396
Politični pregled.
Državni zbor. — Morda se razmere v našem parlamentu kaj zboljšajo, vsaj zatrjuje se, da bode opozicija v bodoče tirala dostojnejšo obstrukcijo. Vzlic temu zatrdilu je posl. Wolf v jedni zadnjih sej zalučal pravosodnemu ministru grofu Grleispachu psovko „Justizm6rder" v obraz. Storil ni državni zbor prav za prav še nič Zdaj obravnava o podporah po ujmah in povodnjih oškodovanih okrajev. Tu gre tudi za koristi slovenskih kmetovalcev, za katere so se zavzeli naši poslanci Nekaj država pač stori, a vse premalo. Birokracija pač nima pravega smisla, za potrebe ljudstva. Pri razpravi o teh podporah so poslanci raznih strank očitali vladi, da pri cenitvi Škode postopa površno, pri razdelitvi podpor pa pristransko in svojevoljno Drugi teden se začne tudi razprava o raznih pred logih, naj se obtoži ministerstvo. Razprava ima samo agitato-ričen pomen, ker je v naprej zagotovljeno, da se predlogi odklonijo. V jedni zadnjih sej je finančni minister predložil državni proračun in ga obširno pojasnjeval. O proračunu govorimo na prvem mestu. Značilno za naše parlamentarne razmere je, da sta poslanca opat Treuinfels in grof Faiken-heyn stavila predlog, naj se izvoli poseben odsek, nekak častni sod, kateri bo razsojal v slučaju razporov in kaznoval krive poslance. Povod temu predlogu je dal dvoboj grofa Ba-denija s posl. Wolfom.
Desnica in vlada   — Razmerje mej desnico in vlado še vedno ni pojasnjeno.   Zlasti   nezadovoljui   so   slovenski, hrvatski in   maloruski   poslanci   ter  nemški   klerikalci,   ker   se vlada nikakor   neče izjaviti glede   njih   zahtev, dočim se je  s Cehi in Poljaki že   dogovorila in se   v   proračunu znatno ozirala   na   češke   zahteve,    cehom   ponuja  tudi   mesto   češkega ministra. Z ozirom na nejasnost   položaja so stranke, pripadajoče   desnici,    formulovale   svoje   najnujnejše    zahteve.    Tudi Slovanska  krščansko   narodna   zveza je to   storža in izjavila, da ostane   v večini,   Če ta  njene   zahteve vzprejme   kot svoje in da  bode   vlado   podpirala,   Če ta njenim zahtevam administrativnim potom takoj ugodi. Položaj je še   vedno popolnoma nejasen.
Sistiranje ustave, — čedalje pogosteje se čuje zatrjevanje, da bo vlada sistirala ustavo, ako se jej ne posreči, razbiti obstrucijo. Največja ovira sistiranju je državni osnovni zakon iz leta 1867., po katerem postane Ogerska neodvisna država, ako v Cislitvanski ni parlamenta. Poroča se da je ta ovira zdaj odstranjena. Cesar se je minole tedne mudil na ogerskem in se z madjarskimi politiki dogovoril, da ostane razmerje mej. Cislitvansko in Ogersko nedotaknjeno, tudi če se v Cislitvanski suspendira ustava. V ta namen hočejo Madjari premeniti svoj državni osnovni zakon. No če misli vlada da kaj opravi s sistiranjem ustave, naj le poskusi svojo arečo. Solferino in Kraljevi gradeč pričata, kam pripelje državo absolutizem.
Nemška katoliška ljudska stranka je v silnih škripcih ker so jej nemški nacijonalci za petami. Nacijonalizem razburja tudi kraje, katera zastopa nemška katoliška ljudska stranka in ta razburjenost škoduje stranki še zlasti zategadelj, ker se je zvezala s Slovani proti obstrukcijonalistom. Da se stranka kolikor možno ubrani svojih nasprotnikov, je sprožila predlog, naj državni zbor sklene zakon, s katerim se ustvari okvir, ki ga naj dežeini zbori popolne, čeki in Poljaki so se izrekli proti temu predlogu, vsied česar se je bati, da pride v desnici do krize.
397
Nagla sodba na Hrvatskem. — Za vsako civilizo-vano državo je sramota, ako se kje udomači tak političen sistem, kakor na Hrvatskem. Kar počenje hrvatski ban grof Khuen-Hedervary, preseza že vse meje. Tako kakor on ne vladajo niti turške paše. Mera krivic in nasilstev je naposled prekipela. Primerili so se veliki nemiri, o kateih smo že govorili. Ban jih je zadušil s tem, da je razglasil „štandrecht", kar se zgodi samo tam, kje je nastala revolucija. Pa ta poštenjak Khuen-Hedervary je šel še dalje. Drznil se je trditi, da je revolucije kriva narodna stranka, katera se bori na koristi naroda in pobija sistem banov, in drznil se je trditi da so prouzroČitelji revolucije v zvezi z gotovimi krogi v Gislitvanski. Za to nesramnost, katera meri brez dvoma na cislitvanske Hrvate, mora ban dobiti primeren odgovor.
Pogodba z Ogersko. — Dne 31. decembra poteče pogodba z Ogersko Na to, da bi se pogodba mogla pravočasno obnoviti, ne misli nihče. To je absolutno nemogoče. Eadi tega se je avstrijska vlada dogovo rila z ogersko, da se sedanja pogodba za nekaj časa podaljša. Ker je ta pogodba za Ogersko jako ugodna in za nas jako škodljiva, zahtevali so Madjari, naj se provizorno podaljšanje raztegne kar za več let, za dve leti, ali kar za tri leta. Avstrijska vlada bi bila morda privolila v to, toda bala se je, da v parlamentu ne dobi večine, in se vsled tega odločila, da naj se pogodba podaljša samo za jedno leto, kateri zahtevi se je morala udati tudi madjarska vlada.
Nemčija. — V nemškem državnem zboru bode kmalu bliskalo in grmelo. Vlada namerava o i drž. zbora zahtevati mnogo milijonov za izboljšanje nemške vojne mornarice. Državni zbor je dotične dosti skromnejše zahteve že dvakrat odklonil, sedaj pa namerava vlada še veliko več zahtevati, kakor kdaj poprej. Sedanji drž zbor gotovo ne dovoli teh zahtev. To ve prav dobro tudi vlada. Prav iz tega se tudi sklepa, da vlada na vsprejetje njenih predlogov niti ne misli, ampak da jih sproži, da bi imela povod, razpustili drž. zbor in dobiti za nemške patrijote   omamljivo volilno parolo.
Rumunska. — Kralj rumunski je bil bred kratkim v Budimpešti. Eumunski ministerski predsednik Sturdza ni prišel ž njim, a vendar so kraljeve napitnice, v katerih je povdarjal ozko zvezi mej Rumunsko in Avstro-Ogerske, obudile po vsi Rumunski silno nevoljo, katera se obrača tudi proti minister-skemu predsedniku. Rumuni so nejevoljni in obsojajo kraljevo postopanje, češ, da je sankcijoniral grozni položaj na Ogerskem živečih Rumunov. Po vsi Rumunski se je začelo živaljno gibanje, čigar posledica bo najbrž odstop sedanje vlade.
Grška. — Rallisovo ministerstvo, katero je prišlo do oblasti v času, ko je bila Grška v vojni s Turki najbolj poražena, se ni obneslo in je moralo odstopiti. Priporočalo je vsprejetje mirovne pogodbe, upajoč, da si s tem zagotovi obstanek, toda Delvannis že komaj čaka, da pride zopet na krinito, in delal je Rallisev toliko sitnostij, da je ta moral odstopiti. Toda Delvannis ni sam postal ministerski predsednik, novo vlado je sestavil Zaimis, najpostenejši mej grškimi politiki. Zdaj mu Delvannis nagaja kar more, vse, da postane sam ministerski predsednik in nasprotuje sklepu miru z vsemi silami. Ta boj za moč mej grškimi politiki je naravnost ostuden.
v                                                                                                                       v
Španska. — Konservatizem je na Španskem zopet je-denkrat bankerotoval. Država je v najobupnejšem položaju in kraljica si ne ve pomagati drugače, kakor da je sestavo novega ministesstva poverila vodji liberalne stranke, maršalu Sagasti. Pričakuje se, da uredi Sagasta kubansko in filipinsko vprašanje na ta način, da dovoli tem otokom precejšnjo avtonomijo. Doma pač ne bode dosti opravil. Španske razmere so preklaverne in se sploh ne dajo asanirati, ker je ljudstvo premalo omikano in pieveč siromašno.