Svobodna državnozborska učiteljska zveza. Svojčas so se že vršila pogajanja za ustanovitev intemacionalne napredne učiteljske zveze cele Avstrije, i_ ta pogajanja «e delno vrše še dandanes. Ko pa se je ustanovila Nemško-avetnjska učiteljska zveza in Slovansko-avstrijska učiteljska zveza, tedaj, ko so zastopniki teh dveh zvez imeli na Dunaju posvetovanje za parlamentarno akcijo v prilog izboljšanja gmotnega stanja učiteljstva, je padla ideja, da se naj osnuje v državnem zboru zveza vseh učiteljev, ki so državni poslaad. Zadnji čas so se res sešli vsi poslanci, ki so ljudskošolski učitelji, in ustanovila se je svobodna učiteijska zveza, ki ji pripadajo vsi ljudskošolski uStelji-poslanci naprednega prepričanja brez ozira na narodnost. Predsednikom zveze je hil izvoljen češki učitelj Alojzij Kocoecnj:, Slan ceške napredne Ijudske stranke, tajnikom pa nemški nacionalee nadueitelj I. Hedra. Nsiloga te svobodne državjiozborske učiteljške zveze je skrbeti v prvi vrsti za stanovško-politiške interese učiteljstva in za šols&o-politiške interese. V parlamentu učiteljstvo danes ni itnelo pravzaprav prave zaslonsbe, kar iiam je jasne dokazal zadnji neuspeh naše akcije. Politiške stranke so pusčate pasti uciteljske interese pred interesi stranke; posamezni poslanci so pač nastopali za inte*ese učiteljstva in šole bolj odločno, toda pravega trdnega ozadja niso imeli. Sedaj pa je osnovana močna skupina, ki bo preko klubovih disciplin začrtovala svoje stališče in bo vodila stanovsko-politiški in kulturnošolski boj učiteljstva v parlamentu. I-k-avega itorediK-ga bejja u&teljstvo do danes pravzaprav «e ni vodilo. To pa ¦v prai vrsti zaradi iega, ker je svoje stantrvsko-šolske zadesre pr^puBGals vedno izvojevati polifiScim strankam, ki so se pa izkazale nesposobne zarto veliko delo. ln v tem pagledn se .Je prieela med aičiteJjstvom že jzdavna potrebna -emancipačga učiteljsfcvta, da samo jiastopi v vseh korporacijah, da same doboguje stanovskopolitSki in kalterno_jlski 4oj. _ot prvi imjpehie svobedne .i5;iteljske zveze imamo zaznamowati izaraz solidarnosti državnega uradništva z ljudsko šolskim uSitegstvom. ;Z Dunaja sino dtfbili dne 24. L m. sledecfe poročilo: ,JVčeraj seje oglasSa.deputacija prvega spldšnega avste^skega uradriiškegadruštva ;pod vadstvom poslanca Markhla in Wedre ipri mimstrskem predsedciiku grofu Sturgkhu iin mu izročila pežieijo uradijifike zvsze, v kateri se zahteva zenaoenje ljudskošolskih rueitelj8kih plač * -prejemki državnih urad¦ri_ov ©d XI.—IHII. činovnega ra-ereda. MinisbT^ki predsedaik je _jav31, da ivlada sama žefli, da se ateši učiteljek© vprašanje na dost(gen načm, tda je pa reforma glede doloeitve službenih prejensflcov -na podlagi tock preffložene pefUcije z ¦oziptHn na položaj v poBameznih d^elah težko iizvedljiva. Veiidar pa je vlada zato iaa se bo tudi zavzda, da se da § 55. goiovejša in jasnejša oblika, ker ^Dtem se ;fo© mog!o usbreH željam učiteljstva, alko parlameEt reši povoljno davčne predloge, ;da more potem vlada nakazafi deželat_. pramerne doneske. V iiem smMu je odjfovoril tudi finančni ministier Zaleski, ki je deputacijo zagotavljal, da hoce že enkrat reaiti uči- teljske zahteve, ker je avidela jaujno potrebo regulacije. Konferenca z muiistrskim predsednikom je trajala nad eno uro. Po- slanec Wedra predloži peticijo tudi poslanski sbornici*'. Nevo karporacijo — svobodno učiteljsko zvezo — je smatrati vsekakor važnemu napredku uciteljskega vprašanja v parlafflaentu in mora ostati stalna točka našega organizovanja.