Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 34
Sobota, 28. aprila 1934
Leto IX
Praznik dela in delavskih pravic se bliža
V	naravi je utemeljeno, da se oni, ki mu drugi kratijo pravice po svojih močeh bori proti krivicam. To je fundamentalna pravica, življenjski nagon vsakega organizma, ki hoče živeti in se razvijai.
Zakaj bi človek, kralj stvarstva, bitje svobodne volje, ti»11 n•«. * .	$'0
1	1	ne imel tg pravice?
Delavstvo demonstrira to pravico prvega maja.
Tako si razlaga preprost lajik svojo pravico in ne more priznavati načela svobodnih avtoritarnih »voditeljev« v smislu stare dogme.
Človek ima um in pamet, svobodno voljo ter je tudi odgovoren za svoja dejanja. Tako so nas učili
In danes?
Slavila bo prvi majnilc najbolj črna reakcija po fašističnih državah. Ali ne bo to slavje v posmeh — človeku? Vseh pravic smo oropali ti-stega-le človeka In sedaj proslavimo to zmago s praznov mjem prvega maja, češ, zatrli smo va?>e pravice, vašo svobodo. To je naša zmag«! Zmaga reakcije in kapitalističnega sistema.
Delavstvo to ve in čuti. Ve pa, da nobena krivica ni večna; čim večja krivica, tem krajša nje slava.
Zato se ne razburjamo. Ne! Pomen delavskega prazr.ika nam je znan. Družabne krivice postajajo večje, zlo hujše. Zato tudi delavstvo ne more kloniti, marveč se bo podalo le v nove boje za svoje pravice.
Ne moremo povdariti z manifestacijami svojih zahtev, toda iz naših src niso izginile in ne bodo, ker so pravice človeka.
Proslavimo prvi maj po razmerah, toda iskreno, srčno in s trdno nado v bodočnost.
Francoski zunanji minister potuje
Te dni je obiskal 72-letni francoski zunanji minister Louis Barthou Varšavo, Krakovo in Prago. Z obiskom Poljske je hotel utrditi franco-sko-poljsko prijateljstvo in posredovati v sporu med Cehoslovaško in Poljsko. Barthou sam izjavlja, da se Piu je oboje posrečilo. Potovanje je imelo predvsem namen, utrditi proti-fevizionistično fronto, ker se ustvarja nova revizionistična. Francija obstoji na mirovnih pogodbah ter obenem povdarja, da bi bila revizija mej za večino držav in razen-tudt bi!a taka operacija nevarna tpmkr\V It“r- Aktivnost Francije je
40-urni teden in mednarodni urad dela
Mednarodni urad dela je objavil poročilo o odgovorih vlad glede ureditve delovnega časa. Na podlagi teh odgovorov je urad sestavil načrt konvencije, po kateri naj bi se uvedel 40 urni teden ne samo za industrijsko de avstvo, marveč tudi za vse drugo delavstvo.
Načrt je torej izdelan in le od vlad je odvisno, če bo na seji sprejet ali ne. Delavski zastopniki se bodo nedvomno energično zavzeli za načrt konvencije.
Ali bo že konec
šarlatanstva ali ne?
Zahteva po podaljšanju delovnega časa Je — milo rečeno — ironija
Kraljeva banska uprava je izdelala načrt nove naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin v dravski banovini. Nam vsebina načrta ni znana, toda iz privatnih virov vemo, da hočejo podjetniki izvojevati daljši delovnik, zlasti da bi bile trgovine odprte tudi ob nedeljah, kjer še niso.
Taka zahteva je v nebo kričeča krivica in nezmisel. Nešteto nameščencev je nezaposlenih, trgovci sami pravijo, da ni posla in še celo, da bi bilo dovolj, če bi bile trgovine odprte pol dneva. Tako tarnajo, dasi ni resnica. Resnica pa je, da se s podaljševanjem delovnega časa povečava nezaposlenost. Eno največjih zla je tudi, da se v trgovskih obratih »temeljito« in programatično znižujejo plače trgovskih in pisarniških nameščencev. Tako ravnanje je zlasti v sedanjih razmerah neodpustljivo, je socialen zločin.
Naloga naredbe bi bila,
da sploh ne dovoljuje daljšega delovnika kakor osem ur na dan.
Obenem bi se moral v trgovini uvesti popolen nedeljski počitek, ker
je absolutno nepotrebno, da se krati nameščencem nedeljski odpočitek.
Ta načela veljajo s stališča nameščencev. Isto naziranje so že ponovno zagovarjali gospodarski in socialni veščaki z vso vnemo, a kljub temu pričakuje velik del javnosti rešitev socialnega in gospodarskega vprašanja od povečane eksploatacije delovnega ljudstva ob podaljševanju delavnika in katastrofalnem zniževanju plač, to je, konsumne sile naroda.
Iz teh tehtnih razlogov je potrebno, da se striktno izvede osemurni delavnik najprej, da se uveljavi nedeljski počitek ter da se zajezi reakcionarno in neumno sistematično zniževanje plač.
Nova naredba naj se v tem pravcu revidira, zakaj, res je potrebna revizija, toda z njo se morajo uvesti izboljšave, ki bodo garantirale vsaj de-lorna, za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja.
Predvsem torej osemurni delavnik po vseh trgovinah in obratih, nedeljski počitek ter zvišavanje plač.
To zahteva čas!
Inozemske rudarske zveze izrekajo soialje
Strašna katastrofa
v rudniku Kakanj
je tirjala 127 žrtev
V	soboto, dne 21. aprila t. 1. jo se v stranskem rovu »Pope«, oddelek * Stara jama«, državnega rudnika Ka-kanj v srezu Visoko v Bosni vneli treskavi plini. Ubitih je bilo 127 rudarjev.
Obseg katastrofe je največji kar jih beleži zgodovina rudarstva na Balkanskem polotoku.
Vest o katastrofi se je bliskovito razširila po celem svetu. Kako globoko čutijo mednarodno strokovno organizirani rudarji s padlimi žrtvami in preostalimi svojci je razvidno iz številnih žalnih brzojavk, ki prihajajo na Zvezo rudarjev Jugoslavije v Zagorju in na Savez rudarjev v Zenici. Med temi je Mednarodna rudarska zveza s sedežem v Bruslju, nada-
Spanska vlada Je odstopila
Vlada Lerroux je dne 25. t. m. odstopila. Glavni zvrok, pravijo, je, ker je predsednik Zamora svojevoljno iz-premenil amnestijski zakon in s tem omejil število pomiloščenih. V Španiji postajajo zopet nemirne razmere. Vlada je razglasila za vso Španijo iz-
Nova zmaga Delavske stranke na AngleSkem
V	angleškem volilnem okrožju Nord Hamersmith so se vršile nadomestne volitve v parlament. Pri volitvah je dobil kandidat delavske stranke 14.000 glasov, kandidat konservativne stranke pa le 10.000 glasov. Pri prejšnjih volitvah so konser-
vativci imeli 18.000 glasov in delavska stranka 11.000. Pri zadnjih volitvah so kandidirali tudi komunisti ter dobili 614 glasov. Delavska stranka je doslej zmagala že v petih nadomestnih volitvah.
lje Zveza rudarjev Rumunije, Zveza rudarjev Belgije, Zveza rudarjev v Posarju in Zveza rudarjev Francije. Istotako je odposlala Zveza rudarjev Jugoslavije v Zagorju, podružnici Sa-veza rudarjev v Kakanju daljši so-žalni brzojav v imenu slovenskih rudarjev in zadnje pozdrave žrtvam. »Dela« ter najglobokejše sožalje preostalim svojcem.
... In zopet je človek-rudar v boju s podzemskimi silami, v boju 7a vsakdanji kruh podlegel. Ob velikem črnem grobu se trgajo srca od tuge nedolžnim otrokom, ženam, starišem in drugim, ki so izgubili svoje najdražje, pa tudi nam, ki smo se čutili z njimi eno, kot pripadniki enega in istega razreda.
Težka kriza španske republike
| jemno stanje. Vzrok tem razmeram i je, ker je režim pomagal reakciji na ! noge. Klerikalizem javno razglaša, da | se ne pokori — državni avtoriteti.
Delavstvo je pripravljeno na udar j reakcije in je pričakovati izbruha dr-1 žavljanske vojne.
Minimalne plaie in eksistenčni minimum
V narodni skupščini je bila stavljena interpelacija glede nizkih mezd v neki tekstilni tvornici. Enako nizke mezde so po mnogih tekstilnih tovarnah v državi. Nizke mezde so prav posebno v tej stroki, sramotno nizke so pa tudi po drugih strokah, poleg tega je mnogo delavstva le deloma zaposlenega. Razmere so torej take, da o »primernih« mezdah sploh govoriti ne moremo.
Vse te razmere bi se lahko znatno omilile, to je, zvišal bi se življenjski standard in poživilo narodno gospodarstvo, če bi imele svobodne strokovne organizacije popolno svobodo in enako ingerenco na javnost, kakor jo imajo delodajalske korporacije, ki dominirajo danes s krizo in dobrimi plačami nameščencev po časopisju.
Na tej seji je bivši minister socialne politike Pucelj izjavil, da bo predložil skupščini zakon o minimalnih plačah.
Pucelj ni več minister. Tudi ne vemo, kako si je minister ta zakon zamišljal. Smatramo pa, da bi zakon o »minimalnih« plačah nikomur ne koristil. Pač pa je potrebno, da se določi zakoniti eksistenčni minimum, ki znaša sedaj menda 6000 Din na leto.
Zagrebška delavska zbornica je ugotovila, da znaša eksistenčni minimum za eno osebo in mesec okoli 1650 Din, to je okoli 20.000 Din ra leto brez stroškov za izobrazbo in druge izdatke. To je, samo za nujne stvari.
Če bi se določile minimalne plače, bi morda utegnile znašati tudi samo 300 Din na mesec. To bi bila kvečjemu napitnina!
Zaradi tega smatramo, da bi zakon o minimalnih plačah ne bil primeren,
pač pa določitev primernega eksistenčnega minimuma, ki bi pa moral sloneti na realni podlagi.
V ostalem pa je boj za povišanje plač zadeva svobodnih strokovnih organizacij, ki morajo uživati isto svobodo kakor delodajalske organizacije.
To stališče je utemeljeno tudi v tem, da so delavci in nameščenci pred zakonom enakopravni državljani v vsaki pravni državi.
Zakon o mestnih oblinah
Načrt bo v kratkem predložen narodni skupščini
Ministrski svet je na svoji seji dne 25. t. m. razpravljal o načrtu zakona o mestnih občinah.	bo
' '	W	- n*.
princifi 7,.i,.Ai') »'*<mls ter pride že v prihodnjih sejah na dnevni red narodne skupščine.
Stlrl žrtve faiizma
Odkrit zlolin v Nemliji
V državnih gozdovih Ober-Loh-berg pri Dinslakenu so našli štiri mrtva trupla nameščencev strokovnih organizacij, ki so zginili lan| meseca maja brez sledu. — Kdo jih je umoril, nemški listi ne poročajo, pač priznavajo, da so bili umorjeni. Klerofašizem sodi
Razoroiltev — Podunavje ali posolilo?
Italijanski minister Su-vich straši po Londonu
Suvich je obredel že več dežel in bo ta posel nadaljeval. Te dni je pohitel v London. Tam je zastopal zlasti dve vprašanji: razorožitev in ureditev Podunavja. Jako verjetno je tudi, da je iskal v Angliji posojilo, ker tudi Italiji manjka kapitala. Italiji ni všeč, da se snuje' blok proti Nemčiji. Zato bi morala Anglija podpreti Italijo v nje načrtih. Angleške simpatije do Italije so sicer velike, vendar hoče še forsirati razorožitveno konferenco, ker bi nje odlaganje utegnilo postati nevarno za mir. V ostalem pa, tako zatrjujejo vsaj angleška poročila, Su-vichevi nameni niso po tej intervenciji v Londonu nič bolj dozoreli.
Italija povišala carino na les
Zadnja leta vodi Italija nekako gospodarsko vojno z Jugoslavijo. Od tone hlodov znaša sedaj carina 30 lir, trdega tesanega lesa 80 lir, mehkega tesanega lesa 60 lir, rezanega trdega lesa 120 lir, mehkega rezanega lesa 90 lir, celidoznega lesa 10 lir.
Zakaj je bil dunajski delavec obsojen!
Dunajski podžupan Winter je imel shod. V debati je rekel delavec, da naj se delavci odločijo, ali so za bivšega župana s. Seitza ali za sedanjega dr. Schmitza. Policija je tega delavca obsodila na šest mesecev ječi? — To je avstrijska svoboda!
Minister dr. Kramer proti nacionalnim ffra-zerjem?
»Jutro« z dne 24. aprila t. 1. poroča z občnega zbora JNS v Šiški iz govora ministra dr. Kramerja tudi sledeče:
»V svojem nadaljnjem govoru se je dotaknil min. dr. Kramer tudi različnih pokretov, ki skušajo pod Cirmo nacionalizma in patriotizma na svpj način reševati težko gospodarsko in socialno situacijo in ki vporabljajo za svoje glavno orožje puhle fraze.«
Na shodu je govoril tudi vodja viteških sekcij Narodne odbrane v Ljubljani g. dr. Cepuder in drugi.
Če sl z naroinino v zaostanku, jo poravnal tako)! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrievatl Izključno z lastnimi sredstvi. —
Doma in oo svetu
»Slovenec« piše o hvaležnih vo-lilcih, »Slovenčev« jezuitizem, če je to primeren izraz za njegovo pisavo, kadar hoče udariti po delavstva je sijajen. V Avstriji ni bilo socialnih demokratov, pravi. Socialni demokrati so terorizirali prebivalstvo in je zato glasovalo zanje. Na Dunaju so socialni demokrati res mnogo storili za delavstvo. Stotisoči so imeli koristi od socialnodemokratične uprave. In, ker so bili hvaležni socialnim demokratom so glasovali zanje; niso pa volilci bili socialni demokrati (marveč so se klanjali zopet le terorju), Hvaležni so bili volilci tudi socialnim demokratom, ker so se borili za njih starostno zavarovanje. Itd. — Čudno je to, da je avstrijska socialna demokracija vedno pridobivala pristaše, da je prehajalo delavstvo v njih tabor in da so se borili samo za enakopravnost delavstva ter njega socialne pravice — pa so volilci vseeno volili socialne demokrate samo iz hvaležnosti. To je priznanje, da so socialni demokrati delali prav in v prid svojih volilcev. Zakaj pa je moral kancler dr. Dollfuss prelomiti prisego na ustavo, zakaj je moial kancler rabiti nezakonite pomočke in nasilsvo, če ie imel same »krščanske socialce« okoli sebe? To ne more biti resnica, kar trdi »Slovenec« z dne 23. t. m. Resnica je ta: Avstrijska aristokracija, klerus in bogataši so videli, da se z delavsko politiko izboljšuje socialni položaj delavstva, zato so se strnili in s silo udarili po delavstvu. Več profita so hoteli!
Naš avtobusni promet neprestano tarna, da se podjetja ne rentirajo. Že dalje časa pa se mudi v naši državi zastopnik francoskega avtomobilskega konzorcija, ki namerava prevzeti ves avtomobilski piomet v državi. Konzorcij nedvomno upa doseči dobiček z uvedbo monopola v najtesnejši zvezi 3 producenti avtomobilov.
Sofijski mestni svet je počastil Dimitrova. Mestni svet bolgarske prestolice Sofije je sklenil, da zasluži bojeviti komunist Georgij Dimitrov, ki je ugnal pri procesu o požigu berlinskega parlamenta celo Hitlerja in postal nato sovjetski državljan in profesor prava na moskovski univerzi, priznanje tudi s strani glavnega mesta svoje rojstne domovine. Sklenil je prekrstiti neko ulico v Dimitro-vo cesto. Seveda je še vprašanje, kaj poreče k temu državna bolgarska vlada, ki je Dimitrova obsodila pred leti celo na smrt. Najbrž bo to preimenovanje preprečila.
Profesor dr. Julij Tandler pojde na šangajsko vseučilišče. Dunajski fašizem je pregnal profesorja Tandlerja, ker je bil socialni demokrat. Ob avstrijskem prevratu je mudil na
Kitajskem, a se je vrnil domov. Ponudili so mu Kitajci profesuro na šangajskem vseučilišču in jo je sprejel. Šestdesetletni mož moia toiej zapustiti »svojo« domovino. Kaj je zanj ta domovina?
Dunajsko vzgojno društvo »Mon-tesori«, ki ga je ustanovila dunajska socialno - demokratična občinska uprava, je kancler izročil cerkveni oblasti. Navedeno otroško zavetišče je bilo vzorno organizirano ter so delovali v njem prvovrstni vzgojitelji. Inozemski pedagogi so smatrali ta zavod za vzor zavetišč.
Kako zna Hitler s samim dekretom oblačiti in slačiti nemške delavce. Hitlerjeva vlada je pred kratkim odredila, da bo moral na določen dan sleherni delavec v Nemčiji kupiti no-obleko. Vest je bila razbobnana po časopisih in vsi listi so že računali, koliko miljonov oblek bo na novo potrebnih in kako se s tem dvigne nemška oblačilna industrija. Zdaj je pa povsem na tihem — zakaj ne prav tako glasno kakor prvič? — izšel nov odlok, ki pravi, da obveznih oblek ne bo ,kajti Nemčija ne premore toliko volne in bi morala impor-tirati veliko zalogo volne, kar pa ne bi bilo dobro za nemške finance.
Kljub vsej prepovedi so socialisti v Nemčiji častno pokopali svojega sodruga. Iz Berlina poročajo, da so 9. aprila t. 1. tamošnji socialisti, preko 3000 po številu, šli za pogrebom v koncentracijskem taborišču umorjenega bivšega socialističnega poslanca, sodruga Maruma. Hitlerjevci sicer trdijo, da je s. Marum napravil samomor v taborišču. Pogrebni sprevod je bil prepovedan. Kljub temu se je pa vršil in sodrugi so pokojniku izkazali zadnjo čast. Policija je pogrebce fotografirala, da jih bo potem lažje spoznala ob preiskavah. Zavest se pa ne boji nikakih nasilstev.
Smrt Marxovega tovariSa. V zadružni koloniji Newllano, La, v Združenih državah, je umrl začetkom tega meseca zadnji član ožje Marxove in Engelsove skupine, ki je organizirala prvo socialistično Internacionalo in ustanovila moderni socializem. Bil je to Theodor F. Cuno, ki je vsa povojna leta preživel v tej koloniji in je umrl v starosti 88 let. Cuno je bil po poklicu novinar in je bil v ospredju razrednega boja posebno v zadnjih dveh desetletjih preteklega stoletja. Udejstvoval se je v organizaciji dela in pozneje v socialistični delavski stranki. Pred prohibicijo je urejeval glasilo strokovne organizacije pivovarniških delavcev, ki pa je umrlo z njo vred. Med vojno je bil sourednik revije »Internacionalist«.
Ameriški gledališki igralci člani Zveze strokovnih organizacij. Ameriško udruženje gledaliških igralcev je
pristopilo k vseameriški stroko /ni zvezi Ameriški delavski federaciji in je proslavilo ta svoj pristop s svečano veliko priredbo v newyorškem gledališču Biltmore. Po novih pravilih bo imelo to udruženje gledaliških igralcev kontrolo in nadzor med vsem gledališkim osebjem, ki ga je v Nev/ 'Vorku nad 30.000.
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
Pod jarmom Črnega fašizma
Na kolenih naj prosijo pomoči!
Ameriška »Prosveta« poroča: Dollfus-sova katoliško - fašistična vlada na vse mogoče načine ovira pomožno akcijo za avstrijsko delavstvo. Iz Anglije, Francije, Rusije in Amerike je prišlo več stotisoč dolarjev podpore za trpeče avstrijsko delavstvo, toda Dollsussov režim ne pusti, da bi se ta podpora razdelila med delavce, ki jih je režim oropal vsega in jih je pognal na cesto. V Gradcu in Brucku ob Muri je zaprtih približno 2000 socialistov, toda niti ena družina teh jetnikov še ni dobila pod pore iz sklada, ki so ga nabrali in poslali socialisti drugih dežel. Ko je ameriški (poročevalec vprašal po vzroku, zakaj avstrijska vladaj ovira denarno pomoč od zunaj, je dejal neki Doil-fussov uradnik v Gradcu, da »uporniki ne potrebujejo podpore od z,uinaj«. Dollfuss in kardinal Innitzer sta pripravila dovolj močan sklad za bedne družine socialistov, toda »uporniki so tako trmoglavi, da nočejo vzeti te pomoči, toda mi jih že prisilimo, da bodo na kolenih prosili naše pomoči, dobili jo pa bodo, kadar obljubijo, da bodo odslej zvesti državljani krščanske Avstrije . . .« In i’»l
p ji.	»•	—	.c
„ juLpfu	ftoemu*
Taka je najnovejša manifestacija »krščanske ljubezni« katoliško - fašističnega '^ l-	.	ki zahteva	neodvisnost	Avstrije,
sam	pa	caplja	kakor	k > 11; v Rim	in izroči
papežu	novo	avstrijsko ustavo v	oregled,
predno si jo upa proklamirati. Da, da, sancta simplicitas pa še kaj!
Dollfuss v zagati.
V	Avstriji je dandanes še vedno: najmanj 40% socialistov, 30% narodnih socialistov, 10—15% Heimwehra, ostalo so pa neinteresiranci in Dollfussovci. 40% je proti Dollfussu, 30% je proti Dollfussu, s 15% Heimvvehra se ne razume, kdo je zanj? Podrepniki in kler! čedna družba, da bi ;i bilo najboljše želeti dober tek!
Dunajskih občinskih Ui se — po poročilih ameriških1 listov — Dollfuss niti njegov dunaijski komisar oz. »župan« Schmitz nista uipala dotakniti. Kako neki? Saj tako in tako sedita na 95% podžagani veji, naj pa še dreizata v sršenovo gnezdo v panju? Toliko sta pa že pametna. Sil i<»
d ii * ti t irsil	S—s.
Ali sl že dobil novega naroinika za ,delavsko politiko", smatral to za svojo dolžnosti
Tone Maček:
65
Stu2ai Iiutn6cegec
Prvič so ga praznovali delavci po vsem svetu in tudi v naših krajih leta 1890. Delavci Severne Amerike so ga praznovali prvič kot svoj delavski praznik že leta 1886. Takrat je dobil Prvi Maj tudi svoj krvavi krst v Chicagu. Javno zborovanje delavcev so napadli pinkertonovci (policija), hlapci ameriških kapitalistov in bankirjev, ki so mnogo delavcev težko ranili. Razburjeni delavci so sklicali 4. maja velik protestni shod’ proti temu krvoprelitju na Seneni trg (Heymarket) v Chicagu. Baš ko so hoteli zaključiti zborovanje, je navalilo nanje več sto policajev v strnjenih vrstah. Tedaj pa je nenadoma, nihče ne ve, kako m odkod, padla pred policijske vrste bomba, ki je-par policajev ubila, več pa težje ranila. Posledice so bile strašne. Policaji so divje navalili z golimi sabljami na bežeče zborovalce. Veliko število jih je bilo aretiranih.
Proti skupini najbolj znanih čikaških delavskih voditeljev je bil vprizorjen velik proces, z običajnimi ameriškimi metodami. Krogi, ki so imeli korist od tega, so kmalu našli par kupljenih prič ki so vedele natančno povedati, kdo in odkod je zagnal bombo, čeprav je nasprotna stran s pre-i'i'išnio upravičenostjo trdila, da je usodni bombo-met uprizorila po svojih plačancih čikaška pluto kracija sama. Prič, ki bi mogle za obtožence ugodno izpovedati, se sploh niso pripustile. 1 luto-kracija je na vsak način hotela spravit, obtožene
voditelje s sveta' in s tem zadati čikaškemu delavskemu gibanju smrtni sunek. To se ji je tudi posrečilo; štirje glavni obtoženci so bili obsojeni na smrt na vešalih, med njimi urednik delavskega lista, ki na dotičnem zborovanju sploh ni bil navzoč.
Obešeni so bili v Chicagu 11. novembra 1887.
Praznovanje Prvega Maja pa je bilo v Ameriki uvedeno in posvečeno, čeprav se je delavstvo moralo vsako leto znova boriti zanj.«
»Ali smo ga v Evropi povzeli po Ameri-kancito?«
»Samo deloma. Mogoče je komu izmed vas znano, da so socijalisti vseh dežel združeni v svojo Internacijonalo. Današnja Internacijonala sc imenuje druga Internacijonala. Prvo Internacijonalo je ustanovil leta 1864 Karl Marx, a se je že leta 1872. razšla radi nesoglasja med Marxovitni pristaši in anarhisti, ki ga je poraz pariške komune še poglobil. Vendar je ta prva Internacijonala zanesla zavest mednarodne skupnosti delavstva v vse dežele. Ko so končno tudi nemški socijalisti. ki so osem let vzdihovali pod pezo izjemnih zakonov, svobodneje zadihali, se je začelo misliti na obnovitev Internacionale. V to svrlio so se leta 1889. zbrali v Parizu zastopniki prolcta-r j jata iz raznih evropskih držav. Ti so ustvarili novo Internacijonalo, ki še sedaj obstoji pod imenom II. Internacijonala.
Kot prvo akcijo druge Internacijonale so sklenili prirediti veliko mednarodno manifestacijo za osemurni delavnik, za svobodo združevanja in
zborovanja in za splošno, enako in tajno volilno pravico. Ta manifestacija bi imela potreben učinek le, če bi se v vseh deželah in vseh krajih izvršila istočasno s tem, da bi delavstvo zapustilo delo in šlo na ulice manifestirat za svoje zahteve. Treba je bilo za to določiti poseben dan.
Ker so ameriški delavci že sprejeli Prvi za svoj praznik, je ustanovni kongres dru£e ' ternacijonale v Parizu leta 1889. sklenil pr( ‘ ~ siti Prvi Maj za delavski praznik po vsem eui. S tem bi ta praznik in delavske manjfcstllU‘1c imele res mednarodni in svetovni značaj.
No in prihodnje leto 1890. se je •P,azno^I Prvi Maj res povsod tudi pri nas v' Hrastm u, cesar se še dobro spominjam.«
»Pa vam ni nihče branil ostati ta dan doma.« je poizvedoval Janez. »Vsaj kazen z- ,i avega ste morali plačati?«
Pa, bilo je dosti Plahtama« s rasenja in groženj, vendar se nismo dah oplašit. Pri izklicevanju se nam je razglasilo, da _bovsak odpuščen, k bo ostal doma. Gospod župnik na Dolu je posvetil zadnio nedeljo v aprilu celo nedeljsko pridigo teinu prazniku. Govoril je o rjovečih levih, ki hodijo po deželi in iščejo, koga bi požrli. Svaril je pred brezvestnimi agitatorji, ki hočejo sejati med delavce nezadovoljstvo. Ti novodobni »rdečkarji so pravo satanovo seme, ki ga Bog dopušča, da preizkusi svoje predpostavljene in brez godrnjanja izpolnjevati njihove ukaze. Oni že vedo. kaj izkoristilo njihovim delavcem.	,.;x\
(Dalje prihodnjič.;
V ogleda
Pot v temni srednji vek gre — po ravni poti
Znaki vsake reakcionarne dobe so: po-vdarjanje religioznosti, poostrenje spolnih razlik in propad literature in žurnalistike.
I eno i drugo i tretje se dandanes pojavlja. Zlasti ono zadnje. Poglejmo samo Nemčijo, kako malo je zdaj novih vrednih književnih del in kako izginjajo veliki listi, tki so ob- j stojali deset- in desetletja, da nekateri celo j go dvesto let in več. V temnih doibah pro- ] sveta ni potrebna, nasprotno najbolj osovražena je. Saj vendar v takih dobah ljudje ne smejo samostojno misliti, nego jim misli dik- > tirajo »fiihrerji«, ki ljudstvo vodijo kakor jim , ljubo. Ti »tiihrerji«, ki mislijo namesto -ljudstva, vedo, da prosvetljeno ljudstvo ni j jarec, ki se nažene kamor je treba, marveč ; človeško bitje, ki ima prav tako ustvarjene | možgane kakor razni samozvani »fiihrerji«. Da, da: pot v temo srednjega veka vodi j ravno!	   j
Jesenice
Skupno sodelovanje delavskih organizacij. to raznih meščanskih listih, ki bi radi svopm strokovnim organizacijam pripomoglo do vpliva, čitamo pozive k skupnemu sode-lo-van,u strokovnih organizacij v obliki, da naj bi tudi sploh obstojala samo ena strokovna organizacija. Pisci imajo namreč vedno edino željo, da naj <se ostali dve strokovni organizaciji razpustita, njihova pa naj o-stane. Kar ne more namreč napredovati v svobodnem tekmovanju z ostalimi organizacijami, meni uspeti na ta, direktno ali indirektno nasilen način. Pri vsem tem kažejo nekateri taki pisci radi na jeseniški vzgled. Toda — če naj jih razumemo v onem smislu— v katerem .pišejo, potem jeseniškega vzgleda ne poznajo. Na Jesenicah obstojajo in delujejo tri strokovne organizacije, ki napredujejo ali nazadujejo v neoviranem svobodnem tekmovanju in merjenju sil. Seveda, če je napad na delavstvo, ki ga dejansko 'predstavljajo vse tri, tedaj se pač zavedo vse organizacije, da je treba skupno odbiti skupnega nasprotnika in gredo v skupni fronti k skupnemu napadu ali v skupno obrambo. To je menda povsem jasno in samoposebi umljivo. Seveda morajo biti kot pogoj tudi medsebojno razumevanje, medsebojna disciplina in medsebojni sporazum. Vendar se tak sporazum ne napravi s kakimi dogovori, marveč kar via facti — torej z dejstvom kot takim z medsebojno poštenostjo. Skupni boj vogijo vsi trije predsedniki skupno, toda pod vodstvom najmočnejše organizacije — in pod kontrolo, dogovorno in odgovorno vsemu članstvu. Ko boj neha in je bitka dobljena, obračunajo vse tri organizacije ev. še med seboj kake nerazčiščene stvari, potem gredo vsaka od teh treh armad spet nazaj vsaka k svojim posebnim nalogam. To le mogoče menda povsod, kjer delavstvo to ostale 'organizacije priprav-•14 Za i0'. ^as~ organizacije tega še niso nikdar odbijale. Tak je jeseniški slučaj, katerega predpogoj pa je medsebojna iskrenost in iz bega vanje vsake zahrbtnosti od katerekoli stranke sodelujočih. — V splošnem bi pa mi dejali samo to-le: Če danes zlasti narodni tako propagirajo eno samo strokov-no organizacijo, zakaj so pa svoj-e organizacije sploh ustanavljali. Saj je vendar zgodovinsko ugotovljeno, da so bile prve strokovne organizacije svobodne marksistične organizacije. Šele zatem so .prišle krščansko-socialne in potem šele po dolgih letih narod-Saj je delavstvo že tediaj dejalo: Kaj pa ie tebe treba bilo? In narodni, ki danes spet želijo nazaj, so najbrž spoznali, da jih bilo prav nič treba, in bi radi popravili la greh, ko so delavstvo razcepili pred 25. *eti v še eno skupino. Pridite tja, kjer se je delavstvo borilo že pred vašim rojstvom, Pa bo vsa stvar urejena sama po sebi. če n®, niste iskreni niti nimate poštenih ciljev niU namenov!
Smrt delavca na cesti. V soboto, dne t jm. se je vračal zjutraj ob 6. uri delaje martinarne KID Jakob Ražen iz Dovjega s 'kolesom na svoj dom v 'Dovje. Na Plavžu pfed Čufarjem je naenkrat padel s kolesa in “bležal na cesti. Prenesli so ga na bližnji Tavnik, toda še prodno je prišla zdravniška Poiftoj je umr). Zdravnik je ugotovil, da ga )e zadela kap. Pokojnik zapušča vdovo in “ckai otrok od 10. do 24, leta, n. »Rudnik v plamenih« bo predvajan o oltih. Z ozirom na oznanilo v naših li-pUh' zlasti v »Delavcu«, da bo igral k,no *Xad*° na Jesenicah za Prvega Maja zdaj z ozirom na nesrečo v Kakanju vcleaktuelni Č U ”Rundnik v plamenih« moramo sporo-od l2' da ie uprava kina dobila v sredo ne m™ Cc fi'ma nujno sporočilo, da film
J! toMs««»» j««** za pirf x:
morala nt ,1 ie dodeljen, ker ga je tvrdka grad kier *	* ministrstva dodeliti v B -
g ad, k,er ga že ^ okvirju veli potezne
k& V nT- pečenim radarjem v Kaka? i n?a korak ministrstva ie do-y“z: da >e ,{ll“ ‘f«due kakovosti in Jesetu-čam ga bodo lahko videli o binkoštnlh praznikih, ko bodo občudovali pogum rudarjev, ki gledajo vedno smrti v oči. Primerjajmo samo letošnji nesreči v Duhovu na češkem m zdaj pri nas v Kakanju. Namesto tega filma bo pa v kinu Radio zdaj v ipondeljck, dne ■ aprila, v torek 1. maja in v sredo, dn® maja velefilm Begunec iz Chičage (Pod napačnim imenom) z Gustavom Frochlichom v glavni vlagi. Fiilan je najti ovc jši in je bil v Jugoslaviji odigran edino v Zagrebu.
Kino Radio bo predvajal v petek, dne 27., v soboto, dne 28. in v nedeljo1, dne 29. t m. ob 8. uri zvečeT (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velafilm »Goreča tajnost« z Willi-jem Forstom v glavni vlogi. V pondeljek, dne 30. t. m., v torek dne 1. maja in v sredo, dne 2. maja t. 1. ob 8. uri zv. (na 1, maja tudi ob 3. uri pop.) velefilm-šlager »Begunec h Chicaga«, Prihodnji spored:	»Sezona	▼
Kairu«.	'	lil
Proti odpravi nedeljskega počitka
Veliko protestno zborovanje maribor-sik brivskih pomočnikov in pomočnic
Maribor, dne 27. aprila 1934.
Sinoči se je vršilo v Mariboru veliko zborovanje -brivskih pomočnikov in frizerskih pomočnic, ki ga je sklicala .podružnica svobodne organizacije Saveza brivskih pomočnikov in frizerskih pomočnic v gornji dvorani Delavske zbornice. Prostor je bil nabito poln zborovalcev in zborovalk, ki so se zbrali, da protestirajo proti odpravi nedeljskega počitka.
Zborovanje je ©tvoril predsednik s. Knez, ki je na kratko -pojasnil namen zborovanja. Za njim je poročal s. Kocbek o šuš-marstvu, ki so ga mojstri sami vzgojili in ga sedaj hočejo pobijati z odpravo nedeljskega počitka.
Nato je s. Eržen v daljšem referatu obrazložil pomen boja za nedeljski počitek. Nedeljski počitek je v Mariboru že nad petnajst let v veljavi. Med tem ko se uvaja nedeljski počitek tudi tam, kjer ga doslej še ni bilo, ga v Mariboru hočejo odpraviti.
Tako početje je neodgovorno izzivanje delavstva,
kojega edini prosti dan je nedelja. Namesto, da bi stremeli za skrajšanjem delovnika in s tem za zaposlitev čim večjega števila brezposelnih, se dela baš obratno. Dokazano je, da med brivskimi -pomočniki in frizerkami tuberkuloza zahteva .mnogo žrtev, ak-o jim bo sedaj odvzeta še nedelja kot -dan odpo-čitka, se bo zdravstveno stanje mnogih še poslabšalo. Mojstri pa od nedeljskega dela tudi ne bodo imeli prav nobenega dobička. Danes meščani ob nedeljah hite -iz mesta, ne pa, da bi se nastavljali po brivnicah. Treba bo izvesti odločno agitacijo v vsej javnosti, da bo podprla brivske pomočnike in frizerke v njihovem boju za -ohranitev nedeljskega počitka. Sicer pa je radi nedeljskega počit-
ka treba vprašati še mojstre, med katerimi je dosti nasprotnikov nedeljskega dela, ne pa, -da o tako važnem vprašanju sklepa načelstvo zadruge. Na zborovanju mojstrov bi se moralo omogočiti tudi zastopniku pomočniškega odbora, da bi povedal stališče po-močništva. Banska uprava je poklicana čuvarka zakonov, njej pripada pa tudi naloga, da skrbi ,za red in mir. Vsled tega bo morala preprečiti to najnovejšo provokacijo s strani .mojstrov in
z odločno gesto zabramti nedeljsko delo.
Govorili so še nekateri sodr-ugi, ki so zlasti -tudi naglašali potrebo organizacije in solidarnega nastopa vsega pomočništva.
S. Knez pa je nato tolmačil
resolucijo,
v kateri zahtevajo zborovalci, da barska u-prava začasno takoj prepove uvedbo nedeljskega dela v brivnicah v Mariboru in v okolici, pozneje pa z uredbo to svojo prepoved uzakoni za vso ba-novino.
Resolucija je bila sprejeta z burnim ploskanjem, prav tako tudi vsi referati.
Nadalje sta bila med burnim pritrjevanjem izvoljena ss. Knez in Kocbek, da gresta kot
deputacija k banu
in da mu bosta osebno razložila sklepe protestnega zborovanja.
S pozivom, da naj se vsi zborovalci o-klenejo svobodne strokovne organizacije in -postanejo naročniki -delavskih listov »Delavska Politike« in »Volksstimme«, je s. Knez zaključil skoro dve uri trajajoče zborovanje. Pred in po zborovanju je pristopilo veliko število pomočnikov in pomčnic v -organizacijo. Ta manifestacija brivskih -pomočnikov in frizerskih pomočnic je -zapustila globok vtis.
Maribor
Akademija delavskih pevskih društev
Pevski zbor »Svobode« priredi skupno z ostalimi delavskimi pevskimi zbori v Mariboru v soboto, dne 5. maja 1934 ob pol 20. uri v dvorani
pivovarne »Union« akademijo s pestrim sporedom. — Delavke in de-
lavci nabavite si pravočasno vstopnice, ki se dobijo pri zaupnikih, v papirnici Ljudske tiskarne in uprav-ništvu našega lista. Vstopnina od 2 do 10 Din.
IV. pedagoški teden. — Pedagoška centrala v Mariboru. Od 30. aprila 1934 do 5. maja 1934 bo priredila Pedagoška centrala svoj štrti pedagoški teden, ki je namenjen poglobitvi -domače vzgoje. V docela izpremenjenih razmerah je treba uveljatiti preizkušene izsledke znanstvenega in praktičnega pedagoškega u-dejstv-ovanja. Zato vabi Pedagoška centrala vso vzgojno zainteresirano javnost, da v čim večjem številu poseča predavanja, ki se bodo vršila od -pondeljka, 30. aprila, do sobote, 5. maja, vselej ob 20. uri v Veliki kazinski dvorani. Na sporedu so sledeča predavanja: Pondeljek, 30. aprila: Dr. L. Poljanec: Svoboda in avtoriteta v vzgoji. Torek, 1. maja: Matija Senkovič: Otro-k in knjiga. Sreda, 2. maja: Koprivc: Šport in vzgoja. Četrtek, 3. maja: Josipina Mlinarič:	Dekliška	vzgoja.
Petek, 4. maja: Fran Martinc: Izbira1 poklica. Sobota, 5. maja: Gustav Šilih:	Nova	pota
roditeljske vzgoje. — Prostovoljne prispevke hvaležno sprejema Pedagoška centrala v kritje stroškov.
Organizacijski in obratni zaupniki pozor! V soboto, dne 28. aprila 1934 ob pol 8. uri zvečer se bo vršil v dvorani Delavsko zbornice v Mariboru, Sodna ulica 9-II. važen sestanek vseh zaupnikov podružnice Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, na katerem bo poročal zvezin tajnik s. Jakomin iz Ljubljane o važnih vprašanjih. Zaupniki pokažite svojo razredno zavednost s tem, da pridete vsi točno in sigurno. Kdor je -zadržan, naj pošlje namestnika. — Odbor Splošne delav. strokovne zveze v Mariboru.
Razbijače dr. Reismanove table že imajo, Policija je izročila spis o ponočnem razbijanju napisne table dr. Reismanove odvetniške pisarne sreskemu sodišču in je razpisana že za soboto, dne 5. maja dopoldne razprava, ki bo zak-o zanimiva. V spisu so namreč tudi podatki o veselem razpoloženju, ki je vladalo pred razbitjem table v kavami »Jadran«, kjer so morah frčati v zid kavarniški kozarci. Gotovi nacionalni voditelji v Mariboru imajo namreč še tudi za take zabave mnogo -denarja. Privoščili so si pri tem tudi »starega deda«.
Korajžen nacionalistični voditelj. Poleg raznih pisateljev se zadnji čas izti-ka kot ideolog mariborskih nacionalistov zlasti tudi g. Stanko Hiti, sotrudnik »Jutra« in nacionalističnega tednika. Pretekli teden je bil ta g. Hiti pri sreskem sodišču v Mariboru obsojen po § 302 k. z. na 500 Din denarne kazni ali pa 10 dni zapora -pogojno za -dve leti ker je izjavil -pri nekem obisku na „Wžnem sodišču marrarn preiskovalnemu sodniku, sodnemu svetniku g. dr. Travnerju in v navzočnosti sodne uradnice, da bo po-
CtTlŽ javna na «. 15
K-je prisostvovalo mnogo radovednežev, k. so bili zelo presenečeni nad kora,zmm nacionalističnim ideologom, sv-oiečasmrn urednikom
katoliškega »Slovenca«.
Ponovna razglasitev obvezniškega raz-
poreda na tezenskem vojaškem vezbahscu
bo v nedeljo, dne 29. aprila 1934 ob vsakem vremenu z začetkom -ob 7. uri zjutraj nepretrgoma do 6. ure zvečer. Razglasitve se morajo udeležiti vsi, ki se razglasitve razporeda dne 22. aprila t. 1. iz kateregakoli vzroka niso udeležili.
Zaščitno cepljenje zoper osepnice za mesto Maribor bo vršil mestni fizikat od pondeljka, -dne 30. aprila do petka, dne 4. maja t. 1. v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8 in sicer v ča-su od 9. do 11. ure brezplačno. Cepljeni moraj-o biti vsi zdravi otroci, ki so -bili rojeni v preteklem letu. 28. aprila je mestni fizikat za stranke zaprt.
Trideset let dela v organizaciji bo proslavil v nedeljo, dne 6. maja 1934 krojaški pomočnik Farne Vogrin. Strokovna organizacija -bo v to svrho priredila interno slavje, ki se bo vršilo v nedeljo, -dne 6. maja v lokalih organizacije (gostilna Horvat). Vabljeni tudi vsi funkcionarji ostalih svobodnih organizacij.
Godbeno društvo uslužbencev tvornic J. Hutter in drug, Maribor sklicuje ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, -dne 29. aprila 1934 ob 9. uri -dopoldne v prostorih hotela »Orel« v III, nadstropju. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Čitanje pravil, 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti, Pristop imajo samo uslužbenci tv-o-mic J. Hutter in drug, ki se izkažejo s tv-orniško legitimacijo.
Godba uslužbencev tvornic J. Hutter m drug priredi popoldne po občnem zboru dmžabni večer v gostilni -Kekec v Košakih. Začetek ob 3. uri. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi odbor.
Razstava vajeniških in pomočniških del. Opozarjamo obrtniški naraščaj, da morajo biti dela za razstavo 15. maja 1934 končana i in 16., 17. in 18. maja 1934 na razstavni prostor -dostavljena. — Slovensko obrtno društvo v Mariboru.
~ Delavci in nameščene! jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu Št. 6.
Z avtokarom iz Maribora v Prago
Ob priliki III. delavske olimpijade v Pragi bo -priredila mariborska »Svoboda.« izlet v Prago z autokarom mestne občine. Vožnja z izkaznico za prireditve v Pragi vred, stane tja in nazaj Din 300.——. U-dee-ženci naj sc prijavijo pri tajnici »Svobode« s. Tončki Lipoglavšek, vsak večer po 20. uri v tajništvu »Svobodic« v Delavski zbornici. S prijavo vred je tre-ba položiti Din 50.— za prijavne stroške in drugo, ostanek mesec dni pozneje. Avtokar bo vozil iz Maribora v petek, -dne 6. julija rano ziutraj.
V	Prago prispe že ob 17, uri. Tam ostanemo v soboto in v nedeljo. Vračamo se v pondeljek zjutraj. Prijaviti se je treba najpozneje d-o 1. maja, ker se -poznejše prijave ne bodo mogle upoštevati. Pri prijavi je navesti tudi bivališče, starost, poklic in pa, če je prijavljeni v posesti potnega lista.
L-,
£	
m	M
/V ~ $
Mm**
opere gospodinja v 40 letih.
Ali to je samo del trpljenja, ki ga ima večina gospodinj vse svoje življenje z žehto. Koliko ur je porabila prej —težko sklonjena nad pralnim čebrom — samo za družinsko perilo!
Ogniti se temu delu sicer ni mogoče — olajša se pa zdaj lahko... s Schichtovim Radionom. Zakaj Rad ion pere sam.
Tako lahko je zdaj to:
A) zvečer se perilo namoči,
B) drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut,
C) nato se perilo izpere najpoprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista ... in perilo je opranoI
Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom.
Ne muči.se!
Vkemi
RADION
SCHICHTOV
Ljubljana
Industrialec Bat a je kupil hišo nasproti glavne pošte v Ljubljani, kje se je nahajal »Hotel Stadt Wien« In je sedaj trgovina Magdič in drugi lokali.
Vlagajte prihranke v Splošno kreditno društvo Ljubljana, Aleksandrova cesta 5, ker redno izplačuje vloge in odobrava posqjila proti poroštvu.
Širite naS list!
Oto Baue>-
i Vstaj a avstrijskih de
n
Prevaia T»ina
avcev
njeni vzroki in posledice
Proti koncu 1. 1933 se je Dollfuss skušal za hrbtom Italije sporazumeti z Nemčijo. Pod pritiskom tujskega prometa v zapadnih zveznih deželah je ponudil Hitlerju pogajanja za sporazum avstrijske vlade z nacionalnima socialisti. Hitler je pooblastil za ta pogajanja gospoda Habichta, ki je bil organizator ilegalnega boja avstrijskih naci-jev proti Dollfussu. Dollfuss je v to ponižanje privolil in je povabil Habichta na Dunaj. Pogajanja bi se morala pričeti 8. januarja na Dunaju. Habicht se je z nemškim aeroplanom peljal proti Dunaju. Blizu Melka. nekaj kilometrov od Dunaja, pa je sprejel brezžični brzojav, naj se vrne. Fey je j namreč proti pogajanjem protestiral. Kajti Fey je črnorumeni monarhist; hoče restavracijo Habs- i buržanov, ne pa sporazuma z naciji. Fey je do- 1
segel tudi prav nasprotno, kar je hotel Dollfuss: Isti dan, ko bi se moral Dollfuss začeti pogajati s Habichtom, je izdala vlada bojni manifest proti nacijem!
Ce se je začel Dollfuss za hrbtom heinnvehra pogajati z naciji, so isto napravili tudi heirmveh-rovci za Dollfussovim hrbtom. Oba zaveznika sta skušala drug drugega ukaniti. Fev. ki je izvedel o pogajanjih svojih heimvvehrovskih tovarišev z naciji, je prekrižal ta načrt, da je dal aretirati heimwehrovskega voditelja grofa Albertija skupno z voditeljem nacijev Frauenfeldom in princem Waldeck-Pyrmontom. ki je bil Hitlerjev odposlanec. Ko pa je začel grof Alberti pripovedovati, da se je začel pogajati z vednostjo Starhemberga, vrhovnega voditelja heimvvehra, so ga spravili v koncentracijsko taborišče.
Dollfussov mednarodni položaj je bil sedaj močno omajan. Evropa je sedaj spoznala, da ie bil ta hrabri bojevnik za avstrijsko samostojnost pripravljen kapitulirati pred Berlinom. Evropa je sedaj spoznala, kako zanesljivi borci proti nacionalnemu socializmu so heimwehrovci. Pač pa si je
Fey močno utrdil položaj, ker je prekrižal pogajanja z naciji.
Nekaj dni pozneje je nameraval obiskati Du naj gospod Suvich, italijanski državni podtajnik v zunanjem ministrstvu. Dollfuss ni vedel, kako bodo postopali sedaj z njim njegovi italijanski gospodarji. Bal se je, da bi se Italija sama ne pogodila s Hitlerjem o avstrijski bodočnosti.
V tem položaju je imel Dollfuss 18. januarja govor, ki je v njem pozval delavstvo in »poštene delavske voditelje«, naj »v svoji notranjosti« sklenejo, da bodo sodelovali pri gradbi nove Avstrije in pri obrambi avstrijske neodvisnosti. Govor m imel samo namena, da bi pomiril opozicijo v krščansko socialni stranki, ki si je želela sporazuma s socialno demokracijo. Ta govor naj bi vplival tudi na gospoda Suvicha. S tem govorom je skušal namigniti: Ce ne bo Italija več pripravljena, brezpogojno podpirati Dollfussa, si bo našel pač drugo pot; sporazumel bi se s socialnimi demokrati, da bi se osvobodil od heinnvehra; tako bi si ustvaril možnost, da bi obrnil Italiji hrbet in iskal zavetja pred Nemčije pri Franciji in Mali antanti.	(Dalje prihodnjič.)
Zagorje ob Savi
Zborovanje zagorskih rudarjev. V nedeljo, dne 22. aprila t. 1. se je vršilo v dvorani Zadružnega doma na Lokah veliko zborovanje zagorskih rudarjev, katerega ie sklicala Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Zago-rje. Na to zborovanje so poslali naši zagorski nacionalisti svoje glavne voditelje. Kako so se le-ti počutili, ko je s. J. Arh temeljito pral umazano nacionalno perilo, ne bomo ugotavljali. Nekaj pa moramo vseeno javno ugotoviti. Na tem zborovanju je takozvani »večni kandidat« nacionalnih skrbno beležil izvajanja s. J. Arha. Če je to delal radi tega, ker si drugače težko zapomni, kar pametnega čuje, je to prav in za njega zelo koristno. Če pa misli to izrabiti kako drugače, potem mu pa kar naprej ipovemo, da se ga prav nič ne bojimo, ker prvič je govornik povedal golo resnico in drugič pa je bil navzoč še drug beležmk, ki ima pravico nadzorovati govornika po zakonu.
Murska Sobota
Prekmurski delavci hočejo izobrazbe.
Naše komaj ustanovljeno delavsko kulturno društvo »Svoboda« bo priredilo kancem tega tedna zepet dve predavanji. V soboto! zvečer, dne 28. aprila bo predaval s. dr. Reis-man o socialni zakonodaji in v nedeljo, dne 29. aprila dopoldne s. Jelen o strokovnem delavskem pokretu.
Črna
Prodajalne Konzumnega društva
za Mežiško dolino Črna I. in II. bodo v torek, dne 1. maja t. 1. celi dan zaprte. Člani naj si vsled tega vse svoje potrebščine za ta dan nabavijo v naprej-_________________________________
Soort
SK. Svoboda Mariboru priredi v nedeljo, dne 29. t. m. izlet z avtobusom v Mursko Soboto, kjer se vrši odločilna tekma za prvenstvo II. razreda med tamkajšnjo »Muro« in našo »Svobodo«. Nekaj sedežev je še prostih po zmerni ceni. Odhod v nedeljo^ ob pol 9. uri izpred palače Delavske zbornice.
Naši v Franciji
Chaparon, sredi marca 1934.
Dragi sodrug urednik!
Napišem Ti nekaj vrstic in obenem Ti pošiljam tudi naslov novega naročnika za »Delavsko politiko«.
V našem- kraju sva samo dva Slovenca in še par Dalmatincev., ki se pa niti najmanj ne zavedajo, da so delavci. Med njimi je par strašno zagrizenih radičevcev. Naročene imajo neke hrvatske liste (enega izdaja Vladimir Radič v Parizu, drugi pa prihaja iz Amerike), ki so polni besnega sovraštva proti Srbom. Takih grdih izpadov na ubogi narod, ki prav toliko trpi kot mi, še zlepa nisem čital. Radi teh listov se večkrat spreva z radičevci in jim dokazujeva, da bi bilo bolj potrebno, če bi se kot delavci rajši borili proti hrvaškim magnatom, ki radičevsko gibanje financirajo, obenem pa delavce izžemajo, kot pa proti sotrpinom, pa četudi so Srbi. Vendar je najino prizadevanje zaman. Ti ljudje bi najbrž šele prišli k zavesti in do spoznanja, kadar bi jim gospoda, ki jo danes obožujejo, vladala. Delavec ne sme biti šovinist, pač pa mora stremeti, da se najprej v lastni državi, potem pa po vsem svetu združijo, vsi, ki delajo in trpe. nacionalistični in verski prepiri so za site ljudi, ki pod temi parolami vodijo boj za gospodarsko zasužnenje delovnega ljudstva.
V našem kraju so razmere zelo slabe. Francoski kapitalist nas izmozgava do kosti. Vseh delavcev nas je okoli 40, največ Portugalcev. Organizacije ni, zato pa cvete med nami vohunstvo. Lastni ljudje te demui-cirajo podjetniku. Najbolj prijatelji smo si z nekim starim Italijanom, ki je res zaveden delavec, protifašist z mislijo in srcem. Podjetnik nam diktira delovni čas in plače, ker ve, da se mu naši Dalmatinci in Portugalci ne bodo nikoli spuntali. Poleti delamo pri pečeh po 10 ur dnevno, ob nedeljah pa po 15 ur, zato pa ne dobivamo niti centa več kot tri franke na uro, delo pa je odmerjeno na akord. Ena skupina nas d.ela podnevi, druga ponoči. Pozimi delamo pa samo po 7 ur, ker apno ne gre v denar.
Vsako leto so zaslužki manjši, cene živil in obleke pa ostajajo iste. V tem se izraža ojačeuje od naših klerikalcev toliko hvalisane desničarske reakcije. Kakor sem že prej omenil, so nezavedni delavci sami
dc-sti krivi, da se nam vsem slabo godi. Zlasti en Portugalec in en Dalmatinec sta pri nas pripravljena prevzeti delo tudi še za polovico cenejše kot pa plačuje podjetje. I aki so nezavedni in nacionalistično navdahnjeni izdajalci delavstva tu pri nas in pa tudi pri vas v Jugoslaviji. »Delavsko politiko« dobivam redno in komaj čakam, da pride. (Sobotno številko prejmem že v nedeljo.) Želim, da bi izhajala vsaj trikrat na teden. Vem, da bi tudi to bilo mogoče, ako bi vsi delavci storili svojo dolžnost.
Družnost!
„ „ G- Z-
(Le še večkrat se oglasi in nam sporoči kaj novic. Mogoče je v soseščini tudi še kje kakšna slovenska naselbina? Op. ur.)
Razno
Obsodbe proti socialnim demokratom v
Avstriji se nadaljujejo, a časopisje ne sme ° piih nič pisati, kvečjemu da se tu in tam objavi ime kakega obsojenca. Vendar se pa more izza zidov policijskih -preiskovalnih zaporov zvedeti o brutalnih mučenjih, ki so jim zaprti socialisti izpostavljeni, ki prav nič ne zaostajajo za krvniškimi metodami hit-lerjevcev. Najnavadnejše mučenje je vsakodnevno -bičanje v biko-vkami, s katerimi hočejo iz svojih žrtev -prisiliti razna priznanja in izdajo tovariSev, ki so še na svobo-dl.
Jetniki dobivajo nezadostno in neužitno hrano, a dobivanje hrane od zunaj jim je prepovedano. V zaporih, kjer je prostora kvečjemu za 250 oseb, jih je natrpanih po
500. V Inomostu so politični jetniki sto-pili v gladovno stavko.
81 uglednih socialnih demokratov je bilo prepeljanih iz dunajskih zaporov v koncentracijsko taborišče v W611ersdorlu. 200
drugih pa še čaka ista usoda. Med prvimi je tudi Glockl, svetovnoznan pedagog, ki je izvedel na Dunaju vzorno -pedagoško reformo, ki so jo prihajali proučevati pedagogi iz_ vseh krajev sveta. Vlada je razpustila tudi dunajsko pedagoško društvo Montesori, ki se je vzdrževalo s podporami dunajske mestne občine in je vzdrževalo več moderno urejenih otroških vrtcev in -dečjih domov. Vsem učiteljem in sodelavcem teh pedagoških zavodov je mestni komisar odpovedal služ-bo in bodo nadomeščeni z duhovniki in redovnicami. Glasovita -pedagoginja, gospa Montesori, je sama protestirala proti' razpustu društva, ki je najuspešneje uveljavljalo metode njene moderne otroške vzgoje, a se vlada nato ni ozirala. Pa naj še reče »Slovenec«, da cerkev nima z avstrijskim fašizmom in reakcijo ničesar skupnega.
»
Prijatelj Prirode"
Prijatelj prirode«, Maribor. V nedeljo, dne 29. aprila izlet na Pohorje k Mariborski koči, Glažuti, nazaj -po Vrhovem dolu. Odhod ob 6. uri zjutraj vogal Frankopanova m
Stritarjeva ulica. V p-ondcljek, dne 30. aprila družinski večer. Začetek o-b pol 20. uri v društvenem lokalu, Ruška cesta 7. Pridite polnoštevilno.
ZA SPOMLADI
I
Najboljši cvicek
Is Gadove poli ter pristna štajerska
vina toll	—
VINARNA A. BRIŠKI ■
Ljubljana, palača ,,Grafike".
I
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel in otvoril staroznano
pekamoMislej
na Koroški cesti štev. 21
Za cenj obisk se priporoča
Potoinlk Matija
3(iipujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
Srebrne ure
od 130-— Din naprej samo pri
M. Ilgeriev sin
Otvoril sem danes pri svoji gostilni na Tržaški cesti it. 38 (Delavska pekarna)
gostilniški vrt,
senčnat in pravi, od vetra in prahu zavarovan paradiž. Točil bom: odlična dalmatinska in izvrstna štajerska vina in pivo iz sodčka. Priznana k u h i n j a : ‘nudi gumanske posebnosti kakor piščance, ocvrtega kozlička, fine narezke, morske ribe i. t. d. — Za prijazen obisk se priporoča
Josip Povodnlk, gostilničar
Zakaj Tivar-Obleke?
Ker so lepe, trpežne in poceni.
Imamo lepe obleke za celo družino.
Preprliajte se o tem v naših prodajalnicah.
TIVAR-OBLEKE
DMt»: Ljudsk« tlsctm«.. d. d. t Mariboru, predstavite!) Josip Oilak » Maribora. — Za konzorcij izda), k we|*te Viktor Erte* v M«ibom.