Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Martiri della Liberta 5/1. Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt pred. (casella post.) Trst 431. Pšt. č. r. Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
tednik
ŠT. 098
Posamezna štev. 50 lir
N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 ■ Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
TRST, ČETRTEK 6. JUNIJA 1968, GORICA
LET. XVII.
PO ATENTATU NA KENNEDV1A
Senator Robert Kennedy, brat v novembru leta 1963 umorjenega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja in eden izmed kandidatov demokratske stranke za letošnje predsedniške volitve, se od srede zjutraj bojuje s smrtjo v bolnišnici »Dobrega Samarijana« v kalifornijskem mestu Los Angeles. Kot Pred 5 leti njegov brat John je tudi »Bob« -p tako mu namreč pravijo njegovi prijatelji in somišljeniki — postal žrtev zločinskega, zahrbtnega atentata kmalu potem, ko je v hotelu »Ambassador« v Los Angelesu najavil svojim pristašem zmago na primarnih volitvah v Kaliforniji in Dakoti. Atentat je izvršil 23-letni Sirhan Bishar, ki se je pred 10 leti iz Jordanije naselil v Združene države. Atentator je sprožil iz neposredne bližine osem revolverskih strelov, od katerih je eden smrtnonevarno ranil Roberta Kennedy-ja v glavo. Medtem ko pišemo, je Kenned/ še pri življenju, vendar zdravniki, ki so izvršili operacijo in odstranili drobce izstrelka, trdijo, da je prav malo upanja, da bi se °Peracija posrečila.
2a Johnom Kennedyjem ie padel kot žrtev Političnega zločina Luther King; za Luthrom ^'ngom pa je zdaj na vrsti Robert Kennedy. ^ kratkem razdobju petih let so torej bili nasilno odstranjeni iz političnega in družbena življenja velike in bogate Amerike, iz države in družbe, ki naj bi bila — in v določenih pogledih tudi je — vzor demokraci-ie in porok politične svobode, trije njeni °dlični predstavniki, ljudje, ki bi utegnili, ^orda odločilno, prispevati k razreševanju hudih in ostrih notranjih nasprotij, ki so 2načilna za sedanjo ameriško družbo.
Težko je po vseh teh tragičnih in dramatič-nih dogodkih verjeti, da so atentati delo kakega osamljenega fanatika, kakega neurav-
Tik pred izidom lista smo zvedeli, da je Robert Kennedy umrl. Svet je pretresen Vzel na znanje to novico, ki pomeni za Združene države skrajni opomin, da se a-nieriška družba končno zdrami iz svoje sa-mozaverovanosti in zave svoje odgovornosti d° usode lastne države in do vsega sveta.
hovešenega, duševno bolnega posameznika.
rav zadnji streli v Los Angelesu kažejo na ^“va-rno krizo celotne ameriške družbe, pri cerner postajajo žrtve in plačujejo s svojim življenjem predvsem tisti ljudje, ki imajo 'deje in programe za rešitev krize, medtem 0 take nevarnosti ne pretijo tistim, ki pla-Vai° za tokom, v varljivem prepričanju, da se bodo vozli sami odmotali, da se bodo ružbena nasprotja sama odpravila.
Mislimo, da ameriška družba ni samo v krizi zaradi prisotnosti nad 20 milijonov črncev, ki predstavljajo nad 10 odstotkov vsega prebivalstva, temveč tudi zaradi sedanje stopnje družbenega razvoja samega, za katerega je predvsem značilna korenita sprememba nekdanje že ustaljene lestvice vrednot. 2e črnci sami, njihova dejanska enakopravnost, njihova zraščenost z ameriško družbo so tako kompleksna vprašanja, da morejo spraviti v krizo še tako dobro organizirano državo in njene institucije. Če k temu problemu dodamo še vprašanja, ki nastajajo kot posledica samega rednega družbenega razvoja, je mera polna in so potrebni zares učinkoviti, novi, moderni kirurški posegi za odstranitev bolezenskih klic, za zamoritev virusov, ki zastrupljajo in razjedajo celotno družbeno telo.
John in Robert Kennedy na političnem, Luther King na širšem družbenem področju so ameriškemu ljudstvu skušali nakazati pot in smer, ki naj ju ubere, če se hoče izmotati iz sedanjega kritičnega stanja. Vsi trije so
Demonstracije štu
2. junija zvečer so v Beogradu nenadno izbruhnile študentovske demonstracije, ki se jih je udeležilo po uradnih poročilih o-krog 2000 študentov im ki so se nadaljevale tudi naslednji dan. Iz jugoslovanskih poročil bi se dalo sklepati, da je bil neposredni povod za demonstracije nastop tako-imenovane »Karavane prijateljstva«, skupine popevkarjev in orkestrov. Ta »karavana« bi bila morala nastopiti v naselbini mladinskih delovnih brigad, ki pomagajo graditi Novi Beograd. Tam bi bilo moglo prisostvovati prireditvi kakšnih 5000-6000 bri-gadnikov in študentov. Ker pa je kazalo na dež, so prestavili nastop v malo dvorano Doma kulture, ki premore le 400 sedežev, v dvorano pa so smeli samo »brigadniki«, ker je bila prireditev namenjena predvsem njim. Študentje so morali ostati zunaj, kar jih je razjezilo. Skušali so vdreti v dvorano in pri tem je prišlo do pretepa z brigadniki. Ker jim vdor v dvorano ni uspel, so začeli obmetavati poslopje s kamenjem.
Organizatorji so poklicali na pomoč milico, ki pa je dolgo časa ni bilo od nikoder. Ko se je končno prikazala, je z brizgi vode razgnala pretepajoče se študente in brigadnike pred Domom kulture. To je razdražilo študente, da so se usmerili proti središču mesta. V sprevodu je bilo okrog 2000 študentov. Okrog polnoči je prišlo v Ulici pariške komune do spopada z milico, ki jim je skušala zagraditi pot s tovornjakom. študentje pa so zažgali gasilski avto, ki je bil v bližini, in ga potisnili proti
zaradi svojega poguma, zaradi svojih idealov plačali s tem, kar je vsakemu človeku najdražje: z življenjem. Upamo pa — in o tem smo prepričani — da niso bile njihove žrtve zaman, temveč da bo nedolžno prelita kri znala in mogla preroditi ne samo ameriško ljudstvo, ampak ves svet.
—0—
VATIKAN — MOSKVA
V zmedi drugih burnih dogodkov je šla skoro neopaženo mimo nas novica o obisku vatikanskega odposlanstva v Moskvi. Od 26. maja do 2. junija so namreč proslavljali v Moskvi 50-letnico obnovitve pravoslavnega patriarhata. K slavnostim je bil povabljen tudi Vatikan, ki je poslal v Moskvo svoje zastopnike pod vodstvom nadškofa Duvyerja iz Birminghama. Zastopniki obeh Cerkva so v koncilskem duhu razpravljali o stikih med katoliško in rusko Cerkvijo.
dentov v Beogradu
miličnikom in tovornjaku. Tedaj so miličniki uporabili gumijevke in v splošnem pretepu je bilo precej poškodovanih.
Pretep je trajal do dveh zjutraj, ko so nenadno počili streli. Bilo je nekaj ranjenih, točno število trenutno še ni znano. V poročilu, ki ga je objavil jugoslovanski tisk, je rečeno, da odgovorni funkcionarji odločno trdijo, da milica ni izstrelila niti enega naboja, študentje pa da trdijo nasprotno. Milica je v široki fronti potisnila študente nazaj proti Novemu Beogradu in v študentovsko nasel-vas. Pri tem je nekaj študentov tudi prijela in zaprla, toda že naslednje jutro so jih, kot je rečeno v poročilu, izpustili.
Drugo jutro so se demonstracije nadaljevale. Študentje so imeli v svoji študentovski vasi najprej zborovanje, na katerem so sklenili, da bodo v sprevodu odšli v Beograd, na Trg Marxa in Engelsa. Milica pa je sprevod ustavila pred podvozom v Novem Beogradu in tam so skušali navezati diskusijo s študenti nekateri profesorji beograjske univerze, predsednik mestne skupščine (župan) Branko Pešič in sekretar mestnega komiteja ZK Beograda Sima Zatezalo. Malo pred 11. uro pa so se jim pridružili še zastopniki srbske vlade in partije Veljko Vlahovič, Miloš Minič, Dragi Stamenkovič, Stcvan Doronjski in drugi. Skušali so zvedeti, kaj študentje pravzaprav hočejo. Ti pa so prepevali pesem »Draže Tito, mi ti se kunemo...« (Pred spre-(Nadaljevanje na 3. strani)
TUDI V FRANCIJI
V Franciji se trenutno dogaja isto, kot se je pokazalo pred kratkim v Nemčiji. Levičarska in anarhična demagogija Daniela Cohn-Bondita potiska mase na desnico. Dutschke je pospešil v Nemčiji porast no-1 vonacizma, iz reakcije proti njegovim me- j todam in demagoškim in izzivalnim levičar- j skim revolucionarnim frazam in pozivom na gveril jo proti zakoniti vladi in družbenemu redu. Cohn-Bendit (sicer meščanski sinček) pa s svojimi pozivi k anarhični revoluciji potiska v degaullizem še tiste sredinske ali skrajne desničarske elemente, ki so bili dozdaj v opoziciji proti De Gaullu. V tem hipu Franciji ne grozi več anarhična revolucija, ampak prava desničarska diktatura.
Celo pristaši nekdanjega Petainovega režima, ki so bili doslej besni na De Gaulla, in pripadniki skrajno desničarske organizacije O.A.S., ki so svoj čas organizirali zaroto proti njemu, so se pridružili degaul-listom. Ti že kažejo gotovost, da bodo doživeli pri referendumu veliko zmago. Francoski škofje in duhovniki svarijo s prižnic pred drsenjem degaullizma na desno. Anarhistični nemiri v Franciji bodo imeli tako čisto drugačne posledice, kot je kazalo v začetku.
Prišlo je tudi do očitnega razkola med študentovskimi skrajneži in delavci. Tudi KPF ima Cohn-Bendita za demagoga. Ko-
munistično glasilo »Humanitč« je zapisalo o zadnji študentovski demonstraciji: »Demonstracija študentov, ki jo je vodil tudi anarhist Daniel Cohn-Bendit, je potekala v znamenju demagogije in revolucionarne fraze : „Ne izdajmo stavke za volivni listek”!« Pariški dopisnik t urinske »Sitampe« sodi, da med študenti in komunisti ni več možen sporazum.
ZASEDANJE NOVEGA PARLAMENTA
V sredo je začel zasedati v Rimu novoizvoljeni parlament. Za predsednika senata je bil izvoljen Fanfani, za predsednikp poslanske zbornice pa socialist in znani nekdanji antifašist Pertini. Vlada je po tradiciji odstopila im predsednik republike je že začel s posvetovanji o tem, komu naj zaupa sestavo nove vlade.
Socialisti najbrž ne bodo zastopani v njej, ker si razlagajo svoj volivni poraz kot izraz nezadovoljstva svojih volivcev v dosedanjo politiko sodelovanja v vladi.
V Parizu se brez uspeha nadaljujejo pogajanja med Američani in Severnovietnam-ci o Južnem Vietnamu. Tam pa se nadaljujejo hudi boji, zlasti v saigonskih predmestjih.
Cdnosi 'ffovenije z Avstrijo
RADIO TRST A
s NEDELJA, 9. junija, oh: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15	Poslušali	boste...	Od nedelje	do nedelje na
našem valu, 11.15 Oddaja za najmlajše: »Prigode pogumnega Jakca«. Napisal Saivator Golta, prevedla in dramatizirala Mara Kalan. Prvi del; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah;
14.30	Nedeljski	vestnik; 15.30 »Primer Cha-mrn«.
Radijska drama, napisal Ezio D’Errico, provodla Desa	Kraševec.	Igra	RO., režira	Jože Peterlin;
17.30 Prijatelji zborovskega petja; 18.30 Koncert v miniaturi; 18.30 Iz pesniških gajev: »Karel Mi-chelstaeclter« (Boris Tomažič); 19.15 Sedem dni v svetu; 20.30 Iz slovenske folklore — Lelja Rehar: Poklici:	»Brentači jen grablje«; 21.45 Sodobna glasba.
• PONEDELJEK, 10. junija, ob: 11.35 šopek slovenskih pesmi;	12.10	Pomenek s	poslušavkami;
13.30 Izbor motivov in melodij; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.30 Glasba za vaš trarasdstor; 18.30 Iz opusa Schumanna in Prokofjeva; 20.50 Pripovedniki naše dežele — Zora Tavčar: »štirinajstletna«;
21.30 Dvajset minul popevk; 21.50 Slovenski solisti.
• TOREK, 11. junija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Lelja Rehar — PokLci: »Brentači jen grablje«; 17.20 Slovenščina za Slovence (prof. Martin Jevnikai); 17.40 Piero Pieri: Zgodovina prve svetovne vojne. Prevedel Benjamin Slavec; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja; 20.30 Claude Debussy: »Pelleas in Meli-sande«, lirska drama.
• SREDA, 12. junija, oh: 11.35 šopek slovenskih pesmi; 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Ka l ika Stanič« (Rado Bednarik); 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.30 Komorne skladbe Borisa Papan-dopula; 19.10 Zdravniška posvetovalnica; 20.30 XIV. nagrada »Citta di Trieste«: Ubald Vrabec: Kratka simfonija (3. nagrada). Vieri Tosatti: Koncert za violo in orkester (2. nagrada). Martin Wendel: Glasba za klavir in orkester (1. nagrada).
• ČETRTEK, 13. junija, ob: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.50 Iz koncerta orkestra Glasbene Matice v Trstu, pod vodstvom Janka Bana. Sodelujejo pianisti Vera Tuta, Mojca šiškovič in Ravel Kodrič; 12.00 Ivan Tavčar — Visoška kronika: (2) »Izidorjeva pot v Davče«. Ponovitev; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 16.30 Ljudske pesmi v predelavi Uroša Kroka in Pavleta Merkuja. Uroš Krek:	Pet ljudskih pesmi za glas in klavir. Pavle Merku: Di-vertimento secondo, pet ljudskih pesmi iz Beneške Slovenije za tenor in komorni orkester. Izvajajo: tenorist Mitja Gegorač, pianist Pavel Šivic in ansambel »Slavko Osterc« pod vodstvom Iva Petriča; 17.20 Marija Kacin: »Eugonio Monfale, Giuseppe Ungaretti, Umberto Saba in Salvaterc Ouasimodo« ;
18.30 Sodobni	italijanski	skladatelji;	19.10	Pisani
balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 »Tan-tadruj«, napisal Ciril Kosmač, dramatiziral Milja Mejak, režija Mirč Kragelj; 21.45 Skladbe davnih dob.
• PETEK, 14. junija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10	Gospodinja	nakupuje;	13.30	Izbor
motivov in melodij; 17.20 Ne vse, toda o vsem;
17.30 Glasba za vaš transistor; 18.00 Beri, beri rožmarin zeleni,	ljudski pevci in pesmi;	18.30	Kam-
mcrcnsemble	Niggeman;	19,10 Novele	XX.	stulet-
ia — Bogomir Magajna: »Dolina mrtvih«; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 22.00 Komorne skladbe deželnih skladateljev.
« SOBOTA, 15. junija, ob: 11.35 šopek slovenskih pesmi; 12,00 Iz starih časov (dr. Lojze Tul); 13.30 Semenj plošč; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Avtoradio — Oddaja za avtomobiliste; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.40 Drago Štoka: »Pravica do rezerviranosti«; 19.10 Družinski obzornik; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Ivan Tavčar — Visoška kronika: (3) »Izidorjeva snubitev — Lukcževa smrt«. Izvajajo dijaki višjiih srednjih šol v Trstu; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba'.
Izdajatelj: Engelbcrt Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphi j« - Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Komisija za vprašanja mednarodnih odnosov slovanskega parlamenta, kateri predseduje Edo Brajnik, je imela te dni sejo, na kateri je razpravljala o odnosih Slovenije s sosedno Avstrijo.
Ugotovila je, da so ti odnosi že dalje časa izredno dobri in brez trenj, »da problemov sploh ni ali p.a jih je čimdalje manj. Edino živo in nenehno prisotno vprašanje je izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje določil 7. člena avstrijske državne pogodbe, torej manjšinsko vprašanje«.
Trgovina med Slovenijo in Avstrijo se je v lanskem letu povečala za 27% in dosegla 107 milijonov dolarjev vrednosti ter je skoraj izenačena, praktično brez primanjkljaja s slovenske strani. Novi razširjeni sporazum o malem obmejnem prometu je najbolj sproščen v Evropi, saj dovoljuje bivanje na eni in na drugi strani štiri dni, pri čemer dan prihoda in odhoda nista vše-ta, torej praktično šest dni.
člani komisije so v debati poudarili, da kljub tem dobrim odnosom ne bi smeli prikazovati preveč idilične podobe in zanemarjati dejstvo, »da je slovenska manjšina na Koroškem živ in pereč problem, na katerega je treba avstrijsko vlado opozarjati in sicer na vseh ravneh in z enako intenziteto.« Tudi vprašanje slovenskih arhivov v Avstriji ni zgolj formalno vprašanje, je naglasila komisija.
GOSPODARSKI POLOŽAJ V SLOVENIJI
Na plenamom zasedanju CK ZK Slovenije so te dni razpravljali o gospodarskem položaju Slovenije, ki je težak, in o težavah gospodarske reforme, ki prepočasi napreduje. V krizi zaradi pomanjkanja sredstev so zlasti slovensko šolstvo in zdravstvene ustanove. Stane Kavčič je v svojem govo-
ru naglašal resnost gospodarskega položaja in opozarjal na nujnost vztrajanja pri reformi.
V CK ZK Srbiji je prišlo do ostre debate o nacionalnem vprašanju. Pisatelj Dobriča čosič je trdil, da se širi na Hrval-skem, v Sloveniji iin med Šiptarji »ostro protisrbsko razpoloženje«, drugi — razen nekega čosičevega prijatelja — so to zanikali.
Tisserant v Jugoslaviji
Starosta kardinalskega zbora Evgene Tisserant je prišel v ponedeljek na desetdnevni obisk v Jugoslavijo. Potovanje visokega cerkvenega dostojanstvenika je zbudilo veliko pozornost, čeprav sta Vatikan in Beograd obnovila junija leta 1966 medsebojne diplomatske stike.
Uradno so povabile kardinala Tisseranta vse tri znanstvene akademije. Kardinal slovi kot učenjak in je tudi član francoske akademije. Uradno bo obiskal Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, Zagrebu in v Beogradu, kjer ga bodo vsi akademiki slovesno sprejeli.
Poleg tega uradnega znanstvenega značaja pa ima pot dekana svetega kolegija morda tudi poluraden cerkveno - politični namen. Predvsem je potovanje visokega (Nadaljevanje na 3. strani)
tedenski koledarček!
9. junija, nedelja: Primož, Felicijan
10. junija, ponedeljek: Miloš, Marjeta
11. junija, torek: Srečko, Darinka
12. junija, sreda: Cedomir, Flora
13. junija, četrtek: Tetovo, Anton
14. junija, petek: Metod, Vasja
15. junija, sobota: Vid, Vida
HIŠNI RED VISOKOŠOLSKEGA DOMA »KOROTAN« (Dunaj, Albertg. 48)
V informacijo bravcev objavljamo »hišni red« slovenskega visokošolskega doma »Korotan« na Dunaju, zaradi katerega je izbruhnil spor med ravnateljem doma p. Tomažičem in študenti.
L Bivanje v visokošolskem domu je toliko prijetneje, kolikor holj se vsak potrudi za lepo obnašanje. Prebivavci našega doma naj se izkažejo za poštenjake, od katerih se lahko prb čakuje, da bodo vsak čas izpolnil: svoje dolžnosti.
2. Vsi v domu stanujoči se morajo odlikovati s poštenim in lepim vedenjem tako v domu kakor tudi izven doma. Upoštevati morajo red in izpolniti predpise doma.
3. Sprejem v dom velja navadno za ono šoLAo leto. V primeru slabega obnašanja vodstvo doma lahko vsakogar izključ. iz doma. V skrajnem primeru je izključitev mog ;ča tudi brez odpovednega roka. Prijavo za naslednje loto je treba izročili v leku prve polovice junija.
4. Stanovska dolžnost visokošolca in visokošolke je, da se pridno uči in da pravočasno polaga izpite. Rektor doma ima pravico zahtevati spričevala, da ugotovi študijske uspehe.
5. Zaradi motenja pri učenju so v sobah dovoljeni le kratki razgovori. Za daljše pogovore so na razpolago dnevne sobe.
6- Obiski so dovoljeni le do 22. ure in v sprejemnici. Brez dovoljenja vodstva doma ne sme nobeden peljati koga (razen lastnih staršev) v oddelke ali koga tam sprejeti.
2. V domu stanujoče visokošolke imajo od 7. do 22. ure prosti vstop v skupne prostore, ki so v pritličju. Vstop v kako sobo zunaj njihovega oddelka jim ni nikdar dovoljen. Prav tako je vsakemu prepovedan vstop v dekliški oddelek.
3. Kdor zapusti dom za več kot 24 ur, mora zapisati v posebnem zvezku pri vratarju dan odhoda in vrnitve. Pogosto pozno vračanje ponoči ni v skladu z zahtevami našega doma.
9. Po obvestilu sprejema v dom mora prosivec poslati po položnici vsoto ene mesečnine, ki bo hranjena kol varščina. Ta vsota je izgubljena, če kdo odpove sobo po 1. septembru ali če zapusti dom, ne da bi se en mesec prej oditi javiI-
• Mesečni prispevek je treba plačati v celoti po Položnici v naprej ali v teku prvega tedna vsakega meseca ne glede na dan prihoda ali odhoda.
Vsak stanovavec doma je obvezan, da skrbno Pazi na red in snago v lastni sobi in po hiši ter da se z uporabo opreme nič ne pokvari. Kajenje po hiši, zunaj sobe in prostorov s pepelniki, ni dovoljeno.
(Nadaljevanja na 7. strani)
11
Demonstracije študentov v Beogradu
(Nadaljevanje s 1. strani) vodom so nosili tudi Titovo sliko). Povedali so, da »zahtevajo predvsem temeljito reformo univerz in da hočejo večje pravice v njenih samoupravnih organih.«
»Hočemo dejanj, dovolj je fraz!« so vpili študentje. Vendar, kot kaže, niso bili pripravljeni, da bi postavili kake konkretne zahteve glede tega. Zahtevali pa so, naj se milica umakne. Ta se je umaknila za nekaj korakov. Zahtevali so tudi, naj se preišče, kdo je zakrivil streljanje prejšnji večer, in izpustitev priprtih tovarišev. Glede prvega jim je bilo obljubljeno, da bo uvedena stroga preiskava, glede drugega pa so jim uradni predstavniki povedali, da so študente že izpustili. Kljub temu se ti niso pomirili, ampak so začeli spet siliti skozi podvoz proti mestu, pri čemer je prišlo spet do pretepa z milico, ki je sprevod končno razgnala.
Večina študentov se je vrnila v študentovsko vas. Tam so sklicali novo zborovanje. V študentovsko vas so se podali tudi predsednik skupščine SR Srbije Miloš Minic, beograjski župan Pešič in drugi ter so obiskali ranjene študente v njihovih sobah. Nadaljevali so tudi diskusijo s študenti. Predstavniki študentovskih organizacij so izjavili, da so nerede povzročili »huligani« (tako pravijo mladim postopačem) in drugi »nezaželeni elementi, ki ne predstavljajo študentov«.
Tuenutno imajo študentje zasedeno univerzo, vzdržujejo pa se akcij zunaj nje. V tem je videti uspeh pomirjevalnega prigovarjanja in obljub partijskih funkcionarjev in predstavnikov SR Srbije. Obljubljeno jim je bilo, da bodo lahko souporabljali študentovske menze in da bo sprejet zakon o obvezni nastavitvi diplomirancev. Študentje pa zahtevajo tudi kaznovanje policijskih funkcionarjev, ki so uporabili silo proti njim.
Ti nemiri so gotovo odsev splošnih študentovskih nemirov v Evropi.
PROCES PROTI TOLPI CAVALLERO
V ponedeljek se je začela v Milanu pred porotnim sodiščem sodna obravnava proti tolpi Cavallero, ki je lani po nekem bančnem ropu sejala z brzostrelkami in revolverji smrt po milanskih ulicah. Pred sodiščem stoje roparji Pietro Cavallero, Adriano Rovoletto, Sante Notarnicola in komaj 17-letni Donato Lopez. Obtoženi so petih ubojev, 21 poskušanih ubojev, 17 bančnih ropov, 5 ropov ljudi in še raznih drugih zločinov.
TISSERANT V JUGOSLAVIJI
(Nadal evanje z 2. strani) cerkvenega predstavnika dokaz dobrih odnosov med Jugoslavijo in Sv. Stolom, ki se s tem obiskom še utrdijo.
Po drugi strani pa bo kardinal Tisserant stopil v stike s hrvaškimi škofi in oblastniki, da se poležejo polemike o nekem izrabljanju vere v politične namene. To namero je namreč očitalo duhovščini nekaj ljudi iz vodstva hrvatske Socialistične zveze delovnega ljudstva. Očitajo tudi, da znaša mesečna naklada nabožnega tiska na Hrvaškem nad pol milijona izvodov in da skuša Cerkev tudi s tem širiti svoj vpliv.
Kot se zdi, si prizadevajo kake zakulisne sile skaliti dobre razmere med Jugoslavijo in Cerkvijo, ki so prinesle že dosti pozitivnega obema podpisnikoma. Vatikan pa noče na preglasen način opozoriti na takšno čudno in škodljivo ravn,anje, marveč hoče s kulturnim obiskom svetovno uglednega kardinala Tisseranta odbiti nepotrebne napade na Cerkev.
Za to številko smo prejeli ve' pisem s prošnjo za objavo. Pisali so nam, med dugimi, Lev Detela, pater Ivan Tomažič in A. S. od Slovenske levice. Pisce opozarjamo, da borno zaradi pomanjkanja prostora njihova pisma objavili v prihodnjih številkah lista.	Uredništvo
SMRT
1/ POMLA
Skušal se je pripraviti na spoved, toda ko je v mislih preletel dneve od zadnje spovedi, je vstala pred njim ljubka dekliška Postava. Čutil je, da ga ta spomin vznemirja, da se njegove misli Vcdno spet povračajo k tej predstavi in da to ni prav. Moral bi Se izpovedati tega. Toda v tej predstavi je bilo nekaj lepega in milega, kar je vzbujalo v njem nežnost in neko nedoločno hrepenenje, ki je bilo podobno telesnemu gladu. Upiralo se mu je, da bi obsodil to svoje hrepenenje kot nekaj slabega in da bi se ga obtožil pri spovedi. Neprijetna mu je bila misel, da bi slišal govoriti župnika o tem doživetju kot o skušnjavi in grehu. S tem
oi ponižal to čisto predstavo v nekaj grdega in nečistega, česar bi se moral sramovati in proti čemer bi se moral boriti v sebi. Ob misli na to ga je zabolelo. Ni imel občutka, da bi bilo v tem nekaj nelepega. Tudi že prej so se mu vsiljevale predstave ženskih teles, ki so ga vznemirjale in mučile, in proti katerim se Je boril z vso svojo voljo. Toda takrat je imel jasen občutek, da te predstave nečiste, in to je budilo v njem srp.m in zavest krivde. Ob spominu na Majdo pa je občutil samo nežnost in ganotje, obenem pa željo po dobroti in čistosti v sebi. Vendar pa .le bilo tudi v tej predstavi nekaj čutnega, kar je prijetno vzne-j^mjalo in dramilo njegove čute. Boril se je sam s seboj, toda . ° -ie potem pokleknil v spovednico, se tega vendar ni spovedal, vest mu ni ničesar očitala. Čutil je, kakor d,a se je zjasnilo v njem in da si je prišel o nečem na čisto.
Po maši je počakal župnika pred cerkvijo, da ga pozdravi ob vrnitvi. Župnik je bil prijazen in ga je povabil na zajtrk. Na dolgem, s kamenitimi ploščami tlakovanem hodniku obsežnega župnišča je čakalo nekaj ljudi, ki so ju spoštljivo pozdravili; neka stara ženska je poljubila župniku roko. Vrata v kuhinjo so bila odprta in vonjalo je po sveže kuhani kavi in pecivu.
»No, kaj pa je?« je vprašal župnik.
»Za maše bi rade plačale, gospod župnik,« se je oglasilo več žensk hkrati.
»Počakajte zgoraj pred pisarno, bom kmalu prišel,« je rekel župnik.
»Pa vi, Smodek?« se je obrnil k mlademu, slabo oblečenemu kmetu, ki je v zadregi vrtel klobuk v rokah.
»Jaz, gospod	župnik, jaz... bi vas nekaj prosil...«,	je začel
in	in se ozrl po	ženskah,	ki so radovedno nastavile ušesa.
»No?«
»Jaz... bi vas prosil,	da bi bili tako dobri in bi še	počakali	na plačilo za	materin	pogreb... še malo, zdaj res	ne mo-
tem...«
"Saj je že skoro leto dni od pogreba in v tem času bi že pač lahko bili spravili skupaj teh par sto dinarjev, mislim ...«
»Krava mi je crknila... saj veste, gospod župnik ... in otroci že gredo v šolo in morajo biti oblečeni ...«
»No, da. Toda dolgove je tudi treba plačati.«
»Saj bom plačal, gospod župnik, takoj ko bom kaj prodal... Toda zdaj še ni kaj prodaLi...«
»No, naj bo, bom že nočakal do jeseni, ko boste prodali krompir. Veste, jaz imam tudi svoje stroške, ki niso majhni.«
(Dalje)
T> s« /j/jm/ rf
IZJAVA SLOVENSKE SKUPNOSTI
Slovenska skupnost, ki je na letošnjih deželnih volitvah nastopila skupno s Slovensko demokratsko zvezo v Gorici in s Slovensko levico v Trstu, se toplo zahvaljuje vsem tistim zavednim Slovenkam in Slovencem, ki so glasovali slovensko. Še prav posebno zahvalo izreka kandidatom, aktivistom in podpornikom, ki so s svojim delom in prispe/-ki pripomogli, da se je naša lista lepo uveljavila in pokazala, da se slovenska misel vedno bolj širi in poglablja. Lista Slovenske skupnosti je v primerjavi z deželnimi volitvami leta 1964 napredovala za 836 glasov. Leta 1964 je namreč prejela 10 tisoč 9, na zadnjih deželnih volitvah pa v koaliciji s Slovensko levico 10 tisoč 845 glasov. Na1 splošno smo povsod napredovali, zlasti pa v mestu in tistih krajih, ki so narodnostno, najbolj ogroženi.
Ta napredek je toliko pomembnejši, če pomislimo, da so nekatere italijanske stranke storile vse mogoče, da bi zavrle razmah Slovenske skupnosti ali celo uničile njen obstoj. Te nakane so naši volivci razumeli ter podprli našo listo v izdatnejšem številu kakor kdaj koli prej.
Izidi zadnjih volitev nam potrjujejo, da se naši volivci strinjajo s programom liste Slovenske skupnosti in ga odobravajo. Volitve so pokazale, da se v slovenskem javnem mnenju vedno bolj uveljavlja prepričanje, da je Slovenska skupnost nadstrankarska organizacija, ki so ji pri srcu predvsem narodnoobrambna vprašanja naše zamejske skupnosti, zlasti še krepitev slovenske šole in obramba slovenske zemlje. Volivci so se prepričali, da se je Slovenska skupnost od svojega nastanka dalje vedno zavzemala za* slovenske pravice in koristi. Hkrati so spoznali, da si naša organizacija ob vsaki priložnosti prizadeva uveljaviti gospodarske in socialne zahteve slovenskega delovnega človeka, zlasti še revnejših slojev.
Iz izidov zadnjih volitev je pa še razvidno, da volivci odobravajo tudi pot, ki si jo je Slovenska skupnost izbrala za izbojevanje slovenskih pravic in zaščito naših koristi. Ta pot ni pot opozicije zaradi opozicije, niti ni pot sodelovanja za vsako ceno. Slovenska, skupnost je za sodelovanje z vladnimi strankami, če to koristi slovenski manjšini, toda prav tako nasprotuje takšnemu sodelovanju, če to škoduje naši narodnostni skupnosti. Ker je Slovenska skupnost samostojna in nevdvisna slovenska organizacija, si je vedno ohranila možnost ukrepati tako, kakor j-i narekujejo slovenske koristi.
VAŽNO OBVESTILO DVOLASTNIKOM
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo zadevne prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni KZ — Ul. Geppa 9 med uradnimi urami (od 8. do 14., oh četrtkih pa od 8. do 12 in od 15. do 18.1. S seboj naj prinesejo dvolastniško knjižico ter številko parcel. Pole g osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnji številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, v katero parcela spada', ter površino parcele in količino drv.
Prošnje bomo sprejemali do 15. junija.
Tajništvo Kmečke zveze
In prav ta ugotovitev je privedla naše volivke in volivce do spoznanja, da predstavlja Slovenska skupnost pravzaprav slovensko vest, ki povzroča krize pri tistih Slovencih, ki so vključeni v italijanske stranke. Ta vest jih večkrat prisili, da se pri svojih italijanskih vodstvih odločneje zavzamejo za slovenske zadeve. Te vloge Slovenske skupnosti ne more danes nadomestiti nobena druga slovenska politična ali kulturna organizacija v Italiji.
Lepo število glasov, oddanih listi Sloven-j ske skupnosti na zadnjih volitvah, pa je tudi dokaz, da si naši ljudje želijo čim večjo enotnost v boju za naše narodne pravice in koristi. Naši volivci dobro vedo, da sta le v enotnosti moč in jamstvo, da nam bo nekoč le uspelo popolnoma izvojevati naše zahteve. Zato so na zadnjih volitvah ponovno potrdili voljo po slovenski enotni politični organizaciji in po slovenskih enotnih nastopih, hkrati so pa odločno zavrnili vse poskuse razdvajanja, ki jih netijo določeni neslovenski krogi.
In končno so volivke in volivci še ugotovili, da so se v Slovenski skupnosti začeli poleg starejših in srednjih krepko uveljavljati tudi mlajši rodovi, ki so prinesli v njene vrste nove poglede in prijeme ter jo vsestransko razgibali. Ta pojav predstavlja najboljše jamstvo, da te slovenske politične organizacije na Tržaškem ne bo tako kmalu konec, temveč bo prav nasprotno imela vedno večjo vlogo v političnem življenju zamejskih Slovencev.
Glasovi, oddani listi Slovenske skupnosti, predstavljajo jedro narodno zavednih in politično zrelih volivk in volivcev na Tržaškem. Zato Slovenska skupnost lahko računa, da se bo to jedro še bolj okrepilo in nas v bodoče zanesljivo podprlo v boju za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Tajništvo SLOVENSKE SKUPNOSTI
Ta izjava kliče po komentarju, ki ga bomo objavili enkrat prihodnjič.
(Ured.)
»KRAŠKI SLAVČEK« V ZAGORJU
Mladinski pevski zbor »Kraški slavček«, ki ga sestavljajo mladi pevci iz N,abrež.ine in Devina ter ga vodita profesorja Ambrozet in Radovič, se je v soboto, 1. t. m., udeležil republiške revije mladinskih pevskih zborov Slovenije. Revija je bila letos v Zagorju ob Savi.
»Kraški slavček« se seveda ni mogel kdo-vekako postaviti v močni konkurenci, ki so jo predstavljali sodelujoči zbori na reviji. Organizatorji pa > kljub temu pravilno ravnali, da so naš zbor prijavili za revijo, ker so s tem dali zadoščenje mladim pevcem in pevkam ter njihovima požrtvovalnima pevovodjema. S tem so hkrati opozorili širšo slovensko javnost na tovrstno delovanje v zamejstvu. Naš zbor je nastopil s tremi pesmimi, in sicer z dvema skladbama Ivana Grbca in z znano Vodopivčevo »Žabe«. Po izvedbi so bili deležni prisrčnega in dolgega aplavza.
PRVA SEJA
Dne 26. in 27. maja izvoljeni deželni svetovalci se bodo zbrali na prvi slovesni seji I v soboto, 15. junija. V drugem »parlamen-I tu« naše dežele bo sedelo 61 deželnih sve-j tovalcev, ki zastopajo skoro 900.000 volivcev, i Prvi seji bo po pravilniku predsedoval najstarejši član sveta. Socialist De Sandre, ki je bil doslej najstarejši deželni poslanec, ni več kandidiral. Najstarejši je v sedanji zbornici komunist Pellegrini iz Vidma. Ker pa se je pred časom hudo ponesrečil, naj-hrže ne bo navzoč na prvi seji. Zato se bo zgodilo, da bo odprl drugo parlamentarno dobo deželnega sveta misinski zastopnik iz Trsta Gefter-Wondrich.
Svetovalci bodo na prvi seji izvolili predsednika, podpredsednike in tajnike deželne skupščine.
URADNI REZULTATI DEŽELNIH VOLITEV
Pred dnevi so bili na tržaškem okrožnem i in deželnem uradu objavljeni uradni rezultati deželnih volitev z dne 26. maja. Ti rezultati se v bistvu ne razlikujejo od ne-j uradnih, ki so bili razglašeni takoj po vo-! litvah in smo jih objavili v zadnji številki.
I Tudi imena novoizvoljenih deželnih sveto-vavcev so ostala ista. Kar zadeva novega ; deželnega poslanca Slov. skupnosti Draga Štoko, moramo omeniti, da je prejel 1.907 preferenčnih glasov, to je skoraj 500 več, kot je izhajalo iz prvih neuradnih podat-1 kov. To potrjuje, da je Drago Štoka na volitvah dosegel tudi odličen osebni uspeh, za : kar mu ponovno iskreno čestitamo.
Speter:	^
RIBJI LOV — VOLITVE
Naša bistra Nadiža slovi že po vsej državi. Nekaj so k temu glasu pripomogli lepi turistični kraji v njenih dolinah, še bolj pa okusne in številne ribe, ki plavajo v njenih valovih. Ribji lov v Nadiži in nje pritokih je postal kar znamenit. Zato pa prirejajo že tretje leto ribolovske tekme, ki privabljajo športnike iz vse Italije.
Take tekme je napovedala Italijanska ribiška športna zveza tudi letos za 23. junij. Pri prireditvi bodo sodelovale tudi krajevne turistične organizacije. Svojo udeležbo pa so napovedali »nedeljski« ribiči že iz vse države.
Ker smo že pri lovu, pa si zmislimo tudi na love naših glasov pri zadnjih volitvah. Vse stranke se vedno bolj zavedajo, da predstavljajo Beneški Slovenci precejšnjo skupino volivk in volivcev. Zato smo pa že vajeni, da prihajajo pred volitvami lovit naše glasove z vsakovrstnimi obljubami različni kandidati vseh strank. Letos je bilo pri obeh volitvah enako. Naši ljudje bi radi glasovali za svoje može; pa še nismo učakali, da bi imeli kako svojo listo. Kako tako slovensko, ki bi bila lahko razširjena po vsem ozemlju dežele, od Kanalske doline do Istre. Pa je ni take. Z žalostjo opažamo, cla se slovenske politične skupino omejujejo po ozemlju. Slovensko skupnost poznajo na primer samo na Tržaškem, ker zajema Goriško deželo Slovenska demokratska zveza. Na naše ozemlje pa ne sega nobena slovenska politična skupina. Zato smo primorani voliti kandidate italijanskih strank. Nekatere teh so že toliko uvidevne,
IZ OBČINSKEGA SVETA
Naši občinski možje so pri zadnji seji imeli na rešetu kar 10 interpelacij, prav različnih po vsebini. Liberalec Fornasir sprašuje župana, kako je n. pr. z javnimi stranišči v mestu, ki so seveda tudi potrebna. Naredili bodo posebne načrte.
Govorili so tudi o natečaju za načrte nove deželne palače v ulici Roma. Nastale so težave zaradi sestave natečajne komisije. Sprejet je bil tudi sklep, naj se gradbeni osnutki izstavijo na ogled občinstvu, ki naj demokratično Izreče svoje mnenje.
Zupan je tudi obljubil, da se bo ustanovil poseben občinski urad za zveze z občinstvom. Potrjen je bil tudi sklep za najem novih posojil, za odstop slavbišča Zelenemu križu in za nakup stavbe v Mazzinijevi ulici, kjer bodo nastanjeni razširjeni zdravstveni uradi. Svetovavci so tudi potrdili odborov sklep, da se poderejo nekatere stare in nevarne hiše v Ascolijevi ulici. Ta nekdanji starinski del Gorice, bo dobil v enem letu popolnoma novo lice.
POKRAJINSKI PRORAČUN
Prejšnji Leden so se lotili goriški pokrajinski svetovavci razprave o proračunu za leto 1968. Postavka izdatkov znaša približno 1,8 milijarde. Dohodki pa izkazujejo lc 1,3 milijarde lir. Primanjkljaj bo znašal okrog 528 lir. Ce prištejemo k temu še primanjkljaje prejšnjih let, ima goriška pokrajina že 4 milijarde in 53 milijonov lir dolga. Samo za odplačilo obresti bo treba odšteti skoro 266 milijonov lir. O proraču-
- iiftti<4//*it dolina
da stavijo na svoje liste tudi kake osebe, ki so aii naj bi bile slovenskega rodu.
Komunisti so postavili na listo za deželne volitve tudi prof. Pavla Petričiča iz
S Petra. Dobil je 953 prednostnih glasov; Prav gotovo slovenske. Krščanski demokrati so imeli na listi Romana Specogno iz Podbonesca, ki je odnesel dosti preferenc. Slovenski volivci so oddajali glasove tudi tumorju iz Ažlc, ki n,aj bi bil kot Slovenec kandidiral na listi PSIUP. Kaj bi bilo, če l>i se vsi naši številni razpršeni glasovi mogli združiti na enega res našega moža?
Centa:	KULTURNE IZMENJAVE
Obiski in kulturne izmenjave med Furlani in Beneškimi Slovenci na eni strani ter z rojaki gornjega Posočja na drugi, so vedno bolj številni.
Prejšnjo soboto sc je pripeljala v Cento večja skupina šolarjev iz Bovca. Šolarje so spremljali didaktični ravnatelj Uršič in nekateri učitelji. Goste so sprejeli čentski žu-Pan, didaktični ravnatelj, ravnateljica srednje šole in številni šolniki. V veliki šolski tivorani je pozdravil slovenske šolarje didaktični ravnatelj Casaleggi v slovenskem Jeziku, kar je na vse zelo prijetno vplivalo. Kato se je razvila akademija, kjer so se •zmenoma vrstili slovenski, furlanski in italijanski šolski zbori. Vmes so nastopale srednješolke z baletnimi vajami. Po skupnem okrepčilu so se odpeljali mladi slovenski gostje vsi srečni domov.
Srečanje so pripravili didaktični ravnatelji
in učitelji vzhodne Furlanije v duhu zbližan.j a obmejnih sosedov. Na prihodnji Podobni sestanek bodo povabljeni tudi šolarji iz avstrijskih obmejnih krajev.
I_____________________________________________
nu, dolgovih in kako jih odplačevati, bodo svetovalci še govorili.
Na seji so sprejeli tudi spored za svečanosti prve priključitve leta 1918. Dežela je v ta namen nakazala pokrajini 30 milijonov lir podpore. Iz tega denarja bo pokrajina popravila tudi cesto na Kalvarijo, kjer bodo svečanosti ob petdesetletni svečanosti.
ZAKLJUČNA PRIREDITEV
Slovenski dijaški dom v Gorici je zaključil uradno šolsko delovanje v nedeljo s sestankom staršev in vzgojiteljev ter z zaključno prireditvijo gojencev. Po razgovoru s starši so pokazali njih sinovi in hčerke, zavodski gojenci, česa so se naučili poleg šolskih predmetov. Nastopili so s tremi igricami, deklamacijami in glasbenimi točkami. Točke sporeda so predvajali predvsem mlajši gojenci. Starši in gostje so si ogledali tudi razstavo risb, ki so jih gojenci izdelali v okviru posebnih zavodskih večerov.
Še nekaj dni in v sredo popoldne bodo gojenci že zapustili, kot v drugih zavodih, svoj medletni drugi dom in odšli na zaslužen oddih v pravi družinski dom. Dijaki, ki niso dobro končali šolskega leta, se bodo vrnili v zavod že	1. avgusta, ko se	bo	začel
notranji pouk za	popravne	izpite.
Neme:
OCAK JE UMRL
Pred štirinajstimi dnevi so pokopali v Ne-mah Jakoba Ceschio, ki je bil najstarejši mož v Furlaniji;	nekateri	sodijo,	da	morda v celi državi.	Ta mesec	bi namreč	uča-
kal 105 let. Učakal bi jih vesel in še pri zdravju ter pri — žganju in tobaku. Stari »Jakum« je namreč vedno pravil, da mu pristni tropinovec in dobra cigara pomagata k dolgemu življenju. Devetdeset let je imel, pa je še vedno delal v lastni žganjar ni v Nemali. Vsak dan je rad tudi nekaj čas.a presedel s prijatelji v gostilni pri »bri-školi«. Vesela nrav, Šilce žganja, tobak in karte so torej tudi pripomoček k dolgemu življenju. Sosedje pravijo, naj pa Bog našemu očaku na onem svetu plača za ta vedri nauk.
Štandrež:
DAN ŠPARGLJEV
Stare navade, ljudske šege in razna obredja počasi izginevajo iz naših vasi. Prav tako tudi krajevni običaji, ki so izvirali iz dela in čustvovanja vaške skupnosti.
Vendar se pa še pojavijo izjeme, čeprav v bistvu povezujejo ljudsko folkloro z, recimo novo stvarnostjo. V Štandrežu na primer se je spet uvedel lepi običaj zahvalne nedelje z novimi potezami. Na te nedeljo blagoslovi domači župnik vozove, traktorje kmečko orodje, pa tudi pridelke ter domač kruh im vino, ki so na trgu na voljo vsem sosedom in gostom, v znak hvaležnosti za božje darove.
Štandrež je pa predvsem vrtnarsko - zelenjadarski kraj. Najžlahtnejši pridelek umnih vrtnarjev so tu že od nekdaj šparglji. Prav šparglji so pa dali domačinom idejo za njih praznik, kakor je drugod praznik češenj ali vinp.
V soboto in v nedeljo bo torej štandrež v znamenju okusnih špar gl jev. Prodajali jih bodo na stojnicah obenem z domačo pijačo in okusnimi prigrizki. To pa ni vse. Domače organizacije, to so:	Kmečko	društvo.
Sprotno društvo »Juventina«, obe prosvetni društvi »štandrež« in »Oton Župančič« so se domenile za skupno kulturno proslavo ob prazniku špargljev.
Tudi to je značilno in razveseljivo, da se vsa društva složno domenijo za skupen nastop, ne pa da strupeno škilijo drugo na drugo. Praznik se bo začel že v soboto zvečer s povorko godbe na pihala in narodnih noš po vasi. Ob deveti zvečer bo še godbeni koncert in nastop folklorne skupine. V nedeljo ob 16. uri bo nogometna tekma, ob 20. uri pa koncert sedmih različnih zborov. Peli bodo domači mladinski, cerkveni in društveni, »Planika« iz Pevme, »Filej« iz Gorice, »Jezero« iz Doberdoba in »Fantje izpod Grmade«. Nato bodo igralci društva »štandrež« nastopili z »Županovo Micko«. V ponedeljek bo še tombola. Vse tri dni bodo odprte tudi razstave kmečkih strojev, knjig in posebna slikarska razstava. Pri njej so udeleženi znani slovenski umetniki od Sakside, Kosiča in Palčiča do najmlajših.
Sovodnje:
JAVNA DELA
Sovodenj ska občina se gospodarsko razvija; o tem ni dvoma. K dvigu so nekaj pripomogle tuje industrije, dosti pa seveda podjetnost in delavnost domačinov samih. ■Brezposelnosti in revščine bi torej v okraju ne smelo biti. Obenem se izboljšuje tudi zunanje lice našega središča in sosednih zaselkov. Povečini so urejene in asfaltirane vse naše ceste in javne poti ali pa bodo v najkrajšem času.
Druga naša skrb je bila in je še vedno naša šola. šolsko stavbo bi bili lahko zgradili že pred osmimi leti, če bi bili imeli tedanji šolski oblastniki več razumevanja. Tako pa smo morali čakati do sedaj. Novo, vsem učnim zahtevam ustrezno poslopje bo stalo nasproti sedanji šoli na zemljišču športnega igrišča. Skoro vse stroške bo krila država iz fonda za šolske zgradbe. Preračunani pa so na sedemdeset milijonov lir.
Tretja zadeva pa je naš občinski kullur-no-športni dom, če ga smemo že zdaj tako imenovati. Zemljišče zanj je že kupljeno, in sicer na prostoru športnega igrišča poleg bodoče šole. Načrte iin dela je prevzelo podjetje Makuc. Če bo vse v redu, bo pričelo z gradnjo že jeseni. Osrednji del pol-pritlične stavbe bo velika dvorana; v dolžino bo imela 30i/j> metra, v širino pa 17> U metra. Pred dvorano bodo trije večji prostori za pevske in igralske vaje ter prostor za čitalnico z javno knjižnico. Poleg bodo še slačilnice in potrebni higijenski prostori.
Za izvedbo tega načrta je občina najela posojilo 30 milijonov lir pri gor iškem Montu.
GLASBENI NASTOP
š - ■' a Glasbene mat ice v Gorici ho pri redila v sredo, 12. junija, zaključni ntstop gojencev svoje glasbene šole. Predvajanje ho ob 20.30 v prostorih kluba »Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13. Prijatelji mladine in glasbe so vljudno vabljeni.
IZ KULTURNEGA ZIVLJKN.JA
Zanimivi „Pogovori”
Kot znano, je začelo izdajati Društvo slovenskih bogoslovcev v Ljubljani lastno šapilograftra-no revijo »Pogovori«, katere tretja številka je izšla pred nedavnim. Revija postaja vse bcljša od številke do številke im ta tretji zvezek je najboljši dokaz za to. V njem najdemo med sodelavci že imena, ki uživajo velik ugled v slovenskem kulturnem svetu, kot na primor nadškof Pogačnik, Edvard Kocbek, Marjan Rožanc. Stanko Cajttkar in Ivan Mrak.
Uvodnik te številke je napisal Jože Krašovec. Naslov člainka je »Ob eseju o prvih straneh«. Gre za komentar ali mnenje o Sartrovem eseju pod tem naslovom. Krašovec sam označuje svoj članek le za »sramežljivo študentovo približevanje navdihu zrelega ustvarjavca«. Zavzema se zi pravice življenja in za notranjo harmonijo v človeku, harmonijo med razumem, in verovanjem. Naj navedemo iz članka samo nekaj značilnih stavkov: »Nočemo mrtvila in statike, hočemo živeti. Nenehno se borimo za harmonijo, da nas bo smrt povezala z večno Harmonijo. Izvirnega greha ne moremo razrešiti, a moremo ga nenehno reševati.«
Sledi esej Marjana Rožanca »Esej o prvih stvareh«. Tudi on obravnva človekovo in posebno kristjanovo potrebo po notranji harmoniji. Rožanc očita človeku, da pravzaprav sploh noče biti odrešen, ket se noče ponižati pred Bogom; sam hoče veljati za božanstvo. Svojega dozdevnega božanstva noče deliti z Bogom. A »naša potreba po harmoniji nas muči neodvisno od naše volje: harmonija je, ki je morda obstajala že pred nami, prav gotovo pa harmonija, ki obstaja istočasno z nami. Tudi našo omejeno zavesi spoznavamo neodvisno od naše volje samo v razmerju do Neskončnosti,« končuje Rožanc svoj esej'.
Milan Dostal je prispeval članek »Srečni dobri človek ali »človek človeku?« »Resnica... je in ostane, da se dvoedinost človekovega človečanskega ideala in smisla ter cilja njegove življenjske borbe srečni dobri človek ne sme nikoli razbijati«, piše Dostal, potem ko je prikazal, kako človek teži po tem, da bi bil srečen, in kako sreča ni mogoča brez dobrote. Potem nadaljuje: »Človekova sreča je usodno, dialektično povezana z' njegovo dobroto. Pravi in edini smisel človekove dobrote je v sreči, pravi m edini smisel njegove sreče je v dobroti. Človekova sreča je pot do njegove dobrote, dobrota pot do njegove sreče.« To je
Kulturno novice
France Forstnerič je izdal pri Državni založbi Slovenije pesniško zbirko »Dolgo poletje«. Zbirka je razdeljena c cikluse Pohod besed, Drava, Zgodnja maša, Na paši in Selitev gozdov.
V Sloveniji so začeli predvajati novi slovenski celovečerni film »Sončni krik«. Režiral ga je Boštjan Hladnik. Krstno predvajanje jc bilo v Slovenj Gradcu. Hkrati so predvajali kratki film Črta Skodlarja »Ce bo deklica«.
Državna založba Slovenije je izdala drugo zbirko pesmi Svetlane Makarovič »Kresna noč«.
sicer preprosta resnica, vendar pa je že dolgo ni nihče ponovil in pribil tako jasno in jedrnato. A ravno na preproste resnice naš čas najrajši pozablja.
Janez Evangelist Mlaikar razpravlja v svojem eseju o »Meji med vero in nevero«, Venceslav Za-daivec pa o »Moči človekovih čustev«, o človekovi osebnosti in humanizmu. Zanimiv je intervju, v katerem je zastavilo uredništvo »Pogovorov« vprašanja nadškofu Pogačniku, Stanku Cajnkarju in Edvardu Kocbeku. Vprašanja se nanašajo na pokoncilsko Cerkev; na sodelovanje med duhovniki in laiki v župnijah; na neoklerikalizem, ki ga nekateri 'komunisti očitajo cerkveni hierarhiji; na pokoncilski katoliški etos in na Truhlarjevo knjigo pod tem naslovom; na takoimonovanega »duha Zahoda«; na to, kakšna naj bi bila duhovna in intelektualna vzgoja današnjega slovenskega bogoslovca; na Mohorjevo družbo in na revijo »Pogovori«. Zanimivo je, da želi nadškof Pogačnik, da bi ostali »Pogovori« notranja revija teološke fakultete, Kocbek pa pravi: »Pogovori so v kratkem času pokazali, da današnji slcvenskii bogoslovci postajate jasni in močni izobraževavci sodobne krščanske misli ter umetniških in kulturnih prizadevanj. Zavoljo obeh dimenzij bi bilo dobro, da bi se ne omejili le na svoj sameniŠki krog, kajti tudi mnogi današnji študentje, vaši ladški tovariši, razodevajo podobne težnje in sile.«
Zanimiv je tudi intervju s pisateljem Ivanom Mrakom, ki govori mod drugim o odnosih med umetnostjo in vero. O tem govori tudi članek Petra Požauka. Revija vsebuje tudi leposlovje, med drugim Pesmi »Prva brazda« Ivana Steguja in »Zorenje« Janeza Marolta.	E.	Z.
V knjigarnah se je pojavila pred kratkim nova knjiga našega tržaškega pesnika Stanka Janežiča. To je pesniška zbirka z naslovom »Tihe stopinje«, ki se praiv dobro poda nežnemu tonu Janežičeve poezije. Knjiga je izšla pri tržaški založbi »Tabor«, natisnila pa jo je tiskarna Graphis in ji dalo prav lepo obliko. Ilustracije in oprema so delo slikarja Avrelija Lukežiča.
Knjiga šteje okrog sto strani On obsega nekaj nad petdeset pesmi. Razdeljene so v cikluse: »Po gozdu«, »Na goro«, »Skozi noč« in »Do jutra«.
Že kar v prvi pesmi prvega ciklusa, ki ima preprost naslov »Pesem«, naletimo na dva verza, ki sta zelo značilna za Janežičevo poezijo in dobro izražata njen tenkočutni značaj. Glasita se: »Tiho je v izbi srca. — Nekdo na nevidne strune igra.« Zares, Janežičeve pesmi hočejo hiti tihe, nevsiljive. Tiho in milo hočejo zveneti v današnjem bučnem svetu, ki vzbuja pesniku tesnobo. Zato ga vleče ven, v kraško naravo, na gmajno, med brinje in v gozd. Značilna je pesem,: »Pomlad na Krasu«. Oblaki hitijo v daljave — poje pesnik — in z njimi gredo utripi njegovega srca. Rumeni dren ga sprašuje v tihi ogradi: »Kam?
DRUGA KNJIGA MAJCENOVEGA IZBRANEGA DELA
Pi-i mariborski založbi Obzorja je izšla že druga knjiga »izbranega dela« značilnega, a širši javnosti vse premalo znanega pesnika in pisatelja Stanka Majcena. Knjigo je uredila znana slavistka prof. Marja Boršnik, ki je napisala o njem tudi obširno študijo.
Ta knjiga prinaša nekaj Majcanovih pripovednih, dramatskih in pesniških del iz njegove poznejše ustvarjalne dobe, mod drugim odlomek iz nedokončane avtobiografske povesti »Detinstvo«, o kateri ugotavljajo kritiki, da je velika škoda, da je ni dokončal, in prvič obljavljani drami »Matere« in »Cesar Janez«. Objavljenih pa je tudi pet Majcunovih leposlovnih študij. Knjigo, ki šteje 502 strani, jc opremil slikar Janez Bernik.
Iz kulturnogm žlvifonja
Milena Merlak-Detela je 'izdala novo pesniško zbirko »Beseda brez besede«. Izšla je v Londonu. Cena 1 dolar. Že s prvo zbirko se je uvrstila med najboljše slovenske pesnice.
Razni slovens*ki listi, doma iin v tujini, so opozorili na šestdesetletnico uglednega kritika Lina Leglša, ki je doma s Tržaškega.
Za kandidata demokratske stranke Eugena Mc-Carth.va dela propagando tudi najuglednejši sodobni ameriški pesnik Robert Lovvell. Na njegovih volivnih shodih pogosto bere svoje pesmi. Tudi McCarthy piše pesmi.
V starosti 91 let je umrl znani belgijsko-franco-ski slikar Kees van Dongen. Veljal je za slikarja »žensk«
Izšla je nova, 17. številka 'tržaške revijo »Most«. Uvodnik je napisal Drago Štoka.
Tu si doma.« Med brinjem in bori ptič poletava in se z njim poigrava, češ: tu je moje gnezdo, pa tudi tvoje. In pesnik zaključi: »V vetru pomladnem trave drhte — vse bolj je nemirno moje srce.«
Zdi se, kot da je Janežič v teh pesmih nanovo odkril naravo, posebno kraško naravo in naravo slovenskih goric, in našel v njej nekaj močno sorodnega svoji duši in svojemu razpoloženju. Rad bi se naslonil na panonsko brezo, da hi skozi oba zašelestel veter in pel o pomladi. Veter mu poje mimo okna in mu daje čutiti v žilah mladost, bojevitost in željo do petja. V nekaterih pesmih je dobro čutiti navzočnost narave panonskih holmov, dvigajočih se nad ravnino kol otoki, porasli s kostanji, bukvami in brezam,i. Pa tudi navzočnost panonskih vasi, kajti »sadje obrano — vabeče in vdano — iz shrambe diši.« In obrano sadje, ki čaka na prešo, nikjer tako močno ne diši iz shramb kakor v panonskih vaseh v poznih jesenskih dneh. In bližino Panonije začutimo tudi iz Janežičevega pesniškega jezika, v katerem zavestno uporablja razne panonske oblike, ki se zde v njegovih pesmih nenadomestljive, kot na primer: »Gospodinja je okna im vrata zaprla — zdaj smo lak sami.« Te oblike le še povečavajo moiodioz-nost Janežičevega verza in mu dajejo vonj po določeni zemlji in pristnost.
Pesmi v ciklusu »Na goro« so bol j meditativne, kot na primer »Bridkost«, »Sebi za1 rojstni dan«, »Klic domovine«, »Tako so leta mimo šla« in »Angela pošlji«. V tem ciklusu najdemo tudi pesmi »Rimski večer«, ki se je porodila iz občutja P°~ letne noči v Rimu, in »Golgota«, iki je čisto religioznega značaja in globoko občutena. V ciklusu »Skozi noč« se spet vrača v naravo, a tokrat nočno. Noč pa mu je tudi simbol trpljenja in smrti, kot na primer v pesmi »Moja noč«. Zadnji ciklus »Do jutra« je spet razmišljajočega značaja. V teh pesmih izraža Janežič svoje dojemanje življenja* svojo povezanost s stvarstvom, vero v prerojeni1; in voljo do bivanja, kateremu skuša odkriti pravi pomon.
Knjiga frpominm
Pii ljubljanski založbi »Borec« bodo izšli v kratkem spomini Frančka Majcena z naslovom »Tudi beseda je bila orožje«. Majcen je spadal svoj čas h krščansko-sooialističrri skupini v Osvobodilni fronti in je bil včasih za kurirja nekaterim njenim voditeljem. Večkrat ga omenja tudi Edvard Kocbek v svojem partizanskem dnevniku (»Tovarišija« in »Listina«), Odlikoval se je po svoji drznosti, a tudi po pustolovskem duhu in samostojnosti v akcijah. Leta 1941 je obiskoval še osmi razred gimnazije v Ptuju, a sc je pred Nemci umaknil v Ljubljano, kjer se je pridružil akademskemu katoliškemu klubu »Zarja«, s katerim se je potem organiziral v OF.
Proti koncu vojne se je Majcen, kot kaže, pridružil partiji in opravljal po vojni nekaj časa razne funkoije. Po izbruhu spora med Titom in Stalinom pa' se je umaknil na Vzhod, kjer je
i2 noj nega caba
potem v Budimpešti sodeloval v propagandnih ko-minformistiičnih oddajah in 'izdajanju propagandnega tiska proti Titovem režimu. Po Stalinovi smrti in izboljšanju odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pa je bil izročen Jugoslovanom. Po prestani kazni se je spet vključil v domače življenje in zdaj bo izdal, kot rečeno, knjigo spominov, ki bodo pomenili zanimivo branje, tembolj ker osvetljuje v njej bolj malo znano plat medvojnega dogajanja, to je delo na terenu, posebno na štajerskem. Mnogokrat je namreč na skrivaj prelezel mejo med Ljubljansko pokrajino in nemškim zasedbenim področjem.
Njegovi spomini bodo nedvomno zanimivi tudi kot dokument o medvojnem dogajanju pri Slovencih in o takratnem razpoloženju v slovenskih ljudeh, kot lahko sklepamo že po odlomku, ki je bil nedavno objavljen v ljubljanskem »Delu«.
Marsikatera pesom v zbirki »Tihe stopinje« j'f tako lepa, da bi ji komaj našli primerjavo v vsej dosedanji Janežičevi poeziji. Zato je ta knjig® dokaz njegove nadaljnje pesniške dozorelosti.
Pesniška zbirka Sianka Janežiča „Tibe stopinje"
„fncžni Hov eh” vendarle obstoja*
Najnovejša številka sovjetske revije »Nauka i religia« je prinesla članek etnologinje Jeanne Kofman, ki je vodila že več odprav, ki so iskale snežnega človeka. Jeanne Kofman je prepričana, da snežni ljudje zares obstajajo, da pa so zelo plašni. Govorila je z okrog 300 ljudmi na področju Kar-bardina in Balkarije na Kavkazu, ki so videli snežnega človeka. Naletela je, tako trdi, tudi na zapuščeno taborišče snežnih ljudi, kjer so ležali še ostanki hrane, im izmerila stopinjo snežnega človeka, ki je pol-drugikrat tako velika kot normalna človeška stopinja. Skupina tridesetih šolskih otrok je baje videla snežno dekle, staro okrog 16 let. Neki poljski paznik, po ime-
ITALIJANSKO GOSPODARSTVO JE V DOBREM POLOŽAJU
Banca dTtalia (Italijanska narodna ban ka) je imela ob koncu maja občni zbor, na katerem je bilo predloženo letno poročilo, ki je hkrati pregled nad celotnim stanjem italijanskega narodnega gospodarstva. Iz poročila je razvidno, da je italijansko gospodarstvo zdaj na trdnih nogah tako v notranjosti kot tudi nasproti tujini. Državi in zasebnim podjetjem dolguje tujina v celoti nad štiri tisoč milijard lir (6 in pol milijard dolarjev), tako da je gospodarski saldo Italije s tujino pozitiven.
Guverner Bamce dTtalia, prof. Carli, pa je v poročilu priporočil reorganizacijo kreditnega sistema v Italiji, koncentracijo podjetij, ki delajo s previsokimi proizvodnimi stroški, olajšave v dajanju kreditov in večjo pomoč za modernizacijo tekstilne indu-strjje, ki je ostala doslej bolj ob robu vse-ftt prizadevanja za obnovitev gospodarskih kapacitet in povečanja konkurenčnosti, četudi ie zelo važna, kot je poudaril guverner.
Italijanska plačilna bilanca s tujino je °dlična. V štirih letih, od aprila 1964 do Utarca 1968 je znašal italijanski prebitek v plačilni bilanci s tujino 3,7 milijard dolar-jev, kar je pripisati predvsem turizmu, de uarnim pošiljkam izseljencev in stalnemu boljšanju trgovinske bilance.
nu Balagov, pa je s strelom pregnal snežnega človeka s polja, kjer je zobal sončnice.
Jeanne Kofman upa, da bo na svoji prihodnji odpravi tudi sama končno videla snežnega človeka. Vsekakor pa to najbrž ni človek — če res obstaja — ampak kakšna velika vrsta opic, ki se je prilagodila hladnemu gorskemu podnebju, ali pa kaka vrsta snežnega medveda. Morda pa gre tudi za mit, kajti tudi ljudje, ki menijo, da so premagali vero in mite, vendarle ne morejo živeti brez mitov. Ustvarjajo si nove mite in kulte, ali vsaj zasilna nadomestila zanje.
ČE BI RASTEL DENAR NA DREVESIH
Znani filozof Sir Bertrand Russell je nekoč izjavil: »Če bi rastel denar na drevesih, sem gotov, da bi se nekatere dame, ki jih poznam., poročile z opicami.«
ANGLEŠKA KAVA
Sofia Loren je dejala v nekem intervjuvu: »Odkar sem pokusila angleško kavo, vem, zakaj Angleži tako radi pijejo čaj.«
V ŠOLI
Profesor: Povejte, mi, Sosič, kaj je vzkliknil Julij Cezar, ko ga je Brut zabodel z bodalom.
Dijak: Vzkliknil je: ojoj!
HIŠNI RED VISOKOŠOLSKEGA DOMA »KOROTAN«
(Nadaljevanje s 3. strani)
12. Kdor povzroči kako poškodbo, jo mora poravnati. Vsak izgubljeni ključ mora biti plačan. Paziti je treba na varčno uporabo toka, plina in vode. Električne naprave (kakor kuhalniki in žarilniiki) niso dovoljene.
13. Slike ali Okraski v sobi so dovoljeni le na obstoječih žebljičkih. Ni dovoljeno imeti v sobi lastno opremo ali preproge.
14. Po hiši se ne sme slišati nepotreben ropot ali glasno govorjenje. Od 21,30 do 7. ure mora vladati po celi hiši popolna nočna tišina. Vrata je treba pazljivo im počasi zapirati. Po hodnikih in stopnicah se mora kolikor mogoče potiho hoditi. V sobah in v kuhinjah se sme v času nočne tišine le zelo tiho govoriti.
V slučaju bolezni ali kake nezgode je treba takoj obvestiti vodstvo doma.
Za razgovor o hišnih zadevah ali za obravma vo posebnih predmetov je enkrat na mesec hišni sestanek. Navzočnost je obvezna.
17. V smislu kolegialnosti je vsak obvezan, da napravi enkrat na mesec pet ur vratarsike službe in da se pri izvrševanju te službe strogo drži zadevnih predpisov.
18. Za gojitev medsebojnega razumevanja in dobrega vzdušja v domu je vsak upravičen, da sporoči vodstvu doma ustno ali pismeno vsako vrsto vprašanj, predlogov ali pritožb, katere bo vodstvo doma rade volje vzelo na znanje.
Vsak študent pa je podpisal pri vstopu tole prijavnico.
15
16
Podpisani izjavljam, da sem se seznanil(a) s pravili hišnega reda z dodatnimi pojasnili, katerih sc hočem točno držati. Spoštovati hočem ure-NA PONTEROSSU	ditev visokošolskega doma Korotan in sodelovati
Prodajalec:	Kupite vsaj	tale nožok	za'	odpira-	za dosego njegovih namenov, hi so: prijetno bi-
nje pisem.	vanje, uspešno učenje, duhovno oblikovanje in
Kupec: Mi	ga ni treba.	Moja žena	odpre	vsa-	narodno-kuilurno izobraževanje slovenske visoko-
ko moje pismo.	šolske mladine.
ŠPORT MRD NAŠO MLADINO
BOROVE MLADINKE DRUGE V ITALIJI Mlade odbojkarke z. Z. Bor so dosegle na finalnem turnirju državnega mladinskega prvenstva v Reggio Emiliji izreden uspeh. Zasedle so drugo mesto, česar si niti največji optimisti niso pričakovali. To odlično uvrstitev so si popolnoma zaslužile. Najprej so gladko premagale z 2:0, v setih 15:13, 15:6, ekipo Mediterraneo Catania, za tem pa prav tako z 2:0 (13,1) dekleta UISP Se-stese.
Proti -novim državnim prvakinjam Cus Parma so sicer klonile, vendar posebno v drugem setu po navdušujoči in zagrizeni borbi. Drago mesto v
državi predstavlja za naša mlada dekleta ros čudovit podvig, ki je v ponos vsemu slovenskemu zamejskemu športu.
SOKOL IN BREG IZGUBILA
V ženski B ligi sta obe slovenski ekipi izgubili. Medtem ko je bil poraz Brežank proti močni ekipi Marzotto predviden, preseneča padce Sokola pred ekipo Porzio, ki je na zadnjem mestu v lestvici. Brežanke so kljub porazu v glavnem zadovoljile, Soko-lovike pa so očilno zunaj forme.
Edi Košuta
tfpomii/ii i%piue huetoune oojiia
•mm 97 • mm m m m V RUSKEM UJETNIŠTVU«
Inž. J. K. ■ ■ ■
Sedel sem za mizo, me Marfa Fedorovna Potreplja po rami in začne gladiti po laseh, govoreč: »Ti ne hudoben človek, hudobna sta Germanec in Madžar, ti naš brat.« Zahvalil sem se Marfi, Lavra Laza-reva pa jo je zopet odpeljala k mizici pod oknom.
Pili smo čaj in prigrizovali piškote z »va-renjem«. Kar se odpro vrata in v salon stopi Nina Feldšerjeva z malim paketom v rokah. Postavi se pred mene in pravi: »To je za vas. Kozaki vračajo zaplenjeno Uro.«
Odvijem in najdem v paketu uro znamke »Longines«, skoraj enako moji nekda-nji. Vstal sem in zjecljal zahvalo, zlasti Lavri Lazarevi. Kliment Ivanič je takoj protestiral, češ da jo je on prinesel od njenega očeta v Odesi. Nato je zavladal splošen smeh im meni je bilo milo pri srcu. Kino Feldšerjevo pa so posadili k meni, tako da sem sedel med njo in gospodinjo Lavro. Urice pa je tiktakala v levem skriv-
nem žepu hlač. Ni imela verižice, a tisto si bom kupil prihodnjič v Kišinevu, sem si mislil.
Marfa Fedorovna pa se je zabavala sama zase. Opazil sem, da ima pred seboj tri igračke, ki so bile najbolj podobne žabam. Te je prestavljala po mizi in nekaj momljala. Bolj glasna je postala, ko je svoje igračke razpoložila po tleh in jih s svojo palico razmeščala. »Kolja sem! Niketa tja, tudi Olgica sem!« Prekladala je svoje žabice, največkrat jih je postavila v vrsto, na čelo katere je vedno postavila »Koljo« (Nikolaj). Kliment Ivanič mi je rekel, da predstavljajo te tri žabice njene nerojene, zavržene otroke, med katerimi sta bila dva ženskega, eden pa moškega spola. Enkrat po 10. uri je Lavra Lazareva spravila Marfo spat, a ta je še večkrat pogledala v salon in je Lavra limela z njo mnogo opravila.
Zanimiv je bil ta dan pomenek v salonu. Očitno se je učitelj nekoliko pripravil na temo »Puškin v Besarabiji«.
Aleksander Sergejevič Puškin, najpomembnejši ruski pesnik, se je rodil 26. maja 1799 (pol leta pred našim Prešernom) v Moskvi, vzgajal se v carskem liceju v Carskem selu in s 15 leti se je že nekoliko uveljavil s svojo pesmijo »Spomini na Carskoje Selo«, z 18 leti pa bil nastavljen pri »Oddelku za zunanje zadeve«. Bil pa je nemirnega duha in radi ciničnih razdražljivih satiričnih in hujskajočih govorov so ga premestili k Uradu državne uprave za Besarabijo. Tako je prišel v Kišinev tisoč km daleč od prijateljev. Tu je pridno zbiral folklorne predmete, poslušal pravljice in ljudske pesmii, največ pa se mešal s cigani in opazoval njih življenje. V pestrosti raznih narodnosti je našel široko polje za svoja proučevanja. Mnogo tega je uporabil v svojem prvem večjem delu »Ruslan in Ljudmila«.	(Dalje)
 •---
ŽVEČILNI GUMI ZA KRAVE
Mali Ivo, otrok iz mosta, je prišel na počitnice k stricu na deželo. Kmalu nato vidi na pašniku čredo krav, ki leže na travi in prežvekujejo. Nekaj časa jih je radovedno gledal, nato pa pritekel k stricu:
»Stric, ali krave tudi žvečijo gumi?«
19
Piše MILE MIRNIK Riše MARJAN BREGAR
°'S R
£3 O <3
■" o.-«
sin
bi r*
O o c - o, a
mi
io a rt
° o <u s
c/5 (D
e s «
rt >n •
t/i M N
•n n
K
H,
&0 "3 >CJ
3? • S /> 6 SS85b‘<
o rt o rt
!«&a § > of
X) ™ o ^ z
8 2|^
^ u ra
£ rt u-g = 3 h .!
•“ Nii~".rt
■E « 0 S
O, bo « 0> O
0»^ n. o o
rt CX ^ O C
^ . a _	6
s^lls
-	^	rt	^	^
O
^id .£ *
s&i-
'>53 a-^ ^
H >N rt
0> O ,£
•1—1 tr	.rt
rt o .. ^
<d bi) h ;q g-^ N -* *rt O ® v* M C ^ r-
_.5 -'u c rt E .2
O <D O ■*-'
2 >N M O
!|s°c
O ^	. rt TJ
*
-=> g rt ^ C
O u ” T3 ®
<D	ni
z <D «
Hm
g 'rt s oj ra b -g
o & « ..§
«
g,N>g C js
j	C	E	rt	S
2	K	bO	_,	*-■
C	o	.r-,	dl	'H
-o £	c
s	I	*	I	g
a) CQ cd bi g —	•	■—,	>N	J-.
_«s 4
N N'
V TJ
i
S
^9