140. Številka.
Trst, v simmlo 21. junija 1899.
Tečaj XXIV.
..Edinost" • iz.haia dvakrat mi dim. razim nedelj in praznikov, K}iiimj in zvečer oh 7. uri. <> pnne leljkfh in po praznikih izhaja oh H. uri zjutraj.
Narodninu ztm4u : <>he izdanji iiu leto . . . jthl. »21 -Za Mmo večprno izdanje . „ 1 't— />a pol leta. četrt let« in na mesec razmerno.
Naročnino jp p) h če vati naprej. Na naročit*- brez priložene naročnine se uprava np ozira.
Na drobno »e prodajajo v Tram ejm-ranje Številke po 3 uvč. večerne Številke po 4 iiv<*.; ponei leljake /.jutranje Številke po a n v6. Izven Trata po 1 ovč. već.
EDINOST
(Vefterno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRDSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
T>ler«»ti St». M70.
4 nvč.
* edtmmtl Je nnič i
Oglasi
ae računajo po vratah v (»etilu. /,« \rr-kratno naročilo <« priniernini popiiHtom. Poslana. osmrtnice in javne zahvale. do-innči ojrlaai itd. *e računajo po pogodbi.
Vai dopiai naj ne pošiljajo Nrcilolšltii, NefVnnkovani dopiai ne ne aprejeinajo, Hokoptai -<e ue vračajo.
Naročnino, reklamacije in oftla^t- tjii>* jenia iipniVlliAt vo. Naročnino in oglaae je plačevati ioco Trat.
Vrediiislvo in tiskarna nahajala v ulici Cariutia Stv. 1'2. t pnivništvo, od-pravnistvo in s p rejeni :i nje Inaeratav
v ulici Moliti piccolo Stv. Ji, II. nadatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik F" ran God ni k
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Dunaj 20. Trgovinski minister,baron Dipauli, je »prejel danes odposlanstvo društva avstrijskih kemikov. Odposlanci so mu izročili prošnjo s'pred-logi o reformi nekih stanovskih razmer. Minister je podrobno razpravljal o željah kemikov.
Dunaj 20. Cesar je bil veči del dneva izven jMistelje. Bolečine so se zmanjšale ter je upati, da eesar do cela ozdravi do konca tega tedna. Danes v jutro je sprejel mej drugimi dostojanstveniki nadvojvodo Ferdinanda. Pravijo, tla položi eesar dne 27. t. m. kardinalske kapico nadškofu dr. Missiji lastnoročno.
Dunaj »Pol. Correspondenzc javlja iz Pefcro-grada : Sinovjev je dobil ukaz, da se pridruži korakom avstro-ogerskega zastopnika v Carigradu glede dogodkov na srbsko-turški meji.
Pariz 20. Kakor zagotovljajo, namerja Louhet poveriti sestavo ministerstva Bourgeoisu. Mčline in Poincarč sta se obrnila do »Agence Ha vas« h pismom, v katerem zavračata trditev nekaterih listov o njuni krivdi, da se je razbila kombinacija \Val-deek-Rousseau.
Pari« 20. Predsednik republike, Louhet, je poslal danes opoludne Bourgeoisu v Haag brzojavko, s katero mu ponuja sestavo ministerstva. Popoludne se je Lnijbet posvetoval z Brissonom.
Pariz 20. Bourgeois je Loubetu odgovoril 1 brzojavnim potom, da se vrne jutri o poludne v 1 Pariz.
BcTOllll 20. Državni zbor je danes nadaljeval razpravljanje zakonskega načrta o varstvu obrtnega delavstva.
Horollll 20. Državni zbor je rešil v tretjem čitanju predlog o zakonski ustanovitvi velikega petka praznikom.
Pariz 20. Kakor javlja »Agenco H a-vas« iz Pretorije, je popolnoma neresnično, da bi bila Nemčija kakor si bodi posredovala v svrbo, da Transvaal razširi obljubljene koncesije.
Bel i grad 20. Število žrtvam v bitkah, ki so se vršile dne 14. in 15. t. m. na srbskem ozemlju, še ni popolnoma znano; vendar se zdi, daje precej veliko na obeh straneh.
Kini 20. V zboi •niči poslancev je skrajna levica danes nadaljevala obstrukcijo, in sicer s tem, da j« predlagala poimensko glasovanje.
Berolhi 20. Državnemu zboru se je danes izročila predloga o pridobitvi Karolin, Palaos in marijanskih otokov.
London 20. List »Times« zatrjuje, da je guverner v Hender-Abasu dobil iz Teherana pismo, glasom katerega je Bender-Abas odstopljen Rusiji, kateri se izroči v bližnji prihodnjosti. Po južni Per/iji je razširjena govorica, da se je neki viši ruski uradnik že podal v Bender-Abas. Omenjeni list svari, naj se ne veruje zagotavljanju Rusov, ter meni, da bi morali biti Angleži zastopani v Bender-Abasu.
Zgodovinske črtice.
(Po Jos. Apih-ovi knjigi: Slovenci in 1848. leto.) (Dalje.) 2:i. Ptuj d gospodarji. Še nekaj je povdariti, da nam postanejo še bolj jasne ovire, nasprotujoče narodnemu
delu Slovencev, Treba je bilo začeti pri temelju in paziti, da se zgradi zdrava, vstrnjna podlaga, da se ne bodo cepile in tratile pičle moči, da se ne bodo žrtvovale za smotre, še nedosežne, dokler še ni določeno, kar je najelementarnejše in najpotrebnejše. Vse pa, kar je bilo treba, sme se s kratka imenovati: s v o bod a ! In sicer je n a j p re j trebalo svobode stvarne za kmeta, osvobojenja iz nadgosposke oblasti, katera se je vrinila mod narod in državno oblast. Se le svoboden krnet je mogel postati gospodar sam svojim zasobnim stvarem in kakor drug občine je mogel tudi sodelovati na srenj sk i h stvareh in s tem doseči upliv na najnižje, a sila važne posle jednote dobro urejene države.
V tem oziru se Avstrijec sploh ni nič naučil za časa absolutizma (izvzemši Lahe in Madjare) in revolucija ga je potisnila na javno polje, ne da bi imel pojma o svojih pravicah in dolžnostih. To velja sosebno o Slovanih. Zato so Lahi in Madjari pretekli druge Avstrijce, ker so vsaj nekoliko poznali to, kar se pravi »samouprava«.
Pri nas pa je vso spalo, hodnik je bil imenovan po gosposki, večinoma dosmrtno; ni bilo občinskega proračuna; računov niso polagali občanom, temveč gosposki; samo on daj so sklicevali nekak občinski odbor, k a d a r j e š 1 o z a n o v o b č i n s k i «1 a v e k. Vse stvari je ravnala gosposka ali pa eelo deželna vlada, ne da hi pomislil kdo, da vsakdo najbolje sam pozna svoje stvari in jih more upravljati. Tisoč pretvez so imeli za dokaz, da se mora izročati vse, kar jo najdražje človeku, državljanu — oskrbovanje lokalnih, gmotnih in duševnih interesov — takim možem, katerim so ti interesi čisto tuji ali v najugodnejšem slučaju: deveta briga! In to se je zvala vladna modrost.
Vse so hoteli vladati na drobno, vso upravo, tudi najnižjo, z jedini ti, osredotočiti; /t tak sistem duši državo, ker duši duha občestvenosti, udeleževanje sleharnega pojedi nega državljana na državnem življenja, ker uničuje občinsko svobodo, neodvisno življenje občine, brez katerega ni eneržije, moči in domoljubja.
Zgodovinar nam pripoveduje tukaj, kako je bilo sirom slovenske domovine preti dobrimi petdesetimi leti. Ako si prečita 1 to, dragi okoličan, in si o tem mislil na lastni položaj v tržaški okolici, povej mi, koliko si Ti dandanes na boljšem, nego so bili Tvoji bratje pred dobrimi petdesetimi leti ?
Po preteku dobrih nO let dali so Ti, dragi mi okoličan, sledeče pravice: I. voliti državnega poslanca z mestom vred, 2. voliti ii deželnih poslancev, plačevati davke v krvi in denarjih.
Oglejmo si prvo točko. ' Zadnja volitev Na-bergojeva v državni zbor nam priča prav jasno, da bi se prav lahko, prav lepo zahvalili našim laškim gospodom tudi za to pravico.
Druga točka nam priča, da, ako smo si tudi izvolili svoje zastopnike v deželni zbor, kateri naj bi delali tam za koristi svojih volileev, nam to vendar nič ne koristi, ker jih ljudje, ki se ne odlikujejo po ničemer drugem, nego po svojem so-vražtvu do nas, kar z grda pode domov.
Tretja točka nam priča, tla, kadar hočeš na magistratu plačati davke in zahtevaš slovensko po-
botnico, tedaj Ti ne vsprejemajo niti denarja, pač pa te mečejo po stopnicah doli. In ako tedaj, ko odhajaš v vojake, zakličeš v mestu »Živela Avstrija!« - tedaj Te zgrabijo in kaznujejo radi motenja javnega miru in reda.
Take so torej T vi »je pravice, katere Ti daju j o laški gospodje. In za te pravice so pa oni odškodovanj s Tvojo lastno svobodo; oni imajo v rokah, kar je Tebi najdražje: oskrbovanje lokalnih, gmotnih in duševnih interesov. To vse ima v rokah laška gospoda, ki je Tebi tuja po krvi, tuja po mišljenju in nazorih !
Misli si, dragi okoličan, svojega slovenskega župana v sv. Križu, misli si na Prošeku, na Op-činah, Trebčah, Padriču, Gropadi, Bazovici, Ka-tinari, Lonjerju, Skednju, Koeolu, Sv. Ivanu, Hojami in v Barkovljah. Misli si te župane, katere bi si sam izbiral iz svoje srede ia kateri bi imeli na svoji strani še vsak po 12 svetovalcev, kaj misliš, kedo bi bolje skrbel za Tvoje potrebe in koristi: ali taki možje, ali pa laški magistrat? Ali možje, katere bi Ti izbral, da delajo za lastno občinsko korist, za-se in za-Te, so-občana; ali pa oni, katere imenuje laški magistrat, ki naj delajo za koristi laškega magistrata?! — Povej mi, kedo bi bolje skrbel za-Te: slovenski župan, ali pa laški ca povila?
Uradne številke nam pravijo, da propadaš! Propadaš v gmotnem oziru, ker skrb za Te je izročena ptujeem — Lahom! Lahi so znali izkoristiti uro svobode leta 184H. — a kar je prej tlačilo njih, naložili so Tebi. Tudi Ti se moraš otresti jarma, zahtevati moraš svobode! Prvi korak do zaželjene svobode bi bilo okrajno glava r s t v o z a o koli c o !
Iz zgoraj omenjenega doznajemo pa še nekaj drugega. Uprava države je še dandanes združena na Dunaju. Na Dunaju so torej skrbeli za posamične dežele v Avstriji. Na Dunaju ukazujejo, koliko naj plačuje ta in druga dežela, koliko vojakov naj tla, kake šole, kake visoke uradnike, kake visoke cerkvene dostojanstvenike naj ima itd. Za tako upravo so se potegovali Nemci in se potegujejo še dandanes in ker hočejo vso državno upravo osredotočiti, ali kakor se navadno pravi: »centralizirati« na Dunaju, imenujemo jih centraliste.
Da pa taka uprava ni zdrava, to nam pravi zgodovinar, ker na tak način se država le za-dtišuje.
Taki upravi so Cehi in Poljaki nasprotovali že od nekdaj. Tudi nemški konservativci so postali tega menenja, da bi bilo mnogo bolje za ljudstvo, ako bi razne dežele same upravljale svoje stvari v deželnih zborih — in kakor kažejo znamenja, bližamo se času deželne avtonomije — deželne samouprave. Ali ob sedanji razkosanosti naši na toliko upravnih skupin bi nam Slovencem ne koristila tudi deželna avtonomija. Vseh nas naj b združili najprej v jedno upravno celoto!
Ako hočejo Cehi, Poljaki in konserv:'vni Nemci imeti v nas Slovencih nuj z ves tej še uvoznike, tedaj naj nam pomagajo, da uajprJ žetno naš ideal, »zjedinjeno Slovenijo«, otem si ze uredimo nase potrebo mnogo bolje, n«° so nam jih oskrbovali ptujci ! Ako se nam posreči to s pomočjo naših bratov, bomo imeli ciste cilje, ka-
kor oni, kar razvidimo iz kasnejih člankov, saj češko vprašanje je v marsikaterem pogledu zelo podobno tudi slovenskemu.
Politični pregled.
TR.ST, 21. junija
K položaju. »Information« piše: »Avstro-ogerska nagodba je srečno |><k| streho. S tem na-godhenim kompromisom se je vlada iznehila jako neprijetnega balasta in ima sedaj svobodno roko v n o t r a n j e - p o 1 i t i d n i b v p r a h a n j i h. Po namerjanib odredbah ni dvomiti, da ima vlada pošteno voljo v to, da bi državne posle navela na pravo pot in je oskrbovala ustavno; obžalovati pa je, da se od nemško-opozieijonalne strani ta dobra volja absolutno ne pripoznava. Dve leti že tožijo ti krogi radi propadanja ustavnega življenja, se haharijo z bolj ali manj patrijotiškimi frazami in govoričijo o eminentnih interesih ukupne monarhije in sosebno Avstrije; da bi se pa jedna ali druga stranka odločila do odkritega, poštenega zbliževanja, o tem ni ni kake sledi. Naravnost se dozdeva, da gospodje sploh nočejo pozitivnega dela, kar pa je sieer lahko umevno pri njihovih pa tron i b Sclio-nererju in VVolfu. Ako bi ne zmerjali dalje, bi bili pri kraju z svojim nimhusom. Gospodom je jasno že davno, da jezikovne naredbe niso več kamen v izpod ti kanje in da težišče njihove politike ni več na Oeskem in da je je treba prestaviti v alpske dežele; tudi to vedo gospodje, da njihov binkoštni program je le fantom — a vendar govore o poštenih namenih. Vlada se dohro zaveda svoje odgovornosti in bi rada prepustila parlamentu en del iste. ()na hoče začetkom j e s e n i vnovič p o s k lišiti resno in pošteno, tla bi se zopet zapri čelo parlamentarne življenje, ona napravi ta poskus vzlie ostrim protestom obstruk-eije. Prav za prav je neumevno in nezaslišano v ustavnem življenju, zakaj da bi se morala umakniti vlada, ki uživa zaupanje krone in se opira na gotovo večino?! To bi vendar nasprotovalo vsem parlamentarnim načelom. Povaodi in v vseh časih je bilo v konstitueijonalnih državah in je dosledno tudi moralo biti opozicij, torej manjšin, kajti tudi če se dela za splošno blaginjo, se vendar ne dela vsem prav, ali iz tega ne sledi, da bi država morala iti na kose. V interesu opozijonalnih strank bi bilo — gotovo pa v interesu njih volileev — da bi ta poskus vlade smatrale resnim,- da bi se odtrgale od prazne negacije in se obrnile k pozitivnemu delovanju. Že danes je gotovo, da vlada od svoje strani pripomore k temu in da poprime celo inicijativo, ako bi okolnosti tako nanesle.«
Torej še jeden poskus! Ze utegne biti tako, kajti to isto je nedavno temu potrdil tudi češko-moravski poslanec dr. Stranskv v pogovoru z nekim dunajskim novinarjem. J)r. Stranskv je menil, da začetkom septembra je pričakovati poskusa za reaktiviranje parlamenta. Ako se ta poskus ponesreči, potem pa pozovejo tj 14. Ako parlament postane sposoben za delo, se o d p r a v i č a s n i š k i kolek, se preosnuje tiskovni zakon, se predloži nov modern kazenski zakon, se zakonito določi de-seturni dan, volilni red za trgovske in obrtne zbornice se preosnuje in deinokratizuje, se odpravijo mitnice, se urede plače železniških uslužbencev, se podržavijo nekatere železnice in dokaj lokalnih železnic dobi državno garancijo. Lepa vrsta lepih in koristnih reči, o katerih pa ne kaže govoriti dalje radi pogoja, ki stoji na čelu tej vrsti in ki nas zanima najbolj in ki se bržkone — ne izpolni. Torej še enkrat hočejo poskusiti, da bi napravili parlament sposobnim za delo, s tem, da spametujejo Nemce. Prazno početje. Saj priznava »Information« sama, da so nemške opozicijske skupine pod poveljstvom Šchonererja in je torej pogoj Nemcev za spravo nekonstitucijonnlen in nezaslišan, ker zahteva, da naj večina kapitulira. Ali si more res kdo, ako mu je parlamentarno načelo res na srcu, želeti take sprave ? ! Sprave, ki bi bila smrt par-0 lainentarizma. Po poti sprave z Nemci ne pojde torej.
S tem pa ni rečeno, da sploh ni mogoče, da bi šlo. Dr. Stranskv je rekel tudi v gori omenjenem pogovoru, da nikdar še nisti bili vlada in večina tako jedini, kakor sti sedaj. Ce tudi mini-sterstvo ni povsem parlamentarno, ali bolj parlamentarno je, nego je bilo ono grota Badenija. Zato mu večina tudi zaupa,
Skoro ne moremo verjeti, da bi bil Stranskv res prav tako govoril, ali če je — mi ne moremo podpisati njegove izjave. V očigled tej izjavi in pa dejstvu, da je smer vladine politike ftonekod dijametralno nasprotna programu večine, bi ne vedeli Stranskemu v tem slučaju druge olajšcvalneokolnosti, nego te, <1 a m u je želj a porodita mise I, da je govoril o gotovi stvari, kar je srčna želja vsakogar, ki želi, da se ozdravijo naši parlamentarni odnoiaji in da pride enkrat do stabilnih pravnih razmer v vsej flržavi. Saj drnzega ne zahtevamo tudi mi »malkontenti«: vlada, ki se opira na večino, proglasi se za vlado večine, vlada, ki potrebuje in živi le od pomoči desnice, izvajaj tudi program desnice! Nobena pogajanja in tudi novi, za jesen namerjani poskus ne ukroti Nemcev; pač pa jih more ukrotiti vztrajno in dosledno delo konsolidovane in v sebi jedine desnice s parlamentarno vlado ob boku. Sicer pa naj poskusijo še enkrat: škodilo bi morda ne, koristilo pa tudi prav gotovo no!
Za slovensko bogoiluženje. Hrvatski akademiki v Pragi so posneli izgled dunajskih tovarišev. Tudi oni so se obrnili do nadškofa Rajče-vica v Zadru s poslanico, katera očita nadškofu, da se njega postopanje zadevlje ob najsvetejša čutstva akademične mladine, ker ruši pravice, potrjene našemu jeziku od sv. Stolice. Poslanica poživlja nadškofa, naj neha delati proti narodu-siromaku ; kakor da ni zadosti, da so mu vzeli vse drugo, mu hočejo sedaj vzeti še verske pravice in svetinje. Spomenica zaključuje z nado, da nadškof ne bo preziral te prošnje, prošnje vsega duhovstva, vsega naroda.
Zz Rusije. Ruski car je baje zelo ozlovo-ljen, ker se v inozemstvu njegovim miroljubivim nakanam podtikajo razni diplomatski nameni. «Car mi je rekel —tako pripoveduje knez Meščerski—: kakor car bi mogel biti povsem ravnodušen glede vspeha konferencije v političnem pogledu, ali kakor človek nisem ravnodušen.*
O noj no vej i odredbi ruskega carja v z bolj -šauje stanja finskih kmetov, za katero se bodo iz posebnega fonda kupovala zemljišča, pravi «Novoe Vremja*, da to morajo ceniti tudi v inozemstvu, da se j ruska državna politika v obmejnih krajih vsikdar oslanjala na človekoljubna načela splošne blaginje s posebnim ozirom na kmeta. Nikoli se ni od nikogar več storilo za kmetovalce v obinej-i nih krajih, nego od ruske vlade, ki je za njih po-I stala sinonim osvohojenja od materijalnega in moralnega pritisku.
Domače vesti.
Kako so pl'išll t To je sedaj veliko vprašanje. Vprašanje namreč: kako so prišli «mednarodni socijalisti* na shod progresovcev rninolc nedelje? To vprašanje se razpravlja sedaj po laških listih. Prvi se je lotil najnoveji fronddr proti sedanjemu vodstvu pol. društva «Progresso», »Indi-pendente», da dokaže nedoslednost Benussija in | družbe. «Indipendente» povdarja, kako so po onom glasovitom shodu radi gimnazija v Pazinu, ko so soeijalistiške roke metale rudeče blazine na liberalne glave, sklenili liberalci, tla nikdar več ne povabijo socijalistov na svojo shode. Sedaj pa jih je vodstvo progressa povabilo in jim dalo priliko, da se r e h a b i 1 i t i r a j o p red liberalni m občinstvom!! A vse da se je vršilo tajno med predsedništvom in socijalisti, tako, da so bili udeleženci shoda kar presenečeni, ko jih je na uhodu vsprejelo nekaj —■ rudečih nageljnov ! Kakor pripoveduje torej »Indipendente*, so se zopet našli na ukupnem delu — stari znanci in prijatelji iz »mednarodnega* in ultra-naeijonalnega tabora : gospod Henussi in sodrug Učekar sta stala rama ob rami . . . Sicer malo čuden, ali v Trstu jako navaden prizor, ki predstavlja, kar je — res!!
Umevno pa je, da je gospoda Benussija nekoliko ženiralo to pripovedovanje v «Indipendentu», radi česar je objavil v »Piccolu* izjavo, da mu ni bilo ničesar znano o prihodu socijalistov na shod, da Učekarja niti poznal ni ter da so nekateri socijalisti le »slučajno* dobili vabilo na shod.
Gospod Benussi je pošten mož, ali to mu pravimo mi v obraz, da tistemu njogovemu «slu-čajno* no veruje živ krst, in to tem raanje, ker tudi »demokratično - socijalno - neodvisni» (torej ne
mednarodni) »Lavoro* potrja izrecno, da je bilo tako, kakor trdi «Indipendente* in da je bil res dogovor med socijalisti in p r o -f resio vri. Socijalizem gnsj>oda Učekarja je pač |M»sebne vrste. Na vse zadnje morda vendar ni tako temno to vprašanje: kako so prišli socijalisti na shod liberalnih b u r ž o a-zi jeev?! In dobro je bilo, da je bil g. Učekar na tem shodu, k jer ho vzklikali na izvestno adresso: Doli s krinkami! Ali ne bi bilo dobro, ako hi tudi Učekar in sf»drugi uvažili ta poziv : Doli s krinkami !
Vrste »socijalintiških* delavcev laških bi se morda potem nekoliko utesnile, ali jasnost jo ven-dar-le velika dobrota v javnem življenju !
Ji* tudi takih ljudlj ua svetil, ki so overjeni notri do dna svoje * zdrave in nepokvarjene« duše, da le jedne je Bog ustvaril za to, da delajo. Le-ti naj mirno prenašajo sunke v rebra od onih, ki — ne delajo. Taka uredba bi bila seveda kaj udobna za one, ki — ne delajo! Zlasti med Slovenci jih ne manjka takih »narodnjakov«. Tudi v Trstu imamo nekaj eksempiarov te vrste graditeljev naše narodne bodočnosti. Je takih ljndij, ki neprestano sede na svojem sodnem stolu gori v vratolomnih višinah in spuščajo doli svoje strele radi nezadostne delavnosti odbornikov pol. društva »Edinost«. Ko pa so bili nekoč sami odborniki tega društva, smo jih videli v jednem letu — v jedni celi seji!! Pa Čemu tudi: saj Bog je ustvaril le jedne, da delajo; druge pa, da se — ujedajo! Primerno priliko za ujedanje so jim dale sedaj občinske volitve v Pomjanu. Hvaliti nočemo nikogar, ker vemo, da narodno delo je dolžnost, a toliko že smemo reči, da je toliko politično društvo »Edinost« od svoje strani, kakor so tudi po-r jedini tamošnji rodoljubi za te volitve storili vse, j kar je bilo sploh možno storiti ob takih razmerah, kakorsnje so. In vendar se ujedajo nekateri in se predbaciva še posebno, da to pot nismo, kakor se je godilo o prejšnjih prilikah, poslali posebnih zaupnikov na volitve same. Že to očitanje kaže, da se oni, ki je izreka, nimalo nI brigal za razvoj volilnega gibanja — kajti vedel l>i sicer, da so v o-d i t e 1 j i na P o m j a n š č i n i sami menili, da u t e g n e b i t i bolje za stvar, ako jo vodijo sami domačini!! — ampak, da je le nestrpno in poželjivo čakal našega poraza in žnjim prilike za vršenje glavne naloge svoje: za ujedanje !
Se nekaj o občinskih volitvah v Pomjanu.
Stranka koperske gospode je lahko ponosna na zmago. — Malo pred volitvami so izbrisali iz volilnih listov toliko naših posestnikov, dali so volilno pravico onim, ki bi je ne smeli imeti, niso upisali v liste več njih, za katere se jo reklamiralo na c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru in katerim reklamacijam je isto c. kr. okrajno glavarstvo tudi ugodilo, priskrbeli so«vojim «fakinom» iz Kopra krivična pooblastila, sipali so z denarjem
—	seveda potem ni težka zmaga.
Sedaj pa še nekaj, kako so se zaključile te volitve.
Ko se je v soboto, dne 10. t. m., proglasil izid volitve, drle so vse «prodane duše» v dolgih | in kratkih hlačah •/. volišča po sredi vasi in so rjo-I veli «viva 1' Itria*. Kmalu potem so vzeli zastavo, na kateri je bilo zapisano »serapre avanti*, in s to zastavo so napravili kratek obhod, in zopet zijali kakor nori: «viva lstria». — Vodil je to druhal lačni in brezobrazni agitator iz Ivrkavo, Nicoletto Bigatto. Zijale so te »prodane duše*, a niso vedeli ti ljudje, da oni napis »sempre avanti» po-menja: zmiraj dalje v dolgove —, dalje • v nesrečo, — zrni raj g 1 obje v gospodarski propad!
Najlepše pa je bilo zvečer. — Pusti Pomjan je bil tako srečen, da je videl še celo umeteljnih ognjev.
Celo uro so zaporedoma švigale rakete v zrak. Vse »prodane duše*, zbrane na mestu, kjer so se zažigali ti ognji — sramote, so pozdravljale vsako raketo z «viva V Istria*.
Ubogo, slepo ljudstvo, res — prodane duše!
—	Ali niste pomisile, kako drage vam bodo te rakete?! Vi plačujete za šole, a nimate šol. Plačujete visoke doklade, a zato ste sužnji. In sedaj, ko so vas nasprotniki sramotno prodali, kakor se prodajajo brezpametua teleta — jim še kričite «viva» in pojete hvalo. — Kako grozna je slepota člo-
veka! Najltolj značilno pa je to, da so tudi v Kopni na >molu» odgovarjali prodanim dušam v Pomjanu z raketami. Jasna priča, da ni /magal Pomjan, ampak Koper! Volitve so bile sieer v Pomjanu, a |w>mjnnske prodane duše so volile le za Koper.
Družba sv. Mohorja. Po smrti velezaslu-žnega predsednika dra. Val. Mullerja in dolgoletnega odbornika It. U. Kossbaelier-ja je bilo v družbi sv. Mohorja izpraznjenih dvoje odhorniških mest. V zmislu družbenih pravil se je zbralo dne 1H. t. m. nad 40 celovških udov, da izvolijo nova odbornika. Volitev je vodil dosedanji družbeni podpredsednik, preč. g. stolni školastik in poslanec Lambert K i n s p i e 1 e r, ki se je v iskrenih besedah spominjal zaslug pokojnih odbornikov za našo družbo. Odbornikom sta bila na to soglasno izvoljena g. e. kr. profesor Jož. A p i h in g. stolni kapelan Jož. Hribar. — Odbor je izvolil dosedanjega podpredsednika, preč. gosp. Lamh. K i n-spieler-ja, predsednikom, in g. blagajnika Šim. Janežič-a podpredsednikom Mohorjeve družbe. — Število udov je letos nekoliko z ras tlo!
Redni občili zbor koiisuninega društva v Roj ti li u se minole nedelje ni mogel vršiti, ker Ili došlo toliko zadružnikov, kolikor je potrebno za sklepanje o spremembi pravil. Temu je bilo krivo nekoliko slabo vreme, največ pa tista zanikernost, ki meni vsikdar: že opravijo brez mene! V drugo sklicani občni zbor je sicer sklepčen ob vsakem številu udeležencev, ako so na dnevnem redu le navadne stvari, ali konsumno društvo v Hojanu mora priti do spremembe pravil, kajti sedanja določila o volitvi funkeijonarjev so neprimerna in skoro da neizvršljiva. Po dosedanjih pravilih treba voliti kakih 40 oseb: odbor, nadzorništvo, razsodišče in namestnike. Toliko število dobrih močij ni mogoče dobiti ob sedanjem številu zadružnikov. Kečeno društvo hoče torej premeniti svoja pravila tako, da bo voliti le: predsednika, 4 odbornike in 3 nadzornike. Ker je to društvo res velike važnosti za našo rojansko postojanko, prosimo tudi mi vse gg. zadružnike — tudi one iz mesta ! — naj se v polnem številu udeleže prihodnjega občnega zbora, ki bo to nedeljo ob 4. uri popoludne v dru- ' štvenih prostorih, da društvo enkrat pride do toli 1 potrebne preosnovc. Udeležite se, da boste čuli, kako je društvo delovalo v minolem letu in za-jed no bo velika udeležba v potrebno vspodbujo, ne le prihodnjemu odboru tega društva, ampak narodnim delavcem v Bojanu sploh! In kje potrebujemo delavcev bolj, nego v Rojanu?! Prosimo torej še enkrat v imenu naše stvari.
Pevsko društvo »Velesila« v Skednju naznanja, da je odložilo svoj občni zbor, že objavljen za prošlo nedeljo dne 25. junija, na nedeljo dne 2. julija in sicer radi veselice pevskega društva »Slava«.
Odbor «Slovanske čitalnice* vabi svoje člene in prijatelje društva na svobodni društveni izlet v Devin, ki bo v nedeljo dne 25. t. m. Udeleženci se suidejo na južnem kolodvoru. Odhod iz Trsta ob 2. uri popoludne. Povrat ob H. ali 11 in pol (po volji). Obilne udeležbe se nadeja
od bor.
Na koncertu pevsk. društva »Kolo* dne
4.	t. m. so darovali, oziroma preplačali ustopnino sledeča gospoda: Vatovec Iv. Marija, deželni poslanec 2 gld., Fabijan 1 gld. 75 novč.; Šorli 1 gl. 50 novč.; po 75 novč.: Seražin, Mare in Lenček; po 50 novč.: Valetič, Turk, Goljevšček, Mankoč in Afrik Mate; po 25 novč.: Samec, Oerne, Me-tlikovič, Vatovec Jakob, Kamuščič,Triler, Purker, Crmelj Ferdo, Kocjančič in Štemberger; po 20 novč.: Stržina, Gorjup Anton in Žagar. Gregoruti 10 novč. Prisrčna hvala darovalcem.
Dražbe prluilčiilii. Vsled naredbe tukajšnjega e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari se bodo jutri, v četrtek 22. t. m. ob 10. uri predpo-ludne vršile sledeče dražbe premičnin: V ulici Ca-vana št. 8. glasovirji; v ulici S. Lazzaro št. 12 iu v ulici S. Francesco št. 20 hišna oprava ; v ulici
5.	Giacomo št. 1 ure; na Opčinah št. 138 krave; v Corsia Stadion št. 3 in Androna Marinello št. 2 hišna oprava; v ulici delle Acque št. 5 štacunska oprema.
V petek, 23. t. m. bodo oh isti uri sledeče dražbe: V ulici Giulia št. 10 A. iu 10 H. štacunska oprema in dragocenosti ; v ulici del Pešce št. 2. hišna oprava ; v ulici S. Martiri št. 1K hišna oprava; v Rojanski vojašnici krčmarska oprema ; v
Rijadinu št. 121 (ulica Kremo 4) hišna oprava ; pri Sv. Jakobu št. 7 različna sukna; v Androni Gn-sion št. 2 in ulica Sanitrf št. H ura z verižico.
Stajarske novice. Deželni odbor je |>odclil mesto učitelja za sadjarstvo na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru nekemu Bridajsu i z Bero-1 i na (!!!) da-si se je za to službo oglasilo več s|*>-sobnih domačinov. — Deželnemu poslancu dr. Rosini, odvetniku iz Ljutomera, so na volilnem shoda ilne It. t. m. pri sv. Miklavžu blizu Ormoža izjavili volilei zaupanje in zahvalo. Ko bi se le tudi drugi poslanci hoteli pokazati svojim vo-lilcem! — Po Mariboru in v Ljutomeru nosijo moški in ženske, največ smrkolini, sploh pa ljudje, ki nimajo v glavi modrosti, Bismarkov tno-lriš (pla-viee) v gubnicah. — Dne 25. t. tn. se ustanovi pri sv. Lenartu v Slov. Goricah velepotrebno politično društvo za ta okraj. — Tihi, a delavni rodoljub, župnik Anton Belšak v Št. Petru pri Radgoni, se zdravi pri usmiljenih bratih \ Gradcu. Da bi okreval! — V Sevnici se nastani odvetnik dr. Josip KolŠek iz Laškega trga. — Okrajna bolniška blagajna šoštanjska je, ukljub okr. glavarju Zoffu t Mož je najbrže tak kakoršnji so naši Schaffen-hauerji), v slovenskih rokah, ter urnduje dosledno v našem jeziku. Slava ! — Mariborski kazinoti so sklepali, da-li naj odsihdob le pristne Nemce vsprejemajo v kazino. Večina je odklonila ta predlog. Je pač težko najti pristnih Nemcev, kjer jih ni. Kaj ne, gospodje dr. Edvard Glančnik in dr. Possek ? — V Šmarju pri Jelšah so dne 12. t. m. jednoglasno izvolili narodne kandidate v občinski odbor. Posili nemška stranka se ni niti upata na volišče. — Od Sv. Jurija na Ščav-nici smo izvedeli radostnega srca, da so tamošnji gasilci dne 11.1, m. prvokrat nastopili ob slovenskem poveljevanju. Živeli! Kaj pa sosedno Hrastje in Mota, rojstni kraj prvega slovenskega kardinala? — Pri sv. Petru pod Sv. gorami se je ustanovila 18. t. m. Raitfeneisenova posojilnica. - Za zidanje železnice iz Rečice čez Braslovče in Gornji grad v Kamnik sta dobila dovoljenje notar Kazi- j mir Bratkovič v Goi\.jemgradu in župnik Anton Rodošek v Mozirju. Živeli slovenski podjetniki!
Sredstva ljubezni. Kaj vse so že poskušali mladi ljudje, da bi vzbudili oziroma ohranili ljubezen. Ako ne pomagajo lepi pogledi, segajo deklice po spiritističnih in mističnih sredstvih, ki jih ponuja prazna vera. Mladeniči pa postajajo solidni, duhoviti, dalavni kakor mravlja, pon'žni kakor oslički, in vedi Bog, kaj še vse. Ali kedar deva noče, pa noče. Taka je bila 17-letna Genovefa Pe-ternelli, v katere srcu nikakor ni hotela vskliti nežna cvetka ljubezni, dasi jo je lep mladič gojil že dolgo časa z nežno roko. Sedaj pa je poskusil z drugim sredstvom. Počakal je predmet svojih nesrečnih čutov ter ga začel obdelovati — zunanje. Kakor bi trenil, je bila lepa Genovefa — pod uplivom krepkih rok — vsa črna po hrbtu in po bedrih, a levo roko je imela vso oguljeno. Morala se je zateči na zdravniško postajo, kjer so ji podelili potrebno pomoč. Pravijo, da tudi to sredstvo ni pomagalo kavalirju, čegar ime je pokrito s plaščem krščanske ljubezni do bližnjega.
Ženska ljubosumnost. Dninarja Lovrenca K. v ulici dci Navali je nekega jutra bolel prst. »Boga mi, tako me boli, da ne morem na delo«, je dejal svoji lepši polovici. »K zdravniku pojdem«. In šel je; pa ne k zdravniku,ampak v neko krčmo v ulici Madonua del mare, kjer je stregla lepa natakarica Amalija F. In glej čudo: v njeni blaženi bližini se izginile vse bolečine; pozabil je na zdravnika, pozabil na ženo. Kakor puščavniku, ko mu je pevala rajska ptica, tako mu je minil čas. Ker ga ni bilo domov, ga je skrbna ženica šla iskat. Našla ga je pri njegovi — zdravnici. Ali ste videli že kdaj razjarjeno ljubosumno žensko ? —»To je torej medicina, ki ti jo je zapisal doktor?« In potem so padali udarci na bolnika in na zdravnico. Mož seveda tudi ni držal svojih rok križem, dasi ga je bolel — prst. Nastala je bitka, kateri so redarji napravili konec, ki so sproveli zakonsko dvojico v ulico Tigor. Po zaslišanju so ju izpustili domov. Upajmo, da moža ne bo več — bolel prst!!
S kamenom je zadel neznan deček včeraj oh 11. uri in pol predpoludne 10-letnega Antona Paclier iz ulice degli Armeni, ko seje poslednji vračal iz šole domov. Kamenje zadel dečka v tilnik in ga ranil. Tudi ta je moral na zdravniško postajo. Naj se progressovci ujedajo kolikor hočejo, dejstvo ostaja
vendar-le, da bi bila v Tratil ri-s potrebna kakova — pokorilaicn za nedoraslo mladino, kajti gotovo je, da ni z lepa mesta na svetu, ki hi imelo toli razjn»-sajeno — mularijo, kakor je ta tržaška, ki je se svojo pokvarjenostjo skrajna nevarna drugi deci, in sicer telesno in morrflno.
Pes Je ugriznil včeraj ob 5. uri popoludne ;>44etnega pismonošo Josipa Mdiaela iz litice 1'orta št. 1. Ranil ga je na desni nogi. Na zdravniški | »os taj i so mu podelili potrebno pomoč.
Tepež. Katarina b\ iz ulice deli' Isti t uto je iskala včeraj ob polušestih popoludne pomoči na zdravniški postaji. Sprla se je bila z neko znanko. Ženski sti ležali toliko časa druga drugi v laseh, da sta se opraskali do dobrega. Katarina je dobila veči, a — slabši delež. Zdravnik je našel nekaj ran na glavi, katere je pokrpal kakor je vedel in znal.
Tatvine. Sinoči sta se dva dninarja ustavila z vozičkom na dveh kolesih pred kupom dog, ki so čakale na pomolu št. 4, da jih nalože na bližnji parnik. Dninarja sta začela nalagati doge mi voziček, in ko sta mislila, da jih je dovolj, povezala sta tovor z vrvjo ter se odpravila z vozom na pot. Ko pa sta vozila inimo nekaj vagonov v bližini, sta pala pred naša znanca - takorekoč z jasnega neba — dva redarja, ki sta bila priči vsega prizora, ter sta aretirala oba dninarja. V ulici Tigor se je izvedelo, da sta to 40-letni Josip Segli i na iz ulice Malcanton št. ti in 22-letni Ivan Vattovatz iz ulice Ireneo št. 2. boge z vozičkom vred — o katerem tudi nista mogla povedati, od kod jima je - so ostale v policijski shrambi.
Josip Adamovič, uslužbenec škedenjskih plav-žev, je dolgoval svoji gospodinji, Elizi Osvald, 10 gld. Obljubljal je, da ji v kratkem plača svoj dolg. Namesto toga pa ga je nekoč odnesla noč, on pa je odnesel v spomin par čevljev in eno srajco Karla Kašuberja, svojega druga v stanovanju. Stvar se je prijavila policiji.
Pripor. Vslcd brzojavke državnega pravdni-šfcva v Roveretu je policijski aget Sambi včeraj jutro aretiral 20-letnega bivšega trgovskega agenta Josipa Manfrinija, ki pravi, da je dijurnist na na-mestništvu v Inomostu. Policijski agent je našel iskanca v ulici della Pietfl. V imenovani brzojavki ni bilo navedeno, kaj da jo Mafrini zakrivil. On trdi, da ni storil ničesar kažnjivoga. Ume se, da so ga vsejedno sproveli v ulico Tigor.
Brzojavni Iu telefonski promet meseca
maja 18tttf. — Na c kr. brzojavnih	postajali postnega ravnateljstva tržaškega bilo je	meseca maja 1891» in sicer
na Primorskem:
oddanih........................51469
došlih..........................570(39
tranzitujočih..........141700
vseli brzojavk 250298 od teh jih odpada na Trst sam:
oddanih............ 35630
došlih............. 38590
tranzitujočih.......... 12888«
vseh brzojavk 203120 na K r a n j s k c m :
oddanih ............. 7423
došlih.............. 9447
tranzitujočih ..........14720
vseh brzojavk 31590 Tele f o n s k i p r o m e t: V intcrurlmncm telefonskem prometu bilo je pogovorov v istej dobi:
v Trstu .............. 1737
» ()patij i...............314
»Pulju............. 152
» Ljubljani........... 213
b) V lokalnem prometu govorilo se je:
v Trstu............ 230000 krat
» Pulju............ 6320 »
» Gorici............ 5115 *
» Opatiji............ 1H13 »
» Ljubljani................13540 »
Naši in mlekarjem. Učitelj kmetijstva, gospod Milan I v a n č i č v Tolminu, je spisal zelo poučno knjižico »Kako je ravnati z mlekom«. Knjižica je namenjena mlekarjem posebej, pa tudi mlekarskim /sadrugam. ki se pečajo z ra/,prodajanjem mleka. Ker se iz te knjižice mlekarji poučijo o marsičem, česar še gotovo niso znali dozdaj, priporočamo jo
VBem našim tržaškim mlekarjem, da si jo prav gotovo oskrbč, ker bode le v njihovo korist. Knjižica se dobiva za ceno 15 novcev ali jvri gosp. Ivančicu v Tolminu samem, ali v tiskarni (»abršček v (»oriei; dobiva pase tmli v pisarni naše kmetijske družbe v Tsstu, via (tcppn štv. 14. 1. nadstr
Različne vesti.
Čudna pota življenja Leta 1*4*. je ustrelil sluga \Vagiier i/ ljubosumnosti svojega gospodarja pl. Minutolija, dvornega maršala vojvode Berharda v Meiningen-u. Počakat ga je bil na vrtu, kjer je zavratno i/prožil nanj lovsko pu*ko. NVagnerja so obsodili v dosmrtno vozo. Nastopil je kazen v I 'ntermassfcldii. Ko pa je sedanji vojvoda nastopil vlado, je pomilostil NVagnerja po prehiti 1H-I<>tni kazni. NVagner se je izselil v Ameriko, kjer je v Baltiinoru ustanovil svojo družino ter obogatel sčasoma. Se<lnj se je vrnil 71-letni ltivši sluga v domovino, katero je hotel videti še enkrat. Prosil je avdijence pri vojvodi, da se mu zahvali za dobroto in podarjeno novo življenje. Vojvoda ga je sprejel minolega tedna ter izrazil svoje veselje na tem, da ni bil nevredne/, oni, katerega je pomilostil pred leti.
Delavsko gibanje. I/. Jal »lonca javljajo dne 20. t. m.: Včeraj se je na shodu delodajalcev in tkalcev, ob posredovanju obrtnega nadzornika, doseglo sporuzumljenje. Delavci se zadovolijo s 5°/0 zvišanjem mezde. Vsled tega je pričakovati, da se počne delati v veči meri.
Iz Brna poročajo dno 20. t. tn. : V več podjetjih so tkalci začeli delati pod prejšnjimi pogoji.
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz	\ tovarne
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje Testi.)
0radec21. Rektorjem vseučilišča je bil jednoglasno izvoljen profesor dr. Eduard Riohter.
Praga 21. Neki tukajšnji nemški list javlja, da se snuje nova stranka, centrum, katere namen bi bil: narodno poniirjenje, in sicer na ta način, da koncesije ('ehom morajo nehati tam, kjer začenja nezadovoljnost Nemcev. (Bravo! In če bi bili Nemci že nezadovoljni radi tega, da se Čehe smatra za ljudi?! Ako ni vsa ta vest le pobožna želja kakega časnikarskega šmoka, potem sodijo ljudje, ki snujejo take stranke in programe, v izbo politiških ot,ročajev, ali pa v — opazovalnico. Op. ur.)	\
Dllllaj 21. Krščansko socijalna večina deželnega zbora Nižeavstrijskega je uložila tožbo radi razža ljenja časti proti socijalistiškemu listu »Arbei-ter Zeitung«.
Haag 21. Druga komisija mirovne konference je imela včeraj polno sejo. Vsprejeli so 10 členov, tičočih se porabljenja genfske konvencije za vojno na morju, lTgodiv8i predlogu profesorja Asserja, se je izrekla formalna želja, da bi se v kratkem času obdržavala posebna konferencija za revizijo ganfskega dogovora.
I*ai'l% 21. Vsi listi sodijo, da bo posvetovanje predsednika z Bourgeoisem imelo velik upliv na krizo. Menenja, kako se reši kriza, gredo še močno navskriž.
Haag 21. Vsled poziva predsednika Loubeta je Leon Bourgeois sinoči zvečer odpotoval v Pariz. Spremlja ga odposlanec na konferencij, Renault.
Caririrad 21. V sandžaku Jcnč v vilajetu Bitlis so že več dni krvavi boji mej dvemi kurdskimi plemeni. Več armenskih vasi je opustošenih.
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Alessandro Levi Minzi v Trstu.
Pin/./.a Rosario žtev. 2.
(šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapetarijah, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis In franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na Urod ali železnico, brez da l>i sc za to kaj zaračunalo.
Johann Puch is Oradca
ustanovitelja industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta
I«. Golobi? v Trstu,
Via del Torrente štev I O.
Jedini in glavni /.natopn i k m: Trst, Primorsko in Dalmacijo.

Assicurazioni generali
V TRSTU.
(Društvo ustanovljeno leta 1831.) To drufttvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga In zavarovanje na življenie. Dni A t vena glavnica in reserva dne
Ml. decembra lH«):t.....gld. 68.071.673-H4
Premije za poterjati v naslednjih
letih......... „ 80,641.700-64
(ilavnicH za zavarovanje živenja
do 31. decembra 1894...... l<U),92D.«2r>-03
Plačana povračila:
a) v letu 181)4........ 9,737.814-48
h) od začetka društva do 31.
decembra 1894........21»2,401.706-fil
Letni računi, izha/. dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjc-neja pojasnila ne dolu' v Trstu v uradu druStva: Via delili Htazione št. «88/1 v lastnej hiši.
Um vina l Peteck
W Via delle Poste it. 10.
Vina dalmatinska, Istrijanska in italijanska iz slo-večih kleti po cenah da se ni bati konkurence, pristna in najboljše kakovosti.
Istrsko fino po gld. 32, in 34 — Dalmatinsko po gld. 30 in 32. — Opollo fin
po gld. 34, italijansko po 28 in 32 v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vse prosto na dom v kateremkoli k ran mesta. HB. Narofibe vzprejemajo m direktno v itloglpo pofttnih doplenioah.
Velika hiša
v Motovunu zraven slovesih Skocijanskih jam, 3 ure od Trata in */» ure hoda od železnične postaje Divača, oh živahni prometni cesti Reka-Trst, z dvema kuhinjema, z dvemi obširnimi podzemeljskimi kletimi, a 14 krasnimi sobam; h posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letoviščnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami zu scuo ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, h krasnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lenim parkom je vsled na-stalili družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
JW na prodaj ^H _
Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go stilničarsko in stacunarsko obrt.
Vsled njene'lege na tako živuhnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstuiu "blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojniini obiskovalci škocjanskih jam.
Vse pohištvo z vrtom ln parkom vred, dalo bi u tudi v najem po dogovoru.
Nntaajčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-ćiču v Matavuna, pošta Divača.
Pomladansko zdrnvlij
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „Tlsočernl cvet** (Millellorl).
( isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, će peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane od uvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „Al dne Mori" v TRSTU, veliki trg.
Tudi za f>.r) nvč. v markah dopošlje se franko.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. (liovanni hiš. štev. f> (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo!
Proda se
I miza ovita s cinkom, 1 stela/a za prodajalnico, stekla za vrata, okno in zatvorniee, miza za pripravljanje mesa in več družili priprav za obrt se svinskim mesom, vse to pri Ivanu Dordei, V ulici Molino grande it. 10.
-•oe-
M. U. Dr. Ant. Zžhorsky
priporoča svojo pomot' na porodili, abortib iti vseli ženskih boleznih, kakor: nerednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
ordinule ulica Cariiitia štv. 8, od 9. -11. in od 2. - 4. • eoe-
FILIJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
a} Vsprejenui uplačila na tekoči račun ter jili brestuje:
Vrednostne papirje:
po 2a/8°/0 proti f> dnevni odpovedi 2'/.°/, „ 12 „ .i 3lU°ln n 4 mesečni „ « 3V,'/« „ H „ „ 38/8°/0 n 1 letni
Hapoleone:
po 2 u/o Prot* dnevni odpovedi „ 2'///o n 4« „ »i 28/4°/0 „ 3 mesečni „ » 3 »l0 „ ti „
Tako obrestovanje pisem o uplnčilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 5£*/4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajujo v posebui ulofcni knjižici.
c)	Zaračuna se zu vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correntiate, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseli svojih zustopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupoue proti primerni proviziji.
n

A G RIC O L"
Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalij sko milo za uničevanje mrčesov
raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih Trenti na, Istre, Goriške in pri tu k. p o 1 j. e d e 1 j s k i d r u ž b i izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh parasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i col«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Via Iilmltanea št v. 1.
Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Prlmas-u v Gorici, Veliki trg 16, na dvorišču; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Via Farneto; Cillla, Pouterosso; Cumar, Via Belve-dere; Jellersitz, Barriera vecchia; Mlzzan, San Gia-conio; Ongaro, Via deli'Orologio; Petrone, Via Giulia in Cumar, Opčina.
ZALOGA P0HIST7A IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice 1 ta »prejemnice, žimnlc lu peresu!«, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.