Stev. 51. (Postno tek. ritna. -11. san la Pasta). ¥ Trstu, petek 19. decembra !924. Izhaja vsak petek opoldne. N ni! o v : Tret-Trieate Ca>ella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcif Malega /ista MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK: Leto li. ^ **■>■?*»• oni Številka 20 stotink. "Ma“ U“- - C. c. p0il. ) U'J'^ka knjižica (Dr p„m UVBLJANA (Wcnzar) , __________________ '-G0SLa VI j ,/\j Hale novice Mtall koledar. Petek, 19. decembra: kvatrni petek. — Sobota, 20.: kvalrna sobota. — .\e-delja 21.: apostol Tomaž. — Ponedeljek, 22.: Ceno. — Torek, 23.: Viktori-Ja- — Sreda, 24.: vigilija, sveti večer. ~~ četrtek, 25.: Rojstvo Jezusa Kristusa. BožičAa številka (,Malega lista« izide v..sredo dne 24. decembra. Potres. V petek dne 12. I. m. je bil v naših krajih precej močan potresni su: ob (polpeti h zjutraj. Marsikateri se 1® zbudil, ta ali oni skočil na noge, vendar ni bilo sile. Središče sunka je bilo ttienda v Tolmeču v Furlaniji. Tam Se je sesulo par podstrešij in tudi žup-na cerkev je dobila poškodbe. Pol res 80 čutili daleč okoli po Italiji, po Slo-' Veniji in po Južni Nemčiji. Nov predsednik v Švici. Švicarska zvezna republika si je izvolila novega predsednika. Zove se I-van Marija Musy. Rojen je v Freibur-in šteje 48. let. Po poklicu je odvetnik. t Anton Jerkič. V Gorici je umrl Anton Jerkič, ši-^oni vse Primorske znani fotograf. ? _njim zgubi goriško Slovenstvo znatnega rojaka. Naj mu bo zemlja rahla ! Lepa naša domovina v Trstu. 'proslave ustanovitve jugo-®lovanske države se je vršila v pravoslavni cerkvi v Trstu slovesna služba ®°žja. Ob koncu je sijajen zbor zapel j^tnne «Bože pravde«, «Lepa naša domovina« ter «Naprej«. Slovencem, ki ®° bili slučajno v cerkvi, so se ob zvokih himen zasolzile oči. Hrušiški rojak Pran Tončič, časnikar v Trstu, je Naredil v Padovi izpite in postal doktor Pravde. ^r- Josip Valjavec, Slovensko-italijanski slovar. Italijansko-slovenski del Valjavčeve-slovarja, ki je izšel pred desetimi Vse pride na dan OSEM MRTVIH. Iz Haiger-ja v Porenju so poročali časopisi dne 1. decembra slecleči dogodek : V Haiger-ju je kamenolom, kjer je bil za ravnatelja Angerstein. Njegovo vilo je napadla četa kakih 20 do 25 razbojnikov. Vse, kar se jim je- branilo, so pobili. Ravnatelj je bil težko ranjen in kasneje prepeljan v bolnišnico. Ubiti so bili : njegova žena in tašča, neka dama. ki je bila v vili na obisku, trije uradniki, en delavec in en vrtna*. Reparji so vjlo zažgali in nekteri mrliči so bili najdeni vsi ožgani. O storilcih ni sledu. ZAPLETENA ZADEVA. Razume se, da so oblasti po tolikem zločinstvu šle umo na delo (to je bilo v Nemčiji!) in skrbno preiskovale vso sledove. Prišle so na to. da bi utegnila biti četa roparjev izmišljena pravljica in dobile so na sum samega ravnatelja Angersteina. ANGERSTEIN SE BRANI. Mrliči so bili prenešeni v mrtvašnico v Haiger in tam je zdravnik preiskoval, na kak način so bili ubiti. Ranjenega ravnatelja Angerstein-a so prenesli tudi v mrtvašnico, da bi ga opa- zovali, kako se bo vedel. On pa je vstrajal in tajil. Pozneje ga je višji državni pravdnik strogo izpraševal in mož se je začel zapletati, vendar se še ni udal. VEST GA JE PEKLA. Državni pravdnik je tedaj trdovratnemu ravnatelju kar naravnost v obraz povedal: ti si morilec. Spravil ga je v vedno večjo zadrejjo. pozival ga, naj raje prizna, da si olajša svoje stališče, ker uiti ne bo mogel. Ravnateljeva trma je bila slednjič strta in priznal je objokan, da je on sam pokončal vseh osem oseb s premislekom, zažgal vilo in ranil sam sebe. ZAKAJ JE TO NAREDIL, Ravnatelj Angerstein je poneverjal premoženje sebi zaupanega podjetja. Da bi uničil dokaze svoje nezvestobe, je že dalj časa namerjal svoj zločin. Tako je tedaj pokončal najprej svojo ženo in taščo, potem pa svoje uradnike in delavce. Konečno ja hišo polil z benco-Jom in zažgal, da bi skril tudi sledove strašnega zločina. Nazadnje je ranil sam sebe, da bi dobil več vere. In vendar je prišla resnica že v treh dneh na svetlo. dr m kakor slišimo, izide kmalu v j ugi izdaji, je našel pri ocenjevalcih ®kavo pohvalo. Enako pohvalo zaslu-• slovensko-itali.janski del, ki je prav-ar izšel. Slovar, ki obsega 404 strani krog 50 tisoč besed z bogato frazeo-°S’.io in imenikom krstnih in zemlje-JSn*h imen, je delo, ki je zahtevalo f>°go truda. Pisatelj si ni mogel po-. ®gat.i z drugimi deli, zakaj, doslej ve >zšlo le ipar kratkih, neznatnih slo-r«kov, ki nikakor niso ustrezali J^kdanjim potrebam. To vrzel je iz-y nil dr. Valjavec s svojim slovarjem. njem je zbral vse, kar je potrebno Vsakdanjem življenju. sj a je olajšal rabo slovarja, jc kakor °Venske tako tudi laške besede za ^ttioval 7. naglasom, laške nepravil-glagole s križcem, različne po-e^e s podpičjem itd. Slo bo ^*sk . je jasen, oblika priporočila. Var je vreden vsega priznanja in c Prav dobro služil dijakom, trgov-tr P’ uradnikom in sploh vsem, ki po-^ 3ujejo laški jezik. — Cena je lir 22. podaja ga Katoliška knjigarna v r’cii via Garducci št. 2. Plačaj, kar si dolžan. na,.G^aferi naročniki še niso plačali se ?0(,‘nine za staro leto. Cas je že, da amij°- Popolnoma za Šenk ne 0 lista, ko je že tako poceni. Znamenita petletnica. Te dni so praznovali v Ljubljani petletnico, odkar je bila ustanovljena slovenska univerza (vseučilišče). Od leta 1848. dalje se je vedno ponavljala med Slovani zahteva po lastnem narodnem znanstvenem zavodu. Znamenita je bila zlasti agitacija v letih narodnih taborov (1867-1870). Posebno so povzdigovali glas goriški Slovenci (v Šempasu, v Prvačini, v Brdih itd.) Toda pod nemško vlado je bilo vse zaman. Nemci nam niso privoščili univerze. Ko se je leta 1918. podrla nemška oblast, tedaj so šli možje v Ljubljani na delo in v jeseni leta 19.19. je bila univerza odprta. Med živimi ima posebne zasluge zanjo dr. Danilo Majaron, ki je vedno načeloval ti kulturni borbi. Prvi rektor univerze je bil učeni matematična* Plemelj. Tekom petih let se je pokazalo, da je bila univerza res potreb-na in koristna, pokazalo pa se je tudi. da ima vse pogoje za uspešen procvit. Osramoženi so vsi. ki so kdaj trdili, da smo Slovenci premajhen narod, da bi mogli vzdrževati vseučilišče. Imamo ga in dela nam čast pred svetom, veseli smo ga in ponosni nanj. Vstaja v Albaniji. V Albaniji se radi koljejo. Ni jim do tega, da bi se med sabo preipirali po časopisih, saj ne znajo brati, ampak opravijo vse zadeve s puško in handžarjem. Proti vladi Fan Noli-ja se je sedaj dvignila opozicija na organizirano vstajo in menda že zasedla Skader. Pravijo, da je vzrok za vstajo tudi v tem, da je vlada obetala razdeliti veleposestva, potem pa obljube ni izpolnila. Gotovo je pa tudi to, da tičijo zadaj tuji agenti in tuji denarji. Zadnji glasovi trde. da je v nevarnosti obmorsko mesto Valona. Velevlasti iščejo pač razloga, da bi se vmešale v albanske spore in sebi vzele, kar žele ugrabiti Albancem. Evropa je tako strašno kulturna, pravična in miroljubna, da se kar cedi od svetosti, misli pa le na rop in zasužnjkvanje malih narodov. Pratiko prodajata. Ivan Počkaj. Vel. Ubeljsko. Stanko Senica. Katinara. Male beležke. Po polna resnica. «Edinosti piše, da je Slavikova organizacija silno močna, .£.V'riško pa zelo majhna; goriško vse zapušča, k tržaški vse beži. To je seveda res navzlic temu, da ima tržaška «Edinost v deželi skupno 142 članskih izkaznic, goriška organizacija preko 2(300. Gor in dol. Nasilstvo je spravilo sno-parstvo gor, nasilje ga. bo spravilo dol. Dr. Wilfan pa je šel z Jadransko banko gor. z Jadransko banko gre dol. Same resnice. Na zadnjem zborovanju «Edinosti« so zavezniki bank poudarjali, da skrbi njih politično društvo za gospodarsko dobrobit naroda. Res je: dr. Slavik ima v Kolonji krasno vilo, dr. Pretner je miljonar, dr. Wilfan pa ima poleg precejšnjega premoženja 0 do 7 tisoč lir mesečnih dohodkov. Taki so, taki! Dopis z dežele: «V nedeljo sem bral v «Edin6sti» dopis z dežele, kjer se pisec huduje, da se narodni prvobo-ri tel ji tu pa tam okrtačijo za grehe, ki jih delajo v svoji protiljudski politiki v škodo naroda.. Pravi, da se vrši obrekovanje na debelo, namesto da bi vsaki besedi sledil dokaz. «Mali list« pa bo zanimalo, kdo je poslal dopis v (.Edinost«. Dotičnik je že 3 dni prej povedal v neki krčmi naše občine, da bo pisal «Edinosti». In res je bilo oddano pismo na naši pošti na «Edinost« v Trstu. Kdo pa je ta dopisnik? Med vojno si je z goljufijami zgradil dve hiši. Aprovi-1 zacija, namenjena ljudstvu, je šla nje-®u v dobro. Seveda, ako bi mu danes očitali nepoštenje, bi na sodniji on zmagal, ker nihče ne more dokazati dneva in ure, ko je goljufal. Toda v vsej občini ni osebe, ki M ne bila pre-pričana in prisegla, da je obogatel z. goljufijo. Zakaj pa to? V Trstu in Gorici stane navadna tranvajska vožnja 40 stotink, v Vidmu, ki leži v starih provincah, pa samo 30 st. Mari mi iz odrešenih dežel nismo državljani? (MIHEC UN J? AtCISC MIHEC. JAKEC i Finzi testament narW1i, > se Giolitti veseli Kmalu bode snop končan, ■ Janezu zasije dan Sreča v nesreči. Iz Londona poročajo: Neka gospodična Casvvel, ki je bila že dolgo časa gluha, se je šla vozit v aeroplan. V višini 3000 metrov se je pilot spustil navpično navzdol za 800 metrov. Občutki pri takem padanju so sila vznemirljivi. Gospodična je bila tako presunjena, da je zopet zadobila sluh. Ona je pač lahko vesela te vožnje. Nobel prase. V češkem državnem zboru so se poslanci pritoževali, da manjka snage v .železniških vagonih. Minister za železnice se je branil, da to ni krivda u-prave, ampak da občinstvo samo onesnaži vagone. Za vzgled je povedal er. slučaj: Poslanec opozicije se je peljal po železnici. Šel je v prvi razred, kakor ima pravico Seboj ipa je nesel v vagon tudi mladega prašička, ki ga je • kupil za pleme. Sprevodnik je godrnjal, da to ne gre in zahteval, naj poslanec odda žival, da se bo vozila kakor pritiče taki živali. Častivredni poslanec pa je začel kričati, da njemu in njegovim prašičem pritiče prvi razred. Sprevodnik je moral bežati in pustiti v miru hudega ljudskega zastopnika z živaljo vred. In potem naj minister čisti vagone? Živinski človek. Na Kalcili na Dolenjskem so pri nekem kmetu večerjali. Med večerjo je prišel v hlev hudoben človek in zabodel konja med rebra, tako da je žival pol ure nato poginila. To je res taka surovost, da je ni moč dovolj ostro obsoditi. Potopljen parnik. Ob nizozemski obali je italijanski parnik «Laura» zadel skupaj z angleškim ((Lorenz«. Vsled dobljenih poškodb se je ((Laura« potopila. Ta «Laura» pa ni Kozuličeva iz Trsta, ampak od drugod iz Italije. Mladini nezadovoljni. ((Edinost« poroča, da sta se na nedeljskem sestanku VVilfanove stranke pojavili dve struji: del mladine da tir-ja odstop par prvoboriteljev, kar da je pogoj za delo in mir v deželi. — To je tudi res. A'ko bi Wilfan in Slavik edina ne odločevala v tržaškem druš-štvu, bi se goriška ter istrska oi*gani-zacija že davno mogla pobotati s tržaškimi mlajšimi silami; tako bi danes trdno stal in krepko deloval «Narodni svet«, ki ga je ravno dr. Wilfan odklonil na zadnjem sestanku z dr.jem Besednjakom. Radovedni smo. ali bo v tržaškem društvu še enkrat zmagal absolutizem, ali pa bo prodrla mladina, ki je za načelo demokratizma. Notranje posojilo v Franciji. Francija je poleg ameriškega posojila razpisala posojilo tudi v notranjosti in nabrala štiri in pol miljarde frankov. Kako Je s politiko Dve preiskavi. V Italiji se bije vedno bolj očitno boj naravnost proti osebi »vojvode« Mus-, solinija. Pol leta je minulo, odkar je bil ubit poslanec Matteotti in v ti dobi je državnozborska opozicija zelo spretno zasledovala en glavni cilj: prignati do tega, da se javno pove, kdo je odgovoren za oni umor. Vedelo se je to tudi prej. toda govoriti se nj smelo v javnosti. Opozicija pa je vstrajno obdelovala javno mnenje in spravila na svojo stran vso Italijo in še ostalo evropsko javnost. Preiskava glede umora je bila torej dvojna: eno so vodili sodniki in stvar zavlačevali in mečkali, ker niso mogli naprej, drugo vodi politična opozicija in ta zanka se -vedno ožje zadrguje, ker ima. opozicija bolj prosto roko. Obtožnica. Politične razmere .so že dozorele tako daleč, da je opozicija vložila pravo sodnijsko ovadbo. General De Bono je obtožen sokrivde pri umoru Matteotti -ja. De Bono je bil v tistem času vrhovni načelnik državne varnostne o-blasti in poveljnik snoparske milici je. On se je udeleževal sej morilskega odbora («čeke»), na katerih so bili razni napadi sklenjeni in med temi tudi napad na Matteotti ja. On je po umoru protipostavno vzel v roke preiskavo in pomagal med lem nekaterim krivcem. da so se poskrili (tak policaj velja!). On je tudi uganjal komedije z najdbo Matteottijevega jopica .in potem trupla. Vse to obtožnica našteva. Obtožnico je vložil urednik ljudovskega tednika «11 Popolo« Donati. Vložena pa je pri senatu, ker je De Bono senator (lep senator !) in ga mora soditi senat sam. Senat je obtožnico izročil Najvišjemu sodnemu dvoru in ta je odredil, da se preiskave o umoru posl. Matteotti ja udeleži tudi en senator in se tako preiskava o celi zadevi združi skupaj. Kladivo. Opozicija udarja po vladi z najtežjim betom. Obtožnica proti generalu De Bono ima političen pomen. Udarec ni bil namenjen generalu, ki je sedaj nekje v Afriki za gubernatorja in nima več politične moči: opozicija je merila više in tudi zadela. In koj nato je zamahnila k drugemu udarcu, ki je Finzijev testament. Pred pol leta je bil Finzi ministrski tajnik. Ko je vsled Matteottijevega u-mora škandal rastel previsoko, odbran je bil Finzi za grešnega kozla in vržen iz vladne palače. O njegovem ((testamentu piše «11 Mondo» : «V nedeljo dne 15. junija (Matteotti je bil umorjen 10 junija), je obiskal poslanec Amendola gosipoda Giorgio Schiff-Giorgini, ki mu je ves ganjen povedal, da je trenutek poprej čital neko listino, ki je sestavil Finzi. V tej listini je Finzi natančno obrazložil, v koliko zadeva njega odgovornost za «sistem», ki je uvedel do umora,Matteotti ja. Finzi se je bal, da bi nanj padla glavna krivda za umor Matteot-t-ija; bal se je tudi, da bi ga «čeka» spravila na drugi svet, ker je bil priča vsega njenega početja. Radi tega je sestavil tisto listino v svojo obrambo in jo izročil v več izvodih raznim svojim prijateljem, da bi jo izročili državnemu pravdniku, ako bi se zgodilo, da bi on izginil. V svojem «testamentu» pripoveduje Finzi, kako sta ga najprej Acer-bo, potem pa tudi Mussolini, silila, naj •poda ostavko, ker to da zahtevajo najvišji interesi fašizma. Finzi trdi, da je bila «čeka» ustanovljena na zahtevo Mussolinija samega in da je tudi delovala poči njegovim vodstvom. Delo je vodil odbor šestih (nekateri od teh so zaprti). «čeka» je vodila vse napade in tudi napad na Matteottija. Mussolini da je vedel za vse in je za vse tudi odgpvoren. Tako govori tedaj Finzijev testament. Ta spis je sicer pol leta star. a značilno je to, da se danes lahko v časopisih objavlja, ko se prej ni smel. Ofenziva proti vladi je torej koncentrično izpeljana in zdi se, da vlada nima več nobenega izhoda. Vlada na umiku. V državnem zboru je nastala velika nevolja proti vladnemu načrtu zakona, s katerim naj bi se udušila svoboda časopisja. Tudi med dosedaj zvestimi fašisti-poslanci je šel glas, da bodo zavrnili tisli sramotni načrt. Zato se je vlada udala še pred razpravo in to reč odložila. V senatu pa so se vzdignili proti načrtu, ki ga je naredil vojni minister: ta je hotel vso armado preu-strojiti po svoji glavi. Večina senatorjev, ki se razumejo na vojaške zadeve, se je oglasila proti vladnemu načrtu. Proti je govoril celo sam vojni maršal Diaz. Tako je tudi v tej zadevi Mussolini potegnil krajšo slamico. Težko se bo še dolgo držal na vladni klopi. Socialna šola. Peto vprašanje: kje so bogastva? Čemu, Cernu ? Industrija je nar rdi! n v zadnjih 70 Udih of/roinne na/rredke. To je resnico. Cio c el; sr vpraša : »Kje pa jr to strašno bogastvo, ki go je industrija rodila? Kdo ga ima? Čemu je .vsa zemlja prepražena z železniškimi mrežami? Cernu plove, po morju na stotisoče parnikov? Čemu so telefoni, brzojavi, zrakoplovi, avtomobili, neštevilne razkošne palače po mestih?» Z drugo besedo povedano: Kaj je z vsem ogromnim bogastvom, ki se je /jo vsem svetu nakopičilo zastran razvoja industrije. Kmetje so ravno tako revni kakor pred ■100 leti, delavci, obrtniki, uradniki itd. ravno tako. Kam je zginilo vse ono bogastvo? Kdo ga je pospravil? Nekje mora bili! Odgovor. Vse tisto bogastvo je, v rokah kapitalistov. Vse, prav vse! Kmet, delavec, obrtni/; itd. pa je to bogastvo ustva ril, on še jr potil, on je delal: sadove pa so pobrali kapitalisti. Čemu torej delamo? Jasno je, da delajo mil jonske množice delovnega ljudstva samo zalo, da — ob pičlem zaslužku za hrano, stanovanje in obutek zase in družino —-ustvarjajo neizmerna bogastva za kapitalizem. En zgled za dokaz. Premoženje angleškega kraljestva (brez kolonij) je znašalo /ti/i. leta. 220 tisoč mi/jonov lir (v našem denarju), 60 let kasneje je znašalo premoženje angleškega kraljestva 630 tisoč miljo-■nov, torej je trikrat narasllo. In vendar ljudske množice niso nič obogatile. Vse tisoče miljonpv so pobasali kapitalisti. V dobi kapitalizma se to godi. Ko zmaga socialno mišljenje, bo vse drugače. Delavec je vreden svojega plačila. Popolnoma enaki ne bomo nikdar, toda pravično pa ni, da ta nima niti za kruh za družino,, drugi pa si zasužnji po 20.000 delavcev ter si kopiči na tisoče miljonov. (Nadaljuje). Naši prvoboritelli. Naslednje pismo nam je poslal neki priprost, a jako nadarjen slovenski rojak. Glasi se: «Tržaška «Edinost» je priobčila več člankov, v katerih napada dr.ja Bitežnika. da je pri seji očital tržaškim voditeljem podkupljivost. Zato mu je dal največji poštenjak med poštenimi klofuto. Ako bi se dva fantalina klofutala, bi bilo to seveda jako grdo; za enega prvoboritelja je pa to plemenito. Po mojem mnenju naj bi bil šel dr. Sla-vik med Arnavte. Sedaj pa k Slaviku kot prvoborite-Iju. Imel sem opravka radi nekaterih zemljeknjižnih izbrisov. Stroške bi moral plačati ne jaz, ampak prejšnji lastnik, kakor je bilo to jasno rečeno v kupni pogodbi. To je priznal tudi gospod doktor. Toda gospod Slavik je zvedel, da dotičnika nima za kaj prijeti in je začel zahtevati od mene; in sicer me je reveža tirjal za 129 lir. Jaz sem se protivil — na podlagi pogodbe in besed gospoda doktorja. Nato me dr, Slavik toži. Prišel sem na sodnijo in tam ni bilo več 129, ampak 209 lir. Tam so me vprašali, ali se podvrženi ali ne. Sam sem bil, neučen človek, pa sem si mislil: z doktorjem-advokatom imeti opravila je zadnja. Zato sem rekel: «Jaz se z doktorjem ne morem pravdati, ako torej plačam, plačam po nedolžnem«. Rekel sem, da bom plačal, kadar bom mogel, ker sem bil brez denarja. Gospod dr. Slavik pri njegovem malem zaslužku seveda ni mogel dolgo čakati in nekega lepega dne mi prinese pismonoša plačilni nalog; P3 spet ni bilo več ne 129, ne 200, ampak že 329 lir in da moram plačati v tolikih dneh. Ker pa res nisem zmogel, mi pride čez nekaj dni v hišo rubež, da me postavijo na dražbo. Slučaj P® je nanesel, da je bil tisti sodni cenilec moj star prijatelj; razodel sem mu svoje in on, ki ima veliko skušnje, mi je napravil natančen račun ter izračunih da — tudi po naj višjih tarifah — znaša račun ravno 69 lir manj kot je računal doktor. Svoto sem plačal. Vidite. dragi čitatelji, ako bi plačal vseh 329 lir, bi jih doktor Slavik lepo spravil. Sedaj naj si vsak sodbo napravi in račun. Pa pride čas, ko bo tudi ljudstvo obračunilo s celo kapitalistično kliko. Josip Čehovin, via Officine 38. Na javno vprašanje javen odgovor (Piše poslanec Besednjak). V Rimu sem dobil v roke «Edinost» od 4. decembra, v kateri vidim člančič: «Poslanec Besednjak na delu za blagor ljudstva.« Nekoliko začuden čitam, da me vidijo še vedno v Gorici, ko se nahajam tu že od 29. novembra. Res sem svoje potovanje nekoliko odložil in nisem odpotoval v Rim isti dan, kakor je pisala «Straža», toda zadržale so me nujne dolžnosti do svojih volivcev. Fantje in možje iz Slapa nad Vipavo so bili drugič aretirani in so se nahajali v ajdovskih zaporih. Ali ni bila moja poslanska dolžnost, da se zanje zavzamem? Kako sem mogel odpotovati, predno b{ bili nedolžni ljudje na prostem ! Ali naj bi bil odbil odposlanstvo Sla-pencev? Orožniki so nadalje v Gorah prepovedali delovanje telovadnih odsekov. Prišli so fantje v Gorico in prosili pomoči. Al i naj bi jih bil poslal domov? Moja dolžnost je bila, da posredujem in vztrajam v Gorici, dokler se zadeva ugodno ne reši. Goriški podprefekt je bil nadalje izdal ukaz, da so vse društvene prireditve prepovedane, če se ne motim, do 16. decembra. Društva so prosila pomoči. Ali naj bi jih bil odbil? Treba je bilo nadalje iti v Videm rudi žganjekuhe itd. itd. Sicer pa nima smisla, da bi še dalje pisal. Vsak razsoden 'človek razume, da je bila moja dolžnost zadržati potovanje, in vsakdo mora le strmeti, da me «Edinost» radi tega napada! Sicer pa potujem v Rim, kadar se mi zdi potrebno, če se mi zdi, grem, če ne, ostanem, kar je jasno za vsakega pametnega človeka. Komaj sem dospel v Rim. me dohiti poročilo iz Gorice, da je tržaški prefekt prepovedal dramatične prireditve v slovenskem jeziku. Nemudoma sedem in napišem interpelacijo na notranjega ministra, v kateri protestiram proti nasilnemu in nekulturnemu ukrepu. Ali ni bila to moja dolžnost,? Ne ! V «Edinosti» čitam. da je bila moja interpelacija «ne samo nepotrebna, ampak naravnost škodljiva za blagor ljudstva.« Zakaj neki? Zato ker je poslal že poslanec Wilfan protestno brzojavko Mussoliniju ! Res sem pozneje bral v «Edinosti» brzojavko. ali se kljub temu nisem mogel dovoli nastrmeti nam nenavadnimi nazori tržaškega dnevnika. «Edinost« mi stavi nastopna vprašanja : Kaj neki si je mislila rimska vlada, ki ve, da imamo Slovenci v parlamentu samo dva poslanca, ko je prejela obe protestni brzojavki? Brez dvoma si bo mislila, da oba poslanca v takih važnih zadevah nista složna in vsled tega ne bo tudi na dotične proteste polagala nikake važnosti. > Vsled tega bi morali Vi, za blagor ljudstva vneti g. poslanec Vaš protest opustiti, ker ta protest ni bil v blagor, ampak v odločno škodo našega ljudstva !» Na javna vprašanja odgovarjam ta-ko-le: 1. Kaj si je mislila vlada? Da sta oba poslanca ogorčena radi nasilnega odloka, ker oba protestirata. Drugega si ne more misliti noben minister, ki j0 pri čisti pameti. 2. 0e govorite torej o nesložnem nastopu poslancev, ne veste, kaj pišete-Ali je morda zahteval en poslanec slovenske prireditve, drugi italijanske? Oba sta zahtevala eno in isto. Wilfan. je poslal brzojavko Mussoliniju, Besednjak je pa vložil interpelacijo na pri' stojnega notranjega ministra Federzo-nija t Kaj je na tem slabega? Nič. Ko bi imeli mi Jugoslovani 100 poslancev v parlamentu, bi lahko vseh sto poslalo sto protestnih brzojavk Mussoliniju i*1 vložilo 100 interpelacij na FederzonijaJ Škoda, da jih nimamo, da bi mogli to storiti. ,0,101 več protestov, tem večji pritisk na vlado in tem bolj gotov uspeh. 3. Vlada ne more torej iz obeh protestov prav nič sklepati na neslogo, temveč ravno nasprotno. O neslogi bi jo mogli prepričati kvečjemu članki, kakor jih priobčuje «Edinost» 4. decembra. 4. «Edinost» trdi, da ne bo polagala rimska vlada na proteste obeh poslancev «nikake važnosti«. Dogodki so dokazali ravno nasprotno. Odlok tržaškega prefekta je že preklican ! 5. Iz tega lahko sklepa vsak .Slovenec in Hrvat na Primorskem, v kakšno «odločno škodo našega ljudstva« je bila moja interpelacija. S tem sklepam. V Rimu, 7. decembra 1924. Poslanstvo in gnojnib. V februarju 1924.: snopar Bagnasco piše vodstvu, da bo odtrgal od snop® 60.000 delavcev, ako ga ne bodo kandidirali v snoparski listi za državn* zbor. V marcu 1924.: Bagnasco drŽ* volivni govor v gledališču v Regg*0 ter pove, da mu za pošlanstvo ni mar in da bo vrgel poslansko izkaznico v gnojnik, ako ne bi mogel zadostno braniti koristi delavstva. — Dne 6. april® 1924.: Bagnasco ni dobil prej garantiranih 60.000 glasov, ampak le 590» preferenc. V Oktobru 1924.: DelavCt iz okraja poslanca Bagnasco so skrajno nezadovoljni s poslancem in pri notranjih (tovarniških) volitvah za delanj sko .komisijo dobi kandidat — prista* Bagnasca le 2% glasov, social ističn1 kandidat 98%. Navzlic temu pa stoji gnojnik in zaman čaka izkaznice poslanca Bagnasca- Kaj se kuha pri Jadranski Iranki. Ni dovolj, da so požeruhi spravili 53 iniljonov. Vložniki hočejo, da se krivci ugotovijo, spravijo pred sodišče ter obsodijo; želijo pa obenem, da se ugotovi premoženje krivcev, ali bi se iz njih premoženja dalo dobiti vsaj nekaj, ■da bi se odškodovali nesrečni vložniki, ‘{i so vložili svoje težko prihranjene lire v Jadransko banko. Preiskava se je vršila. Preiskavo je začel sodnik dr. Bencich, Ki je znan po svoji strogosti in pra-vičnosti. Ta sodnik je vztrajno preiskoval ter je že našel nekaj pravih krivcev. Kakor strela z jasnega. Vsa javnost je zaupala v tega sodnica. Pa kaj se je zgodilo? Ta sodnik je bil — na migljaj od zgoraj — odpravljen na dopust. In kdo ga namešča ? Sodnik dr. Gargano. Odprava ostrega sodnika in nameščenje novega sodnika ie vzbudila v modrih krogih veliko začudenje. Zakaj? Skušnja nas uči. Kadar so višji krogi hoteli, da se preneha preiskava glede nekaterih tanjših zadev Matteottijevega zločina, ■so poslali «na. sprehod» sodnika drja 'Occhiuto-ta. Kadar so hoteli višji krogi povzročiti, da se preneha preiskava proti tistim, ki so napadli poslanca Foroi-ja, so Poslali «na dopust« dotičnoga strogega 'sodnika. In v našem slučaju ? Vsi se še spominjamo, da se je vršila Pred letom preiskava pri Jadranski banki zastran izmenjave denarja. Tisto Preiskavo jo vodil neki strog sodnik. Kar na enkrat se je tedaj čulo, da so vi§ji krogi poslali tistega sodnika «na Popust« in imenovali na njegovo mesto ravno drja, Gargano-ta. To daje misliti! Sodnik Gargano je nekak rezervni sodnik, ki naj povzroči, da preiskava -'ugasne. Le poglejmo! V znanem procesu Proti Kamenaroviču, ravnatelju Jadranske banke, ko bi se moral Ičame-Parovic zagovarjati radi očitka goljufije v škodo erarja, se je zgodilo to, da se J« proces mirno stekel in da so bili od banke odpuščeni uradniki Kajič in tovariši, ki so bili izvršili ovadbo proti Kamenaroviču! Na ta način se je končal tisti proces in banka je nadaljevala s Svojim sleparskim delovanjem . In da-11 es, ko so začenja na novo proces zoper banko, so hoteli višji krogi, da vodi Preiskavo spet — g. Gargano. Sklep. Mi ne delamo sklepov. Prepuščamo Pa bi •avcem, da si sami ustvarijo sodbo, Kaj vse se mora nekje kuhati... Za vsakdanji kruh. Naše gospodinje in ž njimi vso ihdstvo toži, da je kruh tako drag, da Se ga mnogoštevilna družina sploh ne thore do sitega-najesti. Tu pa tam se Udi ugibajo vzroki draginje kruha, to-& to se godi vse površno, dasiravno je zanimivo vedeti, zakaj je kruh, ta vsakdanji in prepotrebni živež, ta-ko drag. Mletva in peka. Po časnikih se te dni mnogo piše o etvi, ki da draži kruh, ker da je , e*;ev dandanes združena z velikan-v lrn izdatki in tako mečejo ti pisavci VG,'U1(> krivde za draginjo na mlino-1II(>. Drugi zopet zavračajo krivdo na p °> ki da stane preveč, in pravijo : bbt' SC zadov°lW° z tanjšim do-°m, pa bo cena kruha padla. Kaj pa zrnje ? det °3 '*e’ da Pri določevanju cene pri-a v veliki meri v poštev mletev in* peka, vendar pa vse to cene kruha bistveno ne spremeni. Najvažnejši čini! elj pri krušni ceni je cena pšenice, torej davno pred mletvijo in peko. En kvintal kruha od 225 lir zahteva en kvintal zrnja, ki stane 150 lir; potemtakem pri 1 kvintalu kruha stane zrnje 2j.A (150 lir), mlatev in peka pa skupno (75 lir). Kaj pa valuta 7 Minuli teden, ko sem pregledoval ce-novnik iz Njujorka, sem ugotovil srednjo ceno IGO centov za en bugel, kar se pravi po naše 5.83 dolarjev za kvintal ati 30'A zlatih frankov za kvintal v Njujorku. Korenina vsega zla. Naša bolezen pa tiči v naši slabi vabiti. Ako bi lira veljala — kakor pred vojsko — za zlato, bi nas stal torej 1 kvintal pšenice v Njujorku 3034 lir, prepeljana v Genovo (voznina, zavarovalnina itd.) pa 35 lir za kvintal. Države, kjer imajo zdravo valuto, imajo tudi kruh poceni; v Švici ga prodajajo po 60 stotink na kilo. Naša valuta in pšenica. Naša. država pa ima bolno valuto; lira velja le nekaj čez 22 stotink v zlatu. Za 100 zlatih frankov moraš plačati 445 papirnatih lir. Kdor tedaj kupi v Genovi 1 kvintal amerikanske pšenice, plača 35 zlatili lir, to je okrog 154 lir v papirju. Ta cena vpliva na pšenični trg v notranjosti države, tako da se vrti cena okrog 150 lir za kvintal. Cena moki je potem 180—200 lir. Kaj sledi Iz tega? Prvič: da vsi ukrepi vlade za prisilno znižanje krušne cene je le mlatva prazne slame. Zakaj? Ker je vprašanje cone kruha vprašanje naše valute. Ker nimamo mi dovolj lastne moke, marveč jo moramo v ogromnih količinah uvažati iz Amerike, a je naša valuta pri kupčijah zelo slaba, je naravno, da nas moka stane” silno visoke cene. Drugič: da# visoka cena kruha ni začasen pojav, ki sc da odpraviti od danes do jutri, ampak je nekaj trajnega. Dokler bo naša valula slaba, bo kruh drag. Vse delo vlade mora iti za tem, da se vrednost našega denarja dvigne. — (Gorica, 3. decembra 1924. — Virgilij Ščefc). čejo nesorazmerno visoke plače. Mestne občine pazijo na pota, razsvetljavo itd. le v mestu samem, okolico pa zanemarjajo. Po deželi se urejujejo le ceste, po katerih vozijo avtomobili, za poti, po katerih prevaža kmet svoje proizvode, se nihče ne briga. Poljske škode in tatvine se tudi neprestano množe, ker so se odpravili poljski čuvaji. Ko se bodo najemala sedaj državna posojila, naj poklicani činitolji poskrbe, da se navedeni nedostatki odpravijo, saj bodo morali vračati posojila vsi davkoplačevalci. Nas izvoz in uvoz. Od 1. januarja do 31. julija tega leta je Italija izpeljala robe za 5085 milijonov lir, uvozila pa je za 7209 milijonov lir robe. Izdali smo torej za 2124 milijonov več ko prejeli. Evo, kako se je vršil uvoz in izvor, z raznimi državami. Številke značijo, koliko miljonov lir. Države Uvoz Izvoz Avstrija 238 372 Jugoslavija 299 213 Češka 130 73 Angleška. 1239 771 Združene (TPžave 2858 613 Nemčija 833 861 Francoska 821 898 Švica 214 874 Argentinija 577 410 Iz tega sledi, da sledeče države dajejo več Italiji kakor Italija njim: Združene države, Argentinija, Jugoslavija, Angleška. in Češka. Za žganjekuharje v videmski pokrajini. Poslanec Besednjak je posredoval pri finančnem ministrstvu, da se dovoli do konca decembra polovična taksa za žganjekuho tudi v videmski pokrajini. Finančno ministrstvo je zahtevi ugodilo. Kmetje so na podlagi poročila v «Gor. Straži« zaprosili pri pristojnem uradu za dovoljenje žganjekuhe proti polovični taksi. Na uradu so jim pa izjavili, da niso prejeli nobenega obvestila o tej odredbi fl-1 nančnega ministrstva. Kmetje so zadevo javili tajništvu Krnetsko-delavske zveze, ki je brzojavno naprosilo poslanca Besednjaka, da naj glede žganjekuhe znova posreduje pri ministrstvu. lajništvo K. D. Z. je tedaj prejelo poslančevo brzojavko, ki se glasi: «Ukaz o polovični taksi za žganjekuho šel v Videm 4. decembra.« če bi finančni urad delal v tej zadevi kmetom še nadalje sitnosti, naj javijo tajništvu Iv. D. Z., da bo pri uradu posredovalo. Vse za gospodo, za kmeta nič. «Pučki Prijatelj« se peča a podporo, ki jo je vlada dovolila istrskim občinam v obliki posojila v znesku 13.751.000 lir. List opominja občino, naj bodo pri najemanju posojil previdne, ker bo treba vračati. Potem opozarja list, kako težka bremena se nalagajo občinam s komisarji in drugimi funkcionarji, ki vle- Semenj v Sežani 12. 12. Prignanih je bilo 1934 glav živine, in sicer: 147 konj, 28G goved, 47 telet in 606 prešičev. Kupčija dobra, Cena govedi po 5 L kg, konji od 1500- 4000 L glava, prašiči 5—6 tedenski od 70—110 L glava. Prihodnji semenj bo dne 22. decembra. Kje je bogastvo. Neka angleška družba je sestavila seznam bogastva na zemlji. Vojska je razmere zelo spremenila. Najbogatejši ljudje so povprečno v Zedinjenih državah Severne Amerike, na vsakega prebivalca pride okoli 62.000 lir; druga je Kuba. Bogastvo Nemčije se je zmanjšalo za tretjino, vsak nemški prebivalec ima sedaj okoli 12.000 lir premoženja. Cene v Trstu na debelo. Zeljnate glave 50-65 kvintal. Karfijoli 100-160 za 100 komadov. Kislo zelje 130-170 kvintal. Repa 20-25. Rdeči radič 200-280. Krompir 60-70. .Česen 1000. Čebula 60-90. 100 limonov 6.70-10. 100 pomaranč 13.22. 100 mandarinov 13-36. Po čem je lira? Dna 18. decembra si dal ali debil; ■a 100 dinaijftf — 34.30 L. za 100 č. kron — 70.25 L. «a 100 fr. frankav 124.75 L. za 100 avstr. kron — 3 20 st. za 1 dolar — 23.10 L. za 1 fant — 108.80 L. ADRIA-CEVLJI izdelek Čevljarske zadruge v mina dobiš v prodajalnah: Trst, Via dei Rettori I Gorica, Corso Verdi 32 Trdni, elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah. Zobozdraviil^ii ambulatortl Zobotohnik M. Godina m« Genova it. 13 prvo Rad« TRST od 9-1, od 3-7 — ob nodeljah od 10-is — A. DELLA SAVIA & Co. Trst. Via Ghega 3, telefon 10-37 edini razprodajaleo vina OPOLLO pristnega domačega pridelka z otoka LAST0V0, DALMACIJA Dostavlja se brezplačno na dam ▼ sodčkih ln pletenkah. Za preprodajalce znižano cene, *a»a«***«*ixa**s*****x***aaa Dr. Ettore D' Osvaldo GORICA Corso Verdi 24 (Trgovski dom). Staroznana gostilna v prenočišči pri Rajhu na Kornu V GORICI. Toči izvrstna domača črna in bela vina ter k raški teran. Kuhinja izborna. Sobe in prenočišča čista, postelje snažne. Za obilen obisk se priporoča JOSIP DROC, gostilničar. Postajališče osebnih avtomobilov ki vozijo v Grgar, Cepovan in nazaj. MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. Parni straj 14-18 HP proda po ceni. Henrik Žvab, Skopo p. Dutovlje. MLADENIČ z dobro dovršeno ljudsko šolo na deželi, 15 let star, zdrav želi vstopiti kot učenec v kako pekarno ali krojačnico v mestu ali na deželi. Pisati ne naslov «Malega Lista«. Specialist za očesne bolezni Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 10-12 in od 3-4. TRGOVINA NA DEBELO. Cilindri (valjčki) za luči, št. 3, 5, 8 ln 11, la najčistejšega kristaliziranega stekla, spravljeni v kartonastih ikatljah na* mesto v slami. Cene brez konkurence. Izključna prodaja za Trst, Istre, Dal* macljo in Furlanijo JOSIP KLUN Via Mazzini 40 (prej Via Nuova). ^ Najvišje cene plačujem za KOŽE kun, Žlafic,lisic dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veverio, krtov, divjih in domačih zajoev. D. WINDSPACH Trst; Via Cesare Batttstl it. to II. m\., vrata IS Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Dl H, Grusovin v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21 Specijalist za kožne in spolne botaznl ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 ia od 3-7 pop. Kal nam z dežele pišejo F JBEGI pri Kopru. Na praznik Matere božje so je vršil v dvorani «Komsumnega društva« pri Pobegih pomenljiv zbor. Dvorana jo bila natlačena gospodarjev, pa tudi drugih poslušalcev. Šlo je za odločitev glede nove cerkve. Zborovanje je vodil Peter Bertok. Govorili so o stvari Josip Bažec, Ivan Bertok, Anton Pobega, Ivan Vatovec in Anton Godina. Ti so bili 1. novembra voljeni v širši odbor za razširjenje farne cerkve Lazaret-Rižama. Zborovalci pa so se izrekli proti temu načrtu in glasovali enodušno za to, da »j zgradi nova cerkev v Pradili. Odborniki so poročali, kaj se je govorilo v odborovih sejah o razširjenju stare cerkve, obljubili pai so, da se bodo zavzeli za novo cerkev v Pradih. Odbor je obiskal gospodarje po sledečih vaseh: Pobegi, Čežarji, Cere, Bonini, S. Toma iti Pradi (z gornje strani). Vsi so se podpisali in obvezali prispevati določeno svoto za cerkev, najubožnejsi po sto lir, bolj premožni po petsto lir. Nato je bil izvoljen nov odbor in sicer za Pobege: Peter Piciga, Peter Bertok, Ivan Bertok, Anton Pobega in Rihard Pečati,;. Za Čežarje: Josip Bordon, Ivan Vatovec, Florijo Valentič in Anton Valenti.:, Za Cere: Aleksander Jakomin, Alojzij Nožič, Josip Sosič in Ivan Bonin. Za S. Toma: Josip Bažec, Ivan Bertok in Anton Grdina. Za Pradi: Jernei Staje in Artur Pečarič'. Z GORNJEGA KRASA. V tržaškem dnevniku je nekdo — to je neki znani vojni oderuh, ki si je med vojno nagrabil velik kup — napisal deset stavkov in laži toliko, kolikor besed. Pravi dopisnik, da je g. Šček proti narodnosti; mi pa vemo, da nobenega poslanca niso snoparji tako preganjali kot njega, ker se je kot poslanec boril za narodno pravice. - Dopisnik pravi, da je Šček ustanovil Kmetijsko zadrugo. Dopisni tepček, . vedi, da je eksistirala zadruga dve leti, proden je bil g. Šček njen član. — Dopisnik pravi, da se je g. Šček kot poslanec p rokic to malo brigal za zadrugo. Lažnivec i Vprašajte odbornika g. čoka in precej drugih, ki Vam bodo povedali, kako je neprestano dnv,a1, da bi se zadrugi pomagalo — deputacijo je on vodil k predsedniku Edinosti. In on ni bil nikdar ne odbornik ne nadzornik zadruge, torej jo vse delal le prostovoljno. In ko je zvedel, da v zadrugi ni vse v redu, je energično tirjal, naj se izven odbora izbere odsek, ki bo račune in stanjo pregledal, a ta predlog jo odbor na zahtevo drja Slavilca odbil. - Ravno tako je laž, da. je g. Šček kdaj v «nje-govi vasi« siril zadrugo. Pač i>a je resnica, da je l>il na občnem zboru zadrugo pri Sv. Jakobu sam g. Anton Muha, ki je bil davno prej njon član, ki je predloge g. Ščeka povsem odobril. Zato je otročje čvekanje dopisnika, ki naj bi se podpisal pod svoje lažnivo poročilo, a to ga je sram. Tudi nihče no trdi, da so propad Jadranske banke povzročili prvoborite-lji v Trstu, pač pa se očita po poln pravici, da so prvaki krivi, da, so naši ljudje na njih agitacijo 'nanosili v to banko fi milijonov. Kdor se je drža.' Malega lista, ta je pravočasno vso ven vzel, kdor pa je bral Edinost, la je še zadnji dan nosil svoje lire v to banko. SOLINA. Naše razmere so prav narobe. Na občini so bili 2-3 uradniki, dokler ni prišel paša; sedaj so štirje in šo občinski zdravnik. V šoli. so bile \ učiteljske moči, sedaj jih je šest. Vse to moramo občani plačevati na davkih. In občinski davki tudi niso pravično razdeljeni. Ta reč gre bolj po prijateljih. Kdor se pašetu prikupi, ima manj zapisanega. O tem poglavju bi se dalo marsikaj zapisati, pa za sedaj naj bo to. s. V. Pepo in Deseti brat• Pepo : Buh te požvižgej, dragi moj deseti brat, krkaj cajta te nism vidu. Pej povej mi nu, al jo res al ne, do si biv u Gorici pr pravdi? Deseti brat: Koa pravš? Pepo ; Muči, muči, kej so boš paču po krajnsko, mar bi šrajov po kraško, ke znaš lih ku jest. Povej nu ! Janez Frčkov mi je pravu na cugi s Trsta na Prosek, de si biv na sodniji u Gorici, kadar je dohtar Slavik to-■m dohtarja Bitežnika, ke je jav trještinskem advokatam, de so podkupljeni uod bank. Deseti brat: Biv, biv. Firčn sem biv, jenu prov kontent sm zdej, de sem biv. Pepo: Zlumek, povej na, kaku je blo, sej veš, de kumoj čakam. DeseH brat : Advokat Slavik je prpelov sabo advokata Podgornika, tisga znaš, ke na*s je za ” cajta vojske pr hov-latah u Štan jel i taku matrov. Slavik je jemu sabu še štiri driige advokate, poleg je biv še sodnik jenu še adn advokat - pravdnik. Pepo : Pej Bitežnik, kej ni advokat? Kej ni lih ku Slavik? Deseti brat: Bejži, bejži, kej še tega ne ves? Pepo : Ja, Hub moj, dohtar je ta, dohtar je nni. Deseti brat: To je res, da je dohtar Bitežnik jen tudi Slavik dohtar; ma Slavik je advokat. Bitežnik poj ni advokat. Sam Bitežnik mi je pravu, de kadr je biv u Rusiji, so je biv zaklev, da ne bo nikdar advokat, njemu ne da srce, de bi hodu za dna r zagovarjat tudi sleparske pravde. Bitežnik je tajnik kmečke zveze, dobi plafiu na. mesec ku an uradnik, jen Buh ti dej dobro. Biv sem vžej dva bota u njegovem kvartirji ti Gorici, jen preči sem vidu, de plačca. ne more bet velika. Ja moj Hibi, če bi Bitežnik biv advokat, on ke jema taku goflu ku n obed n advokat, on Iti danes jemu ne anu vilu, ma tri, štiri, ne an miljun, ma kej več. Pepo : Pej kej je jav sodnik, kadar se je znajdu med sam mi advokati ku riba, u mreži? Deseti brat: Obmu se je dohtarji Slavilci jen mu reku : «šjor vokato, kvešta roba ke ga dito šjor Bitežnik de banka ladrijatika de lej, kvešta roba že de politika e no partjen kva in tribunal, la fa.si fra voj altri». Slavik poj je skoču : «No, šjor judice, noj de edinost de Trješte že grande patrijoti e gavemo grande flduča in lej, ka že bono taljano«. Natu so obrne sodnik h Bitežniki : «Koša lej diži?» Jen preči je Bitežnik roku : «Šjor judice. Noj gavemo fato in tajna seja — jera 1A šolo noj e muri — una pikola barufa in šeduta politika; kvando mi dito ke lori Slavik, bilfan, kamenarovič e bella kompa-nija že tuto una klapa de bankirji o ke politika de edinost že pagada do banke, alora mi kontento dimoštrar tuto ko že vero, ma 110 davanti tribunal, ma davanti kvatro omini, dne de noštri, due de lori...». Pepo: Vsi hudiči, pej sej Bitežnik je jemu prov. Deseti brat: Jest sem skrivš cebnu Bitežnika : prej so vas bogatini udarli, zdej vas bojo pej požrli. Ma Bitežnik je odgovoru : Nej me. pej Se ženu nu moje otročiče, nej me zaprejo magari 20 let; kar je res, je res. — Ma Slavik je trdu, de je mislu samo nanj. Sodnik se je šte-flrou št raj tat jen je naredu taku, de bo koza cela jen vouk set: Bitežnik se obsodi, ma ne bo zaprt; se mu naloži dnarna kazen, ma ne bo neč plačou. Pepo: ltaca buzarona, tasno sodbe pej še nisem č'ou. Buh ti lonej, dragi deseti brat, jeSt moreni hitro na culi; vžej žvižga. Buh l,i dej dobro 1 Naša pošta. Celje. Premalo zanimivo za splošnost in bi utegnilo koga žaliti, ne da bi iz tega izvirala kakšna korist. - Št. Peter. «Poslanega» nismo prejeli. PODPISA JIS, NAROČAJTE 0 ca »N J3 * fl> ** w a* > & M TO +* M ^ 'J? fl £ • o S sj S > ~ m c g '•g > 3 2 s a 9 2 o ® >» # S S -3 oj P-t > Čevljarnica FORCESSMN Zahtevajte in prepričali se bodete, da je MILO • GODINA u NEPREKOSLIJVO "HM Izdeluje dobroznana J J (]0(jj|]d TfSt ^ demača tvrdka Telefon štev. 18-78