotniku nudila nobene pomoči. Iz tega. kakor tudi iz drugih okolnosti, se razvidi, da se Siam noče z neazijskimi velesilami preveč vezati in da ni pripravljen žrtvovati svojih dobrih odnošajev z Japonsko. Saj ni dolgo, ko so siamski politiki izjavili, da so z Japonsko popolnoma solidarni, da je treba ustanoviti v Aziji nov politični red, či- Naš slovenski in jugoslovanski narod je letos ponovno odprl svoje radodarno srce in pokazal sočutje napram tisočerim nesrečnim človeškim bitjem, ki trpe na kruti bolezni otroški paralizi. Na rojstni dan našega predsednika Franklin D. Roosevelta je bil tudi Slovenski narodni dom na St. Clair ju nastrpano poln do zadnjega kotička. Udeleženci, ki so posetili lansko prireditev, trdijo, da je bila letos udeležba večja ter program boljši in bogatejši. Tudi razpoloženje naroda je bile letos znatno boljše. Da je to resnica, je dokaz spodaj navedeni račun, ki izkazuje veliko večji preostanek, kot pa je bil lansko leto. Naš narod ponovno uživa priznanje in lepo zahvalo od strani odbora za narodni sklad otroške paralize v dokaz je priobčen original pisma. Kot predsednik pripravljalnega odbora za Slovence v Clevelandu se tem potom iskreno zahvaljujem našim slovenskim listom, ki so nam dali prostor v svojih kolonah za reklamo in vabila na udeležbo. Prav lepa hvala vodstvu slovenskega radio programa za izvrstni apel zlasti v angleščini, kar je privabilo veliko število naše mladine. Prisrčna zahvala našim slovenskim godbeni kom; pevcem, pevkam, akrobatom, umetnim plesalkam; pred vsem pa gre zahvala vodstvu programa, ki je bil tako izvrstno izpeljan, kar je občinstvo potrdilo z velikim aplavzom. Pri vsem tem pa je posebno hvale vredno to, da so vsi sodelovali popolnoma brezplačno. Za izvrsten program se lepo zahvaljujem v imenu naših pionirjev, starejših ljudi, ki so dobili obilo duševnega razvedrila v slovenski pesmi in slovenskih poskočnicah iz rok in grla naših sinov in hčera. Lepa hvala točajem, kuharicam, fantom in dekletom pri prodajanju tiketov, znakov in nabiranju podpisov v svrho voščila predsedniku k rojstnemu dnevu. Prisrčna zahvala pripravljal nemu odboru, ki je izvršil svoje delo od začetka do konca in zaključka računov. Končno pa gre zahvala vsem, ki ste na ta ali drugi način pripomogli, da je cela prireditev tako sijajno uspela. S tem dogodkom je naš slovenski narod ponovno dokazal Amerikancem, da smo vedno pripravljeni pomagati tam, kjer je pomoč potrebna. Priobčen račun izkazuje dohodke in stroške in čisti preostanek, ki je bil odposlan na pristojno mesto. Račun Skupni dohodki od plesa ............................ $1,096.40 Skupni stroški od plesa ............................ 408.28 čisti preostanek ........ $ 688.12 Prodanih 495 znakov po 10c............................................49.50 Čestitke k rojst. dnevu preds ................................54.05 Nabrano v zabojčke 3.50 Posebno darilo ....................5.00 Poslano skladu otroške paralize............ $ 800.17 Poročilo izvršeno po Max F. Traven ter natančno pregledano in potrjeno po spodaj podpisanem finančnem odboru za Rooseveltov ples. V četrtek 13. februarje 1941. Josephine Zakrajsek, predsed- nica; Edward J. Kovacic, Jennie Fonda, Joseph Okorn. Copy of letter Michael F. O'-Donnell, Chairman: February 14, 1941 Mr. John Gornik, Secretary Slovenian Mutual Benefit Ass'n 6403 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Dear John: This will confirm your visit to my office today, at which time you presented our treasurer with the sum of $800.17 cash as the proceeds from your activities on behalf of the Fight Infantile Paralysis Fund. I heartily congratulate you on the wonderful results you have achieved in behalf of the cause. Last year when you turned over to our treasury the amount cf $552.74 we were very pleasantly surprised and rather hop-el if you undertook the task again this year, you might be equally successful, but our optimism never stretched to the point of hoping for a fifty per ccnt increase. You and your associates deserve the highest commendation for this performance, and I hope that you will accept the most sincere gratitude oJ' cur Local Chapter. The 1941 drive, as you know, b is far surpassed any previous y ar's receipts in the history of the Cuyahoga County Chapter, the gross running approximately $29,000, which indicates a s::und and rapid growth. All the success we have enjoyed can be attributed to the organization wo have been forming, of which the Slovene group is an integral part, whereas the results could hi.rdly be so satisfactory were a new organization to be formed a'.; each annual campaign. I know that you folks share cur pride and joy in serving a worthy cause \yhere the work is f r the benefit of mankind, now in the treatment of cases and later perhaps in the total elimination of the affliction of In-f: utile Paralysis. Whenever the occasion presents itself, such as yesterday's announcement over the radio, we are proud to publicize the grand job performed by the Slovenes of Cleveland, and it is our earnest hope that f .rtune will favor us with a continuance of your valuable «uport in the future. With kindest regards, I beg leave to remain Sincerely yours, Michael F. O'Donnell, Chairman Da bomo pa na jasnem in da bodo prav razumeli oni, ki najbrž pomotoma drugače sodijo, raj podajam sledeče pojasnilo: prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom VSEH cleveland-skih Slovencev in ne pod kako organizacijo in preostanek je bil izročen kot prispevek vseh Slovencev v Clevelandu, radi tega gre vse priznanje celokupnemu narodu in ne pa kaki posebni skupini. Za pripravljalni odbor, John Gornik, preds. Poglavitna hrana nemškega prebivalstva v pretekli zimi je bil krompir. * * * V abesinski prestolici Adis Abeba je do 40,000 italijanskih prebivalcev. gar glavna točka je, kakor vemo, da bi se Azija osamosvojila od tujih velesil. Seveda pa hoče Siam ostati slejkoprej v najboljših odnošajih z Veliko Britanijo in z Ameriko . . . Siamska vlada pač igra dvojno igro, v kateri je njen namen edino le ta, da se kolikor mogoče bolj okoristi z zadrego Francije pa s prijateljstvom tako Anglije na eni, kakor Japonske na drugi strani. Sami sebe bomo gledali Newburgh. — Nekam čudno se sliši zgornji naslov, a vendar je resničen. Sami sebe in tudi druge bomo gledali v nedeljo 2. marca. Mr. Anton Grdina nam je obljubil, da nam bo pokazal vse slike, katere je posnel ob priliki raznih prireditev. Videli bomo tudi več zlatih porok, ki so bile v zadnjem času. V zalogi pa ima tudi večje število novoporočen-cev in praznovanj srebrnih porok. Rekel pa je, da nam bo pokazal tudi več novih slik iz stare domovine. Če pomislimo koliko se Mr. Grdina trudi, da ohrani spomine na razne doživljaje in važne dogodke in koliko vse to stane in končno pa vidimo, da je vse to za nas, saj on za svoj trud dobi bore malo, bi ne bilo prav, če bi se ne udeležili take slikovne predstave v res velikem številu. Ta slikovna predstava se vrši pod pokroviteljstvom društva Najsv. Imena. Zato pa prosim vse člane tega društva, da pridete po vstopnice in jih nekaj že vnaprej razprodajte po hišah. Povabite vse sveje prijatelje in prijateljice, da se gotovo udeleže te res zanimive slikovne predstave. Ves preostanek pa je namenjen za našo novo cerkev. Saj vsi vemo, da cerkev še ni plačana in zato pa moramo tudi vsak po svoji moči pomagati. Polega tega pa naša cerkev potrebuje še precej izboljšav in vi boste z malo vstopnino 25 centov pripomogli, da se še kaj izboljša. Slike bodo zanimive kakor sem že prej omenil, saj smo vselej veseli, če se spomnimo tega ali onega doživetja iz preteklega leta, še bolj pa bomo veseli, ko bomo gledali slike pomembnih dogodkov iz preteklega leta v naši naselbini. Torej vsak naj se potrudi in naj si rezervira nedeljo 2. marca za to slikovno predstavo, še prihodnjič kaj več o tem. Pozdrav, J. Resnik. Zahvala S. N. čitalnice Clevelandski Slovenci so lepo počastili 35-letni jubilej naše Slovenske Narodne čitalnice. Naša javnost je pokazala svojo naklonjenost in dala priznanje koristnemu delu naše Slovenske Narodne Čitalnice. Prijetna dolžnost nam veleva so zahvaliti kar najprisrčnejše sodelujočim: g. Ivanu Zormanu, pesniku in g. Frank J. Lausche-tu, sodniku za lepa govora, pevskem društvu Zvon, pod vodstvom dirigenta g. Ivana Zorma-na, Soc. pevskemu zboru Zarji, pod vodstvom g. J. V. Krabeca, mešanemu oktetu Glasbene Matice, s spremljevanjem g. Ivana Zormana, na piano, moškemu pevskemu zboru Slovan, pod vodstvom Jack Nagelna, za podane pesmi, Nadalje ge. Antoniji Kenick in gdč. Joyce E. Gor-she, za podani deklamaciji, pevskemu kvartetu gg. J. Samsa, E. Eradach, F. Bradach in J. Lu-b3 in pianist in j i ge. Maly Frank, pevkama od zbora Sloga, ga. Danici Hrvatin in F. Udo-vich. Dolžna zahvala gre dramskemu zboru Ivan Cankar in igralcem za podano dramsko predstavo pod režijo ge. Antoinette Simčič, nadalje Gospodinjskemu klubu S. N. Doma za priprave jedil ter točilnemu osobju in strežajkam od Progresivnih Slovenk, krožek štev. 6/Iz prijaznosti so vsi požrtvovalno pripomogli do tako razveseljivega uspeha. Iskrena hvala vsem trgovcem in društvom za oglase v progra-mni knjigi ter vsem uredništvom naših slovenskih listov, ki so posvetili naši S. N. čitalnici toliko pozornosti. Globoko hvaležnost dolgujemo tudi občinstvu, ki je v tako lepem številu posetilo to čitalniško proslavo. Ponovna iskrena hvala vsem. Odbor, Slovenske Narodne čitalnice Darovi S. N. Čitalnici Ob priliki proslave 35-letnice Slovenske Narodne čitalnice so darovali: Joseph žele, ki je bil pred 30 in 31 leti predsednik te Čitalnice, $10.00, Frank Zupančič iz Edna Ave., ustanovitelj, $5.00 in Mrs. Helen Perdan pa $2.00. Anton Novak je pa daroval $1.00, ker se ni mogel udeležiti te proslave. Iskrena hvala vsem darovalcem, da bi našli še kaj posnemalcev. Odbor IZ PRIMORJA Koncert basista Dobro poznani slovenski basist, g. John Lube, priredi svoj prvi koncert 2. marca ob 3:30 uri popoldne v Slovenskem narodne mdomu na St. Clair Ave. Kdor ga je ze slišal peti, kot na primer v vlogah pri operah: Mascot, Hubicka, Nikola Subic Zrinjski, II Trovatore in drugih, mora priznati, da ni slovenskega basista med nami, ki bi se lahko kosal z njim. On je rojen pevec, ljubi petje, kar dokazuje njegovo udejstvovanje pri Glasbeni Matici, pri oktetu in pri kvartetu. Je tudi aktiven pevec pri Graphite Bronze Chorus in pa pri Cleveland Orpheus Male Chorus. Bila je želja publike, da priredi koncert, kajti njegov prirojen bas hoče publika uživati. Program je izborno izbran. Obsega klasične pesmi, arije iz opsr v francoskem in italijanskem jeziku, in pa naše narodne pesmi.. Kot gost na njegovem koncertu nastopi tudi kvartet, ki sestoji: John Samsa, Eddie in Frank Bradach in pa naš basist John Lube. Ves koncert se vrši s spremljevanjem g. Ivan Zormana. Po koncertu se vrši domača zabava in ples, za katerega igra Lou Trebar. Vstopnice se dobe pri prijateljih in pa pri Mrs. Makovec. Mi Slovenci, ki tako ljubimo pesem, pesem v kateri izražamo svoje veselje tugo in bol, ne ostanimo doma, ampak pehitimo vsi 2. marca ob 3:30 popoldne na prvi koncert našega slovenskega basista John Lu-beta. Njegov prijatelj Skupna prireditev SMZ Ko sem pred par tedni prebral v tem časopisu dopis tajnika ve-seličnega odbora SMZ, v katerem se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri prireditvi 12. januarja, sem se tudi jaz čutil dolžnega, da razložim kako smo se imeli na tej prireditvi. Vsi Bar-bertončani, ki smo prišli z bu-sem in tudi oni, ki so se pripeljali zvečer s svojimi avtomobili, ,so se izrazili, da je bila res lepa in izvrstna zabava. Če mogoče ni bila dvorana pri popoldanskem programu povolj-no zasedena, je bila pa udeležba zvečer toliko večja, da je bil končni uspeh kakor se je pričakovalo. Sobrat Jože Grdina, kot vodja programa je vse tako uredil, da je program lepo izpeljal. Toplo se zahvaljujemo njemu in igralcem za tako lepo in komično igro. Zahvaljujemo se tudi sebratu Avgust F. Svetku, ki je kot predsednik veseličnega odbora razdelil vsa dela tako, da se je prireditev gladko iztekla. V imenu navzočih Barberton-čanov in glavnega urada Slovenske moške zveze izrekam našo iskreno hvaležnost in se zahvaljujem za postrežbo ter tako lepo in veselo družbo. Ob priliki vam pa povrnemo. Z bratskim pozdravom, Vincent H. Lauter, gl. tajnik SMZ. Povprečna letna plača ameriških letalcev je $5,500 letno in vsak mora preleteti najmanj 40,000 milj. —Zima v številkah. Naj *» di zanimivosti povem o m" ki nas že dva tedna pritiska, kaj številk: na Vojskem ie 16. dec. opoldne na soncu 1® ničlo, v Zg. Tribuši je bilo v ci 18 pod ničlo. Na Otlici je dlo srebrno na 20, v čep0' 16. dec. na 17 pod ničlo. j je imel v teh dneh do 13 sto! «e 1 mraza, toliko je imela tudi x Jut ja. V soboto, 21. dec. je bi Krasu samo 6 stopinj pod ® toda huda burja je naprS mraz veliko občutnejši. N» nem vrhu, v Idriji in na P'v ln.Se do 10 stopinj mraza. —Delavci se vračajo, tedne se vračajo domov fle'' g ' ki so spomladi in poleti od> ^ -Nemčijo na kmečka in tovJ ška dela. Nekateri so se v samo na nekak dopust čez1 ^ čne praznike, drugi pa ' no. Kolikor smo doznali, s°' | 1J< li naši delavci, med kateri«1 ^ se atter; pez p: dal v nam ivfbljul da joftniki me i • s< •ekel »je v ,< klenit bilo tudi precej Slovencev šili krajev, v Nemčiji lep 'li žck in so bili v tem poglej dovoljni. Manj zadovoljil' mnogi z i« ^ar načinom dela; 1,11 Ubil str, ______o. _ ____________ ______ ^ijfot) ter i pravijo, da je bila de'f 1 disciplina zelo stroga in j rali na kmetih nenehoma- »g 111 slabem vremenu delati. j ^ katere nič ne mika, da bi ^ c leto zopet odšli v Nemčij0, ^ ■ D0i le kuracija sv. Primoža m ; toj^ jana v Lomu na Kanali j povišana v župnijo (j:t:iiiiiiiiiiiliii Če verjamete ai' pa ne .t.iilliliUllllllll Da se ne pozabi, saj ve:,l'j je jutri. Da bi ga zdr»* skupaj učakali še mnog0, gc let . . . * Milijonar je umrl 1,1 gorak v nebesa. Da je u : bilo nič čudnega, č-epri&v J nerad, ampak čudno je upal zlesti gori. Javil se sv. Petru k raportu m vprašal za ime. <:Janez Ranjkifeler," Je( ver11 rekrut nebeške an118 "Tako. tako, Ranjkif«1' 'aM0 hm. To ime sem že sbB' bemo videli, kako bo. , da vam ni znano, da do, ki hoče ostati v nebes def^e n, bor izluš tabo- ■so o j( o;2 Me mi Pos! faji ŽGHj0 jI' mok liti najmanj eno dobro 0 . j nr- zemlji! Pa povejte- ( debra dela ste doprinesl1 Jo i jem življenju. Bomo vi' aeli i.' >*la fici Pr je se- tosiat in b> se j< se bo dalo napraviti z va'11' "O, če m nič drugega- hOl" berači milijonar, se v lahko zmenili, č a k a j ^ j ^ bcm povedal o enem, ga sem bil posebno pon°s, lo je neke zelo mrzle n0^ )j je tulila okrog vogalov ^ 1 snežne kocine, da je bil° Ubogi ljudje, ki moraJ0^ !o" takem vremenu zunaj-mislil. In tam na nekem vogal i dam malega fantička- ^ ves tresel od mraza, oblečen in videti je ,5 'ist^ Ped pazduho je tiščal c, ki jih je prodajal, da je = ja_ par centov staršem. „:; bo* .nil' V dno srca se mi je »J , sem prišel mimo njega' e* f6j m !,ii K . sPosl. milo prosil, naj kupili . pis. Pa sem ga! Papir mo tri cente. Toda jaz . dal nikelj in mu rekel, drži dva centa." $ Sv. Peter si je gladil do in verno poslušal 1111 j ja. Ko je bil ta gotov, 9 s Peter obrnil k svojem« ^ in ga vprašal, če ima t°.f narjevo dobro delo ^ t knjigi. Pisar je pogled^if{%ni? debelo knjigo in res je šel vse zapisano, kakor dal milijonar. l8ev b% i < Z So \ lie pi oči] mo. lil v!in 1 1^5 Sv. Peter malo po"10 1 tem pa reče pisarju: ' > i: ! dva centa milijonarju 111 ^U^, mu reci, naj se pobere K m JA ^XXXXXX šTaj z« xxxxiixxiTiyxxxxiixxiixiiytrxiTxuxxxyi .......................5 o. in SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirniku K. Maya tiska, * razburjaš? Ali je n tei'hand kedaj zinil be-:u 151 ^ Preudarka — ? Ali ti ilovvnaprej, da bo oblju-ici j«' p svobodo, pa navezal eP0Y, na ki 0 '' Jih ne bodo izpolni-3 stop se tudi njemu ni treba tudi 1' Hube in Yume bodo os. bilo Riki." l0(j ji ^e brigaj0 njegove ob-nap^1 , se je drl stari pogla-1 sem, da hočem biti pivlf.se bo pogajal z njim! .Vednosti ne sme ni-Tako sem rekel »oje >•J witi! v del8 ,v • Yume ne smejo niti o^ teVl. eti svobode!" tovrf 1111 besedami je šel ter seteCdaleč naju. čezf jj t; se je nasmehnil, re-a za r, !c' Poznal je svojega H, so< fotelja. sem mu svobodo, __ mu moram po cev il lep 'l> ** aw ^ )lj"1' : je zamahnil z i; m"', ' stori Old Shattefr- dele; Oobro. Ni treba> da s0|i vVal Vem, da misli na,tul/ume, ker yume mi- Zatf aPrevariti. bivol t bi0 nčij"' Dos^ Pa Je pogumen bo-očesu biStroS-fVemU • ijo j 11 ln njegove mitom i. tako daleč kakor o 5awk- Njegova je-že. v?1' pa se tudi na" f. [sj] I je«ovo srce je do-0ld Shatterhan- ?akrnlWinnet0U' se je izbn,,- Jeza in se P°" rv "rJenost —. .Mm ab°ru So utihnili. V So stali kr lOgO: in je rav ie' . 1 se'1 n t» zdravlin Spy scah kr°g odP°" " iz! ?vOSVetovali. Nekaj tabllScil° iz gruče, sto-' °ra in pogledali, ali Obkoljeni. In ko so i i so se Je tu h unfio i2 "" 111 tam dvignil je Šcav ave ali se pomo-* ' So se naglo obr- d» po1 ure Pa se » ie® ž^^ejši ^ bojevniki ' 11 Uioi^v z Winnetouom ašijem. Ali sme- sli^' Tod» moi'3' ebes'11 ro d* i t«: iesli|: videJ van11, ga/ aj^ A Se Kfs' b0 nj° za svobodo, — neovirani vrniti v latici ^ . vSo. lahko gre j o, prišli,-. ■io»j® in kmalu nato šo Kerci- Pustili so v ta-ln celr jnos; >v i" lilo s1 rajo aj f. Mvof. Hkl'itega pri sebi. Je sPet stopil k na- a, je f e £>■ ifl!l .m e,1Js iir Je iaz ^ l, n»J iflf V) # i to| tfif < •>e • ,0^1 "pfij U l1" c K P' CGv vrnil in ja- lejo! Pa brez oro- ne. Pogodijo z vami Ni v navadi," sem dejal, "da bi si smel sovražnik ogledati postojanke nasprotnikov. Minil je tudi čas, ki smo vam ga dovolili za premislek. Lahko bi začeli s streljanjem Pa izpolnil vam bom željo, ker vem, da ni rešitve za vse in da nam ne morete škodovati, četudi vidite naše postojanke. Win-netou,. veliki poglavar Apačev, vas bo vodil. Poglejte si, kje stojijo naši ljudje, pa se vrnite najpozneje v četrt ure!" Odšli so z Winnetouom. Danilo se je, ko so se vrnili. V obrazih Yumov se je boril ponos z razsodnostjo. S povešenimi očmi so stali pred nami in po dolgem razmišljanju je začel najstarejši : "Old Shatterhand je bil naš ujetnik, pa nič se mu ni zgodilo —. Ali bo tudi z nami ravnal usmiljeno, če se vdamo?" "Ni vaša zasluga, da se mi ni nič zgodilo! In usmiljenja tudi nisem našel pri vas. Na kol ste me obsodili! Pa čemu se prerekamo —? Bojevniki Yumov naj povejo, kaj so sklenili!" "Uvideli smo, da naš poglavar Vete ja ni mogel druga storiti, ko da se je vdal. Vaše puške merijo od vseh strani na nas in konje ste nam vzeli, ko smo spali. Ni rešitve za nas." "Se vdaste?" "Tvoji ujetniki smo!" Poudaril je prvo besedo, seve namenoma. Moji ujetniki bi radi bili, ker sem jim jaz obljubil, da jih bom osvobodil. "Pojdi pa povej svojim tovarišem, da morajo po dogovoru najprvo odložiti orožje!" "Komu naj ga izročimo?" "Določili bomo Mimbrenje, ki vas bodo razorožili in preiskali. Posamič bodete prihajali, nobeden ne sme priti prej, da bomo opravili s prednikom." "Ali smemo obdržati vsaj medicine?" "Veliki duh vas je izročil v naše roke, odvrnil je obraz od vas in vaše medicine nimajo nobene vrednosti več. Pa nočem vas žaliti in ponižati. Obdržati smete calumete in medicine." Vsaj nekaj tolažbe sem pustil njihovim potrtim srcem, že če slučajno izgubi rdeči bojevnik medicino, je taka izguba za njega velika nesreča, če mu jo vzame sovražnik, pa je njegova sramota neizbrisna. Vrnili so se. Na pol pota pa je najstarejši obstal in se pomenljivo ozrl po meni. Razumel sem migljaj, go- 1941 II FEB. ^□□bcc SliiFli6jL7j El lfp 131114. 16ll7]l8lli9lf20](2i@ 123 24 25 26 27'28! 1941 Sa I 8 m KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV FEBRUAR 23. in 25. — Baragov dekliški zbor priredi predpustno zabavo v šolski dvorani sv. Vida. MAREC 2. — V Jugoslovanskem narodnem domu v West Parku se bodo ob 4. popoldne kazale premikajoče slike za novi Dom. 2. — Slovenski basist John Lube priredi koncert v SND na St. Clair Ave. 8.—Toppers Club ima prireditev v Twilight Ballroom. 16.—Društvo Naša zvezda priredi igro in zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16.—Glasbena Matica koncert v SND. 30.—Svetovidski oder priredi predstavo v šolski dvorani. APRIL 6.—Svetovidski oder priredi predstavo v šolski dvorani. 19.—Društvo Cleveland ski Slovenci št. 14 SDZ ima plesno veselico v Twilight Ballroom. 19.—Demokratski klub 23. varde ples v SND. 19.—Little Flower Cadets št. Stanley Ave., Maple Heights. 47 SŽZ prirede ples v SND na 80. cesti. 20.—Mladinski pevski z bor Škrjančki priredi koncert v kar predstava v SND. 25.—Martha Washington št. 38 SDZ ples v SND. 26.—Sv. Cecilija št. 37 SDZ ples v SND. 26.—Jolly Fishermen imajo plesno veselico v Twilight Ballroom. 26.—Dr. Marije Vnebovzete št. 103 ABZ proslava 30 letnice v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27.—Hrvatska katoliška za-jednica ples v SND. 27.—Cerkveni pevski zbor fare sv. Kristine obhaja 10 letnico obstanka s koncertom in plesom v šolski dvorani sv. Kristine na 222. cesti. 50 SŽZ MAJ 3.—Podružnica št. ples v SND. 4.—Baragov dekliški zbor praznuje Materinsko proslavo v šolski dvorani. 4.—Marijina družba fare sv. Lovrenca praznuje 25 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 4.—Pevsko društvo Planina priredi koncert v SND na 5050 4.—Dr. Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ples v SND. 10.—častna straža SDZ ima j na Stuškovi farmi v Wickliffe, plesno veselico v SND na St. I Ohio. 11.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 16. 17, 18. — Velika razstava ročnih del pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze, v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17.—St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ imajo plesno veselico v Twilight Ballroom. 18.—Skupna društva fare sv Lovrenca prirede v SND na 80. cesti slovensko svatbo z voglar-ji in kamelo. 25.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani. 27.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani. JUNIJ 1.—"Slovenski dan" v Eucli du (31. maja in 1. junija) v po-čast slovenskemu pesniku Ivanu Zormanu. 1.—Piknik društva sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca na Ba-sta's Grove, Turney Rd. 8.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave. 15.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi. 15.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ ima piknik na Stuško-vih prostorih v Wickliffe, O. 22.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 29.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 71 ABZ priredi piknik Slovenskem društvenem domu Olair Ave. na Recher Ave. 20.—Velika bazarna prireditev v korist cerkve sv. Vida v cerkveni dvorani pod pokroviteljstvom društva Najsvetejšega Imena. 20.—Dramsko dr. Ivan Can- 11.—-Podružnica št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. : *! v4 JULIJ 4.—Four Points Tavern priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 13.—Skupna društva fare sv. 11-—Baragov dekliški zbor j Vida imajo piknik na Pintarje-praznuje Materinsko poslavo v j vi farmi. šolski dvorani. i 13. — Društvo Brooklynski bi sg^'0 gornja oblači- Voril bi bil rad z menoj. %žj, UlJ Prepričali, da »je, 5f°-kaVP°glavarju se niti ■' - J itjmi. ij'a ni bilo zrn i. R;ii , zname- V, Bili so odposlanci pQ a "je trenutno Ve- je^jitn , r' veIjalojele Bi'. | 'nil; 'naročili bojevniki. ši"am' P°zdravi-al 6 J "i Je vljudno za_ ivar Yumov, je Sio T"1 Je> naj se tu-ega< .tSii'. Shatterhand ltareitniim- Kolikor se v nJS,' bojevniki spomi- l"' Prin m rodu tak slu-r> zato se fio^evi in bojevnica se prepriča- 'e, m druge rešitve za TU 'H Shatterhand, al8u mokaši dovo-Unbrenje, ki so Stopil sem k njemu. "Old Shatterhand naj mi ne zameri, da ga nadlegujem!" je pravil. "Kar mu moram povedati, ne smeta slišati Winnetou in Nalgu mokaši." "Govori!" "Ali je res, da nas bo Old Shatterhand skrivaj izpustil?" "Da." "Pa naš poglavar mu je nekaj obljubil za to uslugo?" "Da. Ako izpolni obljubo, bodete prosti." "Kaj mu je obljubil?" "Tega ne smem povedati." "In če obljube ne izpolni?" "Je tudi meni ni treba izpolniti." "Uff —! Povedal mu bom, da mora storiti, kar je obljubil! Howgh!" Oditi je mislil, pa še je obstal in vprašal: "Kam nas mislite odpeljati?" k Jlhio mok,aši dovo- "O tem se še nismo pogovar- :°}ili, kj trenje, ki so jali." Xi?„G stoji jo in kako J "Nas bodete spotoma mučili." ,3t)i odj> i "Ne- Tuc*i mene niste mučili, til* r^1 Winne"'Ne bo vam treba ne gladovati j vsikdar|ne žejati, ker tudi meni ni bi'« 6 bil. v , redkobeseden treba, ko sem bil. vaš ujetnik." "Ali bomo hodili peš ali bomo jezdili?" (Dalje prihodnjič.) Zazidana judovska naselbina. — Nemšk i osvajalci so za/povedali .Judom, <:!» sc, drže posebnega dela Wars ave, Jcjer so potem ulice zagradili z visokim zidom, kakor nam kaze gornja slika, da izgleda kot bi bilo konec ulice. Sliko je posnel švicarski časnikar in jo iz-tihotapil iz Poljske. Na ^ ■ in - a'eu mokaši pa v je bilo dovoljeno, da s« j Bil je tih, poznoj^ — fjord se je svin& j lesketal, ves svet je bi'rj miren, belo progast zlih njivah je napih*'0' v brazde in tudi H 46 gorah je ležal sneg v. gah. Tudi oblaki visoj" ^ ri, kjer je bilo nebo s'E ll li videti pod obokom [J^ kot moka. Ladja jen no vozila ob obreži11 # polotoka, na katere" eraj mesto. Kristina je *tf da vala belo peno pod ^ j V i ugibala, ali bo dobila ro lezen, ko bodo prišli» j prti fjord. Erlend je stal ob ( spredaj na pramcu, P1' starejša sinova. Vete'[ igraval z njihovimi 13; šči. <10 zač Zdaj se je videlo v |u . tja proti Gaularosuj 215 ustju pri Birgsiju. t v rek je osvetljeval ri*1 fiij]0 ; bočje nad obalo tam Sigrid Undset Njej pač ne bi bilo treba kot kakšni kočarici hoditi na planino. Toda prišlo je že tako daleč, da se je Čutila doma kakor od vseh strani stiskano in utesnjeno — vse dokler se ji ni zazdelo, da ne more več dihati. In poleg tega je čutila potrebo, da sama sebi dokaže, da more opravljati delo kmetice. Borila se je in delala, sleherni dan in sleherno uro, odkar je bila kot žena prijezdila na dvor Erlenda Nikula-ussona — in videla, da je tu potreben človek, ki se bo boril za to, da reši dediščino tistemu, ki ga nosi pod srcem, če oče tega ni mogel, je morala pač sama. Zdaj pa se mora zanesti sama nase — če je treba, ga ni dela, ki ga je včasih nalagala svojim deklam in služabnicam, da ga ne bi mogla zdaj sama opraviti. Tisti dan tu gori, ko je čutila, da je po delu v pinji ne bolijo boki, je bil dober dan. Kako lepo je zjutraj, kadar gre z drugimi v hlev in odvezuje živino — poleti se je zredila in postala stasi-ta; srce se ji olajša, kadar ob sončnem zahodu stoji pred kočo in kliče vračajoče se krave. Rada gleda, kako pod njenimi rokami raste hrana — tedaj se ji zdi, da sega prav do temeljnih zidov, na katerih se bo zgradila bodočnost njenih sinov. Jorundgaaird je dober dvifir, a ne tako dober, kot si je nekoč mislila. In Ulf je tujec v tej dolini — tupatam napravi kaj narobe in postane nestrpen. Po ižkušnjah ljudi iz te doline na Jorundgaardu vedno lahko pričakujejo dobre košnje — njihove so loke ob reki in zunaj na otočkih, — le da seno ni kdo ve kako dobro, ne tako, kot ga je bil Ulf vajen iz trondhjemskega kraja. Ni bil vajen, da bi se moralo krmi dodajati toliko mahu in lišajev, resja in listja, kot je tukaj potrebno —. Njen oče je poznal vsako ped, svojega posestva, imel je v glavi vso kmetiško modrost o muhah vremena in kakšne so posamezne njive v mokroti ali suši, ob vetrovnih ali vročih poletjih, o rodovnikih živali, ki jih je od roda do roda sam križal, vzgajal, prodajal in kupoval — torej vse tisto znanje, ki je tu potrebno. Tako dobro se na svojem dvoru ni spoznala. A to še pride — in sinovi se morajo tega naučiti —. A Erlend ni še nikdar kaj takega zahteval od nje. Ni je vzel za ženo, da bi se mučila in delala, vzel jo je za ženo, da bi spala v njegovem objemu. Kadar pa je potekel čas, je poleg nje ležal otrbk, zahteval prostora v njenem naročju, na njenih prsih, v njeni oskrbi —. Kristina je zastokala s stisnjenimi zobmi. Sedela je "in trepetala od mraza in jeze. "Pactum serva — to se pravi po naše: Bodi zvesta!" Bilo je takrat, ko sta Arne Gjavvaldsson in brat Leif s Hol-ma prišla na Husaby ter odpeljala njene in njenih otrok stvari v Nidaros. Tudi za to je Erlend njej prepustil skrb — sam pa se je dobro imel tam zunaj v samostanu na Holmu. živela je v njihovi mestni hiši — zdaj jo imajo menihi — in Arne Gjavvaldsson je bil pri njej ter ji pomagal s svetom in dejanjem; Simon mu je bil v tej zadevi poslal pismo. Arnetova vnema bi ne tnogla biti večja, tudi če bi bilo šlo za njegovo lastno premoženje. Tistega večera, ko je prišel v mesto, je na vsak način hotel, naj gresta Kristina in gospa Gunna z Raasvolda, ki je bila prišla z malčkoma, doli v hlev. Sedem izbranih konj — ljudje so hoteli biti nasproti Erlendu Ni-kulaussonu pravični in pošteni in so Arnetu pritrjevali, ko je poudarjal, da ima vsak izmed petih starejših sinov lastnega konja za ježo, prav tako gospodinja enega zase in enega za svojega hlapca. Da je Erlend svojega španskega žrebca, Kastil-ca, nekoč podaril svojemu sinu Nikulausu — čeprav več ali manj v šali — za to on, Arne, lahko navede priče. Ne morda, ker bi bila Arnetu dolgonoga žival tako zelo všeč — pač pa je vedel, da je Erlendu žrebec posebno pri srcu —. Odreči se prelepi opremi z velikim šlemom in zlato okovanim mečem, se je Arnetu zdelo težko — sicer so te stvari samo za turnirje, vredne pa so lepih de-narcev. Erlendovo oklepno srajco iz črne svile z uvezenim rdečim levom je pa le dobil. Njegovo angleško bojno opremo pa je zahteval za Nikulausa. Po Arne-tovem mnenju je bila nekaj tako izvrstnega, da ji na vsem Norveškem ni bilo para — za tistega, ki kaj razume o takih rečeh. Nekoliko zdelana je bila res — Erlend je bil svoje orožje obrabil, bolj kot večina plemiških sinov v tistih časih —. Arne je ljubeče pogladil sleherni kos---šlem, naplečnik, nanož- hice in nalaktnice, jeklene rokavice iz najtanjših ploščic, lahki oklep in železno srajco iz obroč- želite poslati denar v staro domovi11 pošiljatev je garantirana; KADAR KADAR rabite krstni ali rojen list iz stare.?" KADAR potrebujete notarske listine ali notart> KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali ljanski papir, se vedno obrnite na: AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave., v Slov. Nar. I Pri Kollanderju dobite listine za dohodu"1' (INCOME TAX) ter vam iste na vašo željo W jo ter notarsko potrde. Pravijo, da so "cocktails."—■.. Avstralski vojaki, ki so zavzeli Bardijo v Libiji šo clobili med raznim orožjem. tudi posebne bombe, to so, navadne vinske steklenice, ki so napolnjene z gazolinovi in k dnu pa so pritrjene ročne granate. TRI VELIKE RAZSTAVE ZA CENO ENE SAME * RAZSTAVA HIŠE — popolni model hiše, naprti, proračun, dekoracija. * RAZSTAVA.VRTA — akri cvetočega vrta, trate, krasne cvetlice. * HIŠA ČUDEŽEV — lepa G. E. razstava, senzacija newyorSke razstave. POVRHU — mnogo poučnih in zabavnih razstav za hižo in vrt. fKip: lili lil VSTOPNINA 50c S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in ljem tužno vest, da so nas za vedno zapustili naša preljub® davek ODPRTO danea in vaak dan do 1. marca od 11. dop. do 10. zv. rojene PETRIC e] |! Za vedno so zatisnili svoje mile oči dne 27. januarjev( ^ starosti 66 let. Pogreb blagopokojne se je vršil dne 30. ^ f 1941 iz Prank Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev sv. od tam na Calvary pokopališče. J f V dolžnost si štejemo, da se tem potom zahvalimo ^ j H nam stali ob strani in nam bili v tolažbo ob zadnji uri in * V dobrega storili na en način ali drugi v teh najbolj žalostn j p vih. Ravno tako 'tudi vsem, ki so jih prišli pokropit, vse L Culi in molili ter se udeležili svete maše in pogreba. . sCi C Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ^ J M žili tako krasne vence in cvetje ob krsti v blag sporn11' / fij ter prisrčna hvala vsem, ki so darovali za svete maše, & J ' brale za pokojno in vsem, ki so dali avtomobile na razP° 0 pogrebu. j q Iskrena zahvala naj velja nosilcem krste, ki so jih ^ L-večnemu počitku. , ^ c Najlepša hvala monsignar Rt. Rev. B. J. Ponikvah pji lepe zadnje obrede. ^ y;| Prav lepa hvala tudi pogrebnemu zavodu ZakrajšeK Home za tako lepo urejen sprevod In prvovrstno postreŽBl Vam, preljubljena mati naj pa bo lahka ameriška ^ pa je odšel v višave k večnemu Bogu. 'C Žalujoči ostali: Preizkušena zdravila proti glavobolu Mandel's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50č Gornja slika nam kaže judovske apartmente v Lu-blinu na Poljskem, katerih balkoni so brez železnih ograj, ker so jih pobrali na-ciji in prelili v orožje. Judovski otroci so sedaj vedno v nevarnosti, da se prekucnejo v globino, kar nacijev ne bo nič vznemirjalo. Sliko je vtihotapil iz Poljske neki švicarski časnikar. FLORI AN in JOSEPH, sinova. ANNA SKUPCA, OLGA CHAP, MARIE CROSS, HA' PEČJAK In VILMA GRIČAR. hčere, in VNUK1' V stari domovini pa zapuščajo žalujoče sestre. Cleveland, O., 24. februarja, 1941. MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti Wendell L. Willkie se je vrnil v Zed. države in s seboj je prinesel spomin v obliki meča, katerega mu je podaril ■generalni governer portugalske Guineje, ko se je potniško letalo tam ustavilo. Slika je bila posneta na LaGuardia zra-koplovnem polju v Netv Yorku. t