Inserati se sprejemajo in velja triatopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, n » » ,• 2 „ » i> ,> n J n Pri večkratnem tiskanji se aena primerno zmanjša. Bokop I s t se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieijana velikem trgu h. Stov 9, II. nadstropji. Po poŠti prejemon velja: Za eelo loto . . 10 gl. — kr. Za poileta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za eelo leto . . 8 gl. 40 kr Za pol leta Političen list zaslorasli aarofl. 4 „ 20 Za oetrt leta . . 2 „ iq, V Ljubljani na dom poš velja 60 kr. več na leto. Vredništvo na velikem trgi št. 9, II. nadstropji Izhaja po trikrat na teden in sioer v torek, četrtek in soboto. Iz Blldapešte, 14. novembra. Upanje, da bodo delegacije že 17. ali 18, t. m. Bklenjene, je zopet splavalo po vodi. Včeraj imel je budgetni odsek sejo ter je ob-ravuaval bosenske zadeve. Poročevalec Gro-holski je Hasvetoval, naj se pri stroških za živež tamošnjih vojakov izbriše 100 000 gld., ker je iz dosedanjih računov razvidno, da bo predrago nastavljeni. Ta nasvet je b 1 sprejet z vsemi proti 4 glasovi. Ker je odsek ogerske delegacije dotično svoto Bprejel po nasvetu vla-dinem brez premembe, boste imele delegacije dve javni seji več, da poravnate dotično razliko, Bko ogerska ali naša delegacija v javni seji odeekovega nasveta tako ne spremeni, da boeta bklepa obeh delegacij soglasna. Včerajšnja seja bila je zanimiva zarad ob ravnave o bosenskih razmerah. Minister Kal-lay je rekel, da so vtisi, ki jih je pri Bvojem popotovanji po Bobui dobil, ugodni, in da se bodo tam osnovale razmere, ki bodo na korist tamošnjemu prebivalstvu in vsemu cesarstvu. Natančneje poročilo je obljubil dati na posamezna točna vprašanja. Vsled tega stavili bo delegati več vprašanj, na ktere je Kallay od govarjal točno in jasno. Groholski je vprašal o eplošnjih razmerah prebivalstva in njih vdanosti do našega cesarja, pa o verskih zadevah. Plener je hotel rediti, kako je z agrarskim vprašanjem ali z vravnaDjem zemljiščnih razmer? S l a i č je vprašal, znajo li vsi vradniki deželni jezik? II ti b n e r je vprašal, kako je s šolstvom, Hi p poli ti pa, ali bode vlada podpirala naselnike? Bareuther je hotel vedet', kako je z goljufijami, o kterih se je slišalo, in Čerkavski je vprašal, ali ne bode vlada pri upravi ozira jemaia na ljudsko za-st.opn štvo itd. Minister je skušal kolikor mogoče vstreči poslancem in pojasniti dotične razmere. Ljud stvo se bode z našo vlado kmalo sprijaznilo, vstaja je zadušena, in vstajniki se vračajo domu. Zemljišno vprašanje se vladi zdi najvaž uejše, zato si na vso moč prizadeva ga rešiti v smislu, za obe stranki, za btge in kmete, povoljnem. Tujih naselnikov vlada želi in jih bode po vsej moči podpirala, ker je treba v Bosni delavnih moč'. Vradaiki znajo vsi slovanski razun kakih 15, sicer pa si vlada prizadeva med domačini vzgojiti potrebnih vrad-nikov. Obširno je razložil, kaj je vlada storila za šolstvo in ga podpira po vsej moči, in gled6 ljudskega zastopa je minister rekel, da je pa treba prej še več reči vravnati. Jako zanimive so bila ministrova pojasnila o cerkvenih razmerah. Pa minister je rekeJ, da to pove zaupljivo in naj se v javnosti ne po navija. Zato ne morem obširneje pisati, toliko pa smem reči, da je bil vtis ministrovih besed jako povoljen. Kallay katoliški cerkvi pre-prepušča popolno samosvojnost za vravnavo cerkvenih zadev in se neče vtikati v cerkvene reči, ampak misli, da se bodo puvoljuo vrav nale med prizadetimi strankami. To je pravo cerkveno stališče, ker si ne moremo in ne smemo žel' ti, da bi posvetna oblast povsod vtikala svoj nos. Tudi za povzdigo omikanot-ti razkolniških duhovnikov v Bosni, kter h nekteri še brati in pisati ne znajo, si vlada prizadeva mnogo, kar je prav, ker ravno nevednost duhovnikov je večidel najimenitnejši vzrok zagrizenosti razkoln kov nasproti katoličanom in pa tudi njih dušne propaloBti. Danes zvečer bo zadnja odsekova seja, jutri in v petek pa imate biti javne seje. Politični pregled. V Ljubljani 17. novembra. Avstrijske dežele. Ha Dunaj! se zopet povrača mir, tedaj tudi nehajo priprave za ohranjenja miru, t. j. mestna straža in vojaki imajo mir, ni jim treba zarad rogoviležev vso noč čuvati; nehala je tudi prepoved, da imajo v okrajih, kjer so bili neredi, hišna vrata zaprta biti že ob G. uri. rti Dunaja. Drugi obrtnijski shod na Dunaji. (Dalje.) 13. t. m. so Be začele obravnave v dvorani v mestnem gaji. Navzočih je bilo kakih 300 poslancev; ko je otvoril sejo predsednik Kari Reuter posvetovali bo se o posameznih paragrafih obrt-nijBke postave. Pri odstavku 2. v § 1. splošnih določil (razdelitev in obrtnije), ki se glasi: Rokotvorna dela so tista, pri katerih gre za ročnost, kakor se zadobi v obrtu, ako se ga kdo uči in dle časa vadi v njem, za kar navadno tako izučenje zadostuje, nasvetuje g. Harkup (Kremi) dostavek, „in ktera so se razglasila za rokotvorno obrtnijo pri oblastih". Vname Be prav živahna debata o tem, baje znak temu, oziroma kje je meja med roko-tvorom in med tvornicami. Različni govorniki so navajali take znake n. pr. ako se dela s parom in umetnimi gonili; velikost davka, število delavcev, izučenje rokodelskih dečkov. G. Buschenhagen nasvetuje, naj to razsodijo zadruge in obrtnijske kamore. Kouečno Be zavrne Bu.-chenhagnov nasvet in za razločiven znak (Kriterium) se vzame velikost davkove napovedi. Po nasvetu poslanca Loblich se zbriše tudi iz § 1 kooečni odstavek, vsled katerega je minister trgovinstva polnomočen, da zaznamuje po oakazni poti obrtnije, ki imajo veljati za rokntvore — poročevalec Loblich pod- Prečast. gospodu inonsignoru o slovesnem vmestovanji za .kanonika v Ljubljani 18. nov. 1882. Žo nad tretjino našega stoletja Slovencem blaga zvezdica miglja Nje Svit — oživil jo premnogo cvetja Prisrčnih rožic rajskega duha; Izbudil povccv sladkega jo petja, Ki vsem namen blažilnost jo srca, Pojo saj slavo Jezusu, Mariji, Prijatlom Božjim, mili domačiji. — Ta Svit, odseva v daljne daljno krajo, Jc v Aziji iu Afriki poznan, Miloto svojo vedno odkrivajo, Posebno so rad u je ga Slovan; V misjonske razno zliva so postajo, Kjer križ žari v neverstva mrak teman; Tcro kjer dušno al telesne sile, Prcblagi Svit so kaže zvezdo milo. Slovenska zvezda Zgodnja jo Danica, Njo Svit sto Vi prečastni nam Gospod! Radost budi nam Vaša poslavica, Radujemo sc srčno; iu povsod, Kjer sveti, bero Vaša se zvezdica, Ratlujo z Vami so slovenski rod. Če kdo zaslužil jo časti in slave: Sto Vi jo prvi, — blagi Svitoslave! Škrlata vemo nisto si iskali Enako Neriju — le čast nebes Namen, Vaš trud jo bil le raj prozali Nad zvezdami, kjer solznih ni očes; Med malimi sto bili radi — mali, Bogu dajali vedno ves sloves; Zato je v radost vsem Vas On poslavil, Na svečnik Luč žarečo je postavil. Toraj pozdravljeni kanonik novi! Pozdravljeni prisrčno slavni dan; Naj mili Bog Vas vodi, blagoslovi, Da spletate šo mnogo lot krasan Si venec slavo, v službi Joztisovi, Da enkrat bodo Vam na glavo djan —• Na prošnjo Božjo Matero — Danico, Pri tronu večnem presvete Trojice. — Knjige dražbe sv. Mohora 1. 1882. Leto za letom težko pričakujemo Slovenci knj g družbe sv. Mohorja; ako si v onem čaau na deželi, pač te tii in tam povprašujejo, če li kmalu izidejo Moh. bukve. Gotovo naj boljša priča in naj lepši dokaz, da družba bv. Mohorja vstreza udom. Tudi letos nas je družba razveselila a šestero zanimivih knjig, in ker ?o jih večidel udje vže dobili ter po večem pregledali, menimo, da je primerno, ako si v sledečem tudi mi posamezne knjige bolj natanko og.edamo. Podala pa n&m je družba sv. Mohorja za loto? sledečih šostero knjig: 1. Življenje blažene (levice Marije in sv. Jožefa. I. snopič. 2. Križana nsmiljenost ali življenje sv. Elizabete. SL Občna zgodovina. IX. snopič. 4. Naše škodljive živali. III. snopič. 5. Slovenske vefiernice. 36. zvezek, (i. Koledar za leto 1883. pira svoj nasvet s tem, da so rokotvoroe obrtnijo v obrtnijski postavi vse uže imenovane; sprejme se tudi k posledujemu odstavku § 1. dodatek in ta odstavek (alinea) bi se Beda) glasil. „Vse obrtnije. katere se no razglase za dopuščeno (koncessionirte) ali za r» kotvorue, ali zarad katerih ni izjemo v § 24, so proste obrtnije". Loblich nasvetuje, naj bi spričalo tistih učencev, ki so se izučili v tovarnah, imelo isto veljavo, kakor Bpričalo, teh, ki so so izučili pri mojstrih. Po kratki debati sprejme ae ta predlog. — Buschenhagen šo opomni, da tako imenovani sedijoči družuiki (Sitzge-Bellen) pomnožujejo proletariat, ker imajo tudi rokodelske učence. Važno bi bilo to odpraviti in on (poročevalec) želi, da bi ods^k pre-treBOval to vprašanje. Zvečer se seja nadaljuje. Loblich bere načrt, v katerem so določuje, da obrtniki tiste obstojne dele, ki spadajo k njihovi obrtuiji Bmejo tudi drugim pripustiti, da jih izdeljujejo, a vendar morajo ti družniki delati le tnemu mojstru, sicer morajo plačati obrtni davek. Neuenburg je nasvetoval, vlada naj ae naprosi, da izdela novo postavo za pohišovalce, dokler pa ima stara veljavo, naj se strogo izpolnuje. Sprejeto. Potem prestopijo k sedmemu poglavju predloga, ki določuje pravice in dolžnosti zadrug. Vname se živahna de bata o tem, sprejmo se pa po večem nasveti odseka. Posebno se pa povdarja potreba, vsta noviti posebne obrtnijske kamore (zbornice) ker so v sedaujib kupčijsko-obrtnijskih zbornicah obrtniki večidel v manjščini. Sprejme se nasvet odseka, ki priporoča razširjenje zadrug. Prestopi Be k bližnji točki, ki obravnava razmerje družnikov do zadrug, in § 120. Bhodih družnikov, se sprejme neizpremenjeu. § 129 o bolniškh blagajnicah ne glasi: Za bolniške kaBe plačujejo vsi obrtniki ali za nje zadruge, takisto tudi VBi družniki, izvzemši rokodelčičev. § 121 določi, da se denarji iz blagajne ne smejo za drugo rabiti; nego zu doneske udom. jhto tako se sprejme § 127 o namenih bolniških blagajnic in § 122 o izboru Bodniji; z nasvetom g. Čermaka, da ima ' odboru predsedovati vselej tista stranka, k delo daje, ker v tem se Bpoznava veljava (kompetenca) sodiščnega izbora. Seja se konča ob 8*/«. uri. Iz lludape&tc. Brambovski odsek spodnje zbornico je sprejel neizpremenjeno osuovo poBtave, da se vvrate nekateri ogerski bataljoni v avstrijsko polke. Vnanje države. Iz Petrojfrailii 15. novembra. Minister unanjih poslov pl. Giers odjiotuje danes v iuozeuistvo. Vlaugali bode mesto njega vodil unanjo poslove. Iz Hcrolina. Poslaniška zboruica je izvolila za predsednika: „Koller-ja, konservativca; Hermana, klerikalca in Bendo, uac.onalnega iiberalca za podpredsednika. Iz FraneoMkeisit V poslednjem času Bvet veliko govori o Andrieuxu, bivšemu načelniku policije; pod njegovim vodstvom bo samostane drli in duhovnike iztirali. Ta je bil v poslednjem ča"U poslanec v Madridu, preteklo saboto je govoril o miru iu spravi, ker ljudovlada ui več priljubljena med ljud stvom, od kar se je začel kulturni boj. Svet se je čudil njegovim besedam, njegovi pajdaši ao mu očitali prejšno življenje, a rekel je: skušnja in starost ste me zmodrili, in nauk, ki sem ga dobil iz prekucij zadnjih let je ta, da močna narodna atranka se more narediti le takrat, kedar se ustavi vojBka zoper ljudstvo, ki versko misli. — KatoliSki listi se tega vesele, a prot cerkveni listi mu očitajo , da hrepeni po mimsterstvu. Nad ljudoviado je obupal baje tudi nespravedljivi Glemenceau, rekel je namreč pred nekaterimi dnevi človeku, [i ga jo motil v govoru, besede: „kdu ve, kako daleč ali blizo je trenutek, v kterem se bomo med Babo pomenkovali, kdo je več kriv nad padcem ljudovlade." Kažejo tudi že na tistega, ki bode ljudoviado uničil, ta bi bil Robert Orleanski, vojvoda Chartres-ski sedaj je polkovnik pri 12 lovskem konjiškem polku, ki jo pod imenom Lef>rt bil pri armadi leta 1870 in 1871. — V poslaniki zbornici je ministerstvo nekaj Bpravilo svojih predlogov. Radi-kalec Jules Roche je hotel plačo parižke u nadškofu znižati za 30.000 frankov, a posled-ujič je vendar le propadel s svojim predlogom. V budgeini komisiji je naznanil minister jav- nih del, da je za javna dela, ki se imajo izpeljati na razpolaganje 60 milijonov, a ne 153 milijonov. Minister denarstva je ostal pri svojih prejšnih predlogih. Komisija ni sicer zaključila ničesa, a pripravljena je baje, ustaviti javna dela, da so naravna ravnotežje pri budgetu. ■z Halllrc 15. novembra. Preiskovalna komisija je zaslišala danes Suleimau Daoud; ta je obstal, da je dal povelje zažgati Aleksandrijo, ko je za to dobil strogo povelje od Arabijs. Priča je izpovedal, Oa je Arabi pošiljal k njemu Mshmoud Samija in mu ukazal, naj zažge na več krajih na enkrat. Arabi mu je tudi ukazal 12. julija, da naj umori khedivo v palači v Ramleh in ko so je obotavljal, mu je očital plašljivost. Suleiman Daoud jo šel potem b štirimi vojaki v Ramleh pa je zadel na Sultana pašo, ki ga je pregovoril, naj se vrne k Arabiju, iu ž njim o ti m govori. Izvirni dopisi. Iz Celovca, 15. nov. (Einspielerjeva sedemdesetletnica. Novi pojavi narodne zavesti na Koroškem.) Zadnji pondeljek praznovali smo 701etni rojstni dan našega koroškega. BleivveiBB. Mi v Celovcu sicer le bolj na tihem, kakor velevajo naše razmere, da se imamo izogibati hrupnih veselic. Deputacijn celovške čita'nice podala se je k g. jubilantu; prijatli in znanci so se pogostoma oglašali, večinoma iz Koroške, nekteri tudi s Primorja. Daljnejši Slovenci pa niso pozabili na našega prvaka: častitali so mu v adresah, telegramih in pismih. Iz ŠrajerBkega bo prišle tri adrese, prva iz celjske dekanije s 50 podp si č. g. dekanov, župnikov, kaplanov, meščanov, trgovcev, kmetov in rokodelcev; druga iz dekanije Nova cerkev (Konjice) s 41 podpisi odi čmh rodoljubov; tretja od akademičnega družrva ,,Triglav" v Gradcu. Prišlo je tudi mnogo telegramov iz vseh krajev S ovenije, največ iz Štajerske: Bamo iz Slovenjega Gradcs 4, po več jih je tudi prišlo iz Ljubljane, Ptuja, Trsta, Maribora, Mozirja tudi bo prišli telegrafični pozdravi iz Dunaja, iz IlrvatBke, iz Ogersko itd. Pismenih čestikek je prišlo obilo. To je ZareB lepo število knjig, in vse te dobijo udje za en goldinar. Pač je gotovo zelo VBtregla Moh. družba, da je letos jela podajati vernim svojim udom „ž i v 1 j e □ j e blažene Device". Znano je, kako posebno dandanes Slovenci časič Mater božjo; koliko je bratovščin, ki z obilo udi pospešujejo njeno češčenje, koliko knjižic spi-sanih je njej v čast. VBtregla je zatoraj družba srčnim željam vernih udov, da tudi v obširni knjigi ona poda Marijno življenje. Iu zato težavno delo dobila pa je moža popolno sposobnega; kdor je le nekoliko doma v novejši nabožni literaturi, gotovo pozna g. Jan. Volčiča, neumorno delujočega na tem polji. Kakor vidimo iz prvega Bnopiča, bode delo zelo obširno. Pač primemo začenja pisatelj svojo obširno delo z opomini, da in kako naj častimo bvojo Mater, ter nam v spodbudo kaže njeno rajsko lepoto. Dalje govori o predpo-dobah Marijnih, ter omenja izrekov preroških o njej. Z nauki o brezmadežnem apočetji vodi pisatelj bralca do rojstva Marijnega, ter nam jo kaže proti koncu snopiča v njeni rosni mladosti. — Hvalevredno je pri tej knjigi posebno to, da pisatelj ne pretirava, kar se v nabožnih, posebno v molitvenih knjigah tako pogosto godi, a gotovo ue v bralčevo korist. Pač pa bo pisatelj sem ter tje ponavlja; želeti bi b lo, da se kolikor moč ponavljanje opuiti, ker je vže gradivo ogromno. Druga med družbenimi knjigami je „Kri-žana usmiljonost ali življenje avete Elizabete". Spisal Alban Stolz, poslovenil P. IlriBogon Majar. Naturno je, da si narod posojuje od naroda, česar sam nima, kaj pa, brat gre k bratu, sosed k soBedu. Paziti pa moramo, da ai pri izposojevanji kaj dobrega izberemo, kar je nam potrebno ali koriBtno. In reči moramo, da je Moh. družba dobro si izbrala ter podala svojim udom. Knjige same na sebi lepše in času primernejše bi skoro družba ne bila mogla izdati. Glavna misel ali tendenca knjigi je bralcem v zgledih pojasniti največo za-liovtd krščansko in Bploh človeško: Ljubi bvo-jega Boga nad vse, svojega bližnjega pa kakor Bamega sebe. Elizabeta, blaga knegiuja skuša to zapoved izpolnjevati, kolikor je Bploh človeku mogoče. Vidimo jo, kako je vže v svoji zgodnji mladosti imela usmiljeno in ljubeče srce; gledamo jo v časti in slavi mogočno knjegiujo, a vidimo jo ponižno, priprosto bo-gaboječo in usmiljeno proti revežem. Ljubezen do ubozih prešinjevala je njeno srce; pomagati potrebnim bila jej je naj veča naloga; vse kar je imela, ra/.dala je ubogim, — Svojemu možu bila je vdana in zvesta, ter ga presrčno ljubila; žalibog, da mož kmalo umre in Elizabeta mora okušati največo revščino, a za vae hvali Boga. Toda dovolj; vsa knjiga je polna lepih, spodbudnih vzgledov, kako naj goreča naša ljubezen do Boga odseva v dejanjski ljubezni do bližnjega. Zato smo rekli v začetku, kako da je knjiga primerna našim časom, ko v javnem in zasebnem življenji ljudje iščejo povsod le sami sebe, le svoje sreče, naj zaradi tega tudi trpijo drugi glad in revščino, kolikor drago. Take spise izdajati, jih brati in resnice tudi v življenji vporabljevati naj bo naša naloga, in če bi postalo to splošno, rešeno bi bilo na krat družabno vprašanje. Toda svet takih knjig ne mara; zato jih tudi ne bere. Glede jezika omenimo, da se spisu „Kri-žana usmiljenost" ne pozua, da je prevod ; le iu iu tam morda preBtavljavec malo predaleč sega; ogniti bi se bilo morda dobro enakim manj znanim besedam, kakor n. pr. pobožnje-vaujo, reč nabadati, trpevka, zasvetničenjo itd. Toliko o prvih dveh knjigah, kteri nam udom posebuo ugajajo tako, kakor druge. To tem več vredno, ker je bilo vbo prostovoljno, nič ukrenjenega. Le notica v slov. časnikih je zbudila toliko zanimanje; to je dokaz, da slovenski narod čuti in vč, koliko hvale je g. Einspieleriu dolžan. Nekteri telegrami so bili pruv lepo sestavljeni, eni tudi v verzih. Zato aem jih želel objaviti; pa gosp. profesor ni privolil v to; tedaj mora tudi meni prav biti. Bog nam ga še mnogo let ohranil ker na Koroškem je še veliko dela treba, in razmer nobeden tako ne pozna, kakor on. Da so se koroški Slovenci nekaj gibati začeli, zato Vam objavim danes z veseljem zopet nekaj dokazov. Že zadnjič sem Vam pisal, da jo krajni šolski svet v Št. Kocijanu g prof. Einspielerju zaupnico poslal. Zdaj je prišla tako zsupnca tudi iz Medborovnice; in pred kratkim tudi ena iz Slovenskega Plaj-berga. Čujem, da se tudi drugodi pripravljajo take zaupnice, ki g. Einspielerju zahvalo iz izrekajo za njegove napore, ter zahtevajo slo venske ljudske šole. Dobro bo, ako si naši poslanci te izjave zapomnijo, da se bodo mogli v državnem zboru nanje sklicavati, če bo zopet kak Moro ali drug koroški poslauec hotel trditi, da koroški Slovenci zahtevajo nemške šole I Tudi sicer se narodna zavest zbuja. Pri občinski volitvi v Grabštajni stojite si že dve stranki nasproti, narodna in nemškutarska; ravno tako se poroča iz Kotmare vasi. Poprej Be slovenskim kmetom o narodnosti še sanjalo ni, zato so si pustili povsodi uriniti tiste nem škutarske župane, ki zdaj proti slovenski na rodnosti delajo , ljudstvo begajo in ga v na predku zavirajo. Domače novice. V Ljubljani, 18 novembra. (P soboto) 18 t. m. bode ob 10. uri v Križevnikib sv. maša v predpražnik sv. Elizabete na slovesno praznovanje godu presvitle cesarice vrhovne pokroviteljce otročje bolnišuice Elizabetine na Poljanah. Vabijo se tudi udje in dobrotniki tega zavoda. (KupSijska in obrtnijska zbornica za Kranjsko) je imela včeraj popoludae ob 6. uri redno javno Bejo v mestni dvorani. Predsedoval je predsednik g. Jožef Kušar. (G. Rihard Dolenec), vodja vinorejne šole v Slapu, je poklican na prvo bolgarsko kme tijsko šolo v Rustčuku z letno plačo 3000 gl. „81. Nar." (Dnevni red mestnega odbora seji,) katera bode v soboto 18. dan novembra 1882 ob 5 uri popoludne v meBtni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Vis. c. kr. deželnega pred-sodstva dopis zaradi izvolitve zastopnika ljubljanskega mestnega odbora v deželnem šolskem svetu. III. Finančnega odseka poročilo a) o zaključkih mastnih računov za 1881. leto; b) o odškodovanji za svit, ki ga je gOBpa Roza Strzelba odstopila za Reslovo cesto; c) o na meščenji Janeza Komarja hišnim dozornikom v mestni ubožni hiši na karlovski cesti; č) n nasvetu mestnega odbornika dr. viteza Blei-vveisa gled6 nekaterih izjem od pasjega davka; d) o prošnjah šolskih Blug Janeza Skubeta in Jerneja Jereba za kvinkvenalni prikladi. IV. Stavbenskega odseka poročilo a) o brvi čez Grubarjev kanal; b) o zvezi tržaške in celovške ceste preko Latermanovega drevoreda. V. Šolskega odseka poročilo a) o podeljenji dveh Fran-Josipovih ustanov za realce; b) o c. kr. meBtnega šolskega sveta dopisu gledd pouka v šoli na močvirji. VI. Samostaloi nasvet mestnega odbornika Frana Goršiča o razšir jenji ceste v mestni log. (Občni zbor kmetijske družbe.) V Ljubljani, 15. novembra. (Dalje.) Preden nadaljujemo poročilo o občnem zboru kmetijske družbe, moramo še malo nazaj seči. Prvi živahen razgovor se je vnel pri točki o posojilnicah. Naj pred se oglasi dr. Poklu-kar ter pove kako je s tem na češkem. Zarad mnogih posojilnic z velikanskim denarnim prometom Bklenil je češki deželni zbor postavo po kateri posojilnice nadzorujejo ; ktera ne more plačevati, jo dež. odbor ustavi. Za njim oglasi se dr. Vošnjak, ter pravi: Pri nas dež. po- opomnimo zaradi tega, ker je poročevalec o Mohorjevih kojigah v „Zvonu" drugega mnenja. On namreč piše: „Kar se tiče posamičnih knjig, moramo odkrito povedati, da z našega stališča nam naj bolj ugajajo zadnje štiri, ker nam podajajo naj več pripovednega, poučnega in obče zanimljivega berila1!. Te besede poročevalčeve so jako nepremišljene. Kdor boče poročati o kojigah družbimh, potreba je, da vbo prebsre, da mu je vedno pred očmi namen, ki ga ima Mohorjeva družba, potem mu bode lehko sodbo izreči o knjigah, naj stoji na stališči kakoršuem koli, če tudi lepo-znnuskom. Spisom glavni namen sploh je: duha bistriti in srce blažiti ter ga vnemati za pravo, dobro in lepo; seveda se to lehko godi mnogovrstno. Kako se pač navdušujejo ljudje in Bicer po pravici za zgodovinske junake; pisatelji tekmujejo med seboj, kteri bi tega ali onega bolj dostojno in spretno proslavljal, kteri bi bolj živo kazal njegove lepe last nosti, ter bi nam natančneje slikal BtraBti, ki divjajo v tem ali onem juuaku, kako jih premore itd. To je tragično, to je lepo, to vstreza tudi lepoznanBkemu stališču. Če pa vidimo v knjigah, kako bo se borili krščanski junaki in junakinje, kako premagovali strasti, kako trpeli, trpeli voljno in vdano; kako živeli, živeli le za Boga in za bližnjega, to pa ne ugaja modernim lepoznancem in vendar so le tu kaže prava srce pretresujoča tragika. Zakaj pač take podobe ne vgajajo modernemu svetu pač gotovo zato, ker niso moderne, [marveč zastarane, krščanske. Da, da, svet noče biti več krščansk, zato Be tudi plaši in beži pred vsem, kar nosi to ime. Da pa človek mora prav soditi, treba je brati, pnmšljevati in potem brez preaodkov svojo sodbo izreči. Dalje pravi Zvouov poročevalec, da mu zato bolj ugajajo zadnje štiri knjige, „ker nam podajajo največ pripovednega, poučnega iu obče zanimljivega berila.'' Tu bi pač smel vprašati, kaj je čkatoliškemu Slovencu najbolj obče zanimljivo, ako ne knjige, ki nam po jasnujejo v tej ali oni obliki prave krščanske kreposti. Menimo, da to je prvo, to je obče zanimljivo katoliškemu Slovencu. Obče zanimljivo so pač one knjige, k splošno večini ugajajo. Da Be toraj prepričamo ktere knjige so udom družbe bv. Mohorja obče zanimljive, mislimo si, da drugo leto družba ue bode izdala nobene knjige prvima dvema enakega obsega. Kaj bode nasledek? Staviti bi smel poročevalcem, da se zmanjša število udov go tovo najmanj za deset tisoč; potem bi bilo tudi morda „Zvonovemuu poročevalcu jasno kaj je družbenikom Mohorjevim „obče zanim Ijivo", naj že knjige presoja s tega ali onega staiišča. Kritika naj bode pred VBem pravična 1 (Dalje prih.) stave ni treba; na češkem je pač drugače. Zemlja je vzorno obdelana, obrtnija razvita, posojilnice mnogobrojne, z besedo: vse druge razmere. Vlada je tedaj prisiljena posojilnice nadzorovati, da se vložnikom škoda ne godi. Pri nas je posojilnic še malo, vstanovili so jih veljavni, bolj ali manj premožui možje, tedaj se propada ni tako naglo bati. PuBtimo, naj se reč sama po potrebi razvija, ni treba, da bi centralni odbor povsod se vmes vtikal. Pač >& naj bi Be ministerstvo naprosilo, da vpliva na hranilnico, ki naj podpira revne posojilnice ter jim v sili z denarjem pripomore. Po Štajarskem je že nekako 40 posojilnic, ki imajo kredita pri hranilnici za 20.000 gld. dr. oklu k ar meni, da ministerstva zato ni treba nadlegovati; naj to reč obravnava le glavni odbor in pa tudi po časnikih. G. Murni k pravi: Dr. Vošnjak miBli, da se od ministerstva in dež. vlade še ni nič zgodilo, a vendar se je, ker ministerstvo je po dež. vladi zapovedalo hranilnici, da naj malim hranilnicam pomaga. On predlaga: Naj zbor sklene via. dež. vlado naprositi, da povelje ponovi ter hranilnici naroči, da iz pri-lranjenega zaklada potrebne posojilnice podpira. G. Hribar pravi, da tega ni treba, saj ni do zdaj še nobena posojilnica podpore prosila, tedaj Be tu ii dati ni mogla. Vse posojilnice so vstanovljene na omenjeno poroštvo, tedaj je tudi vprašanje, če bi hranilnica hotla in mogla potrebnim posojevati. Dalje pravi: G. tajnik misli kmetijske podružnice oživiti; tedaj naj se poddružnice pozovejo, da posojilnice v svojem kraju povsod VBtanovijajo. Brez začetnega pritiska ni nič, toraj stavi predlog. Sfaj centralni odbor na svoje poddružnice po moči vpljiva, da bodo povsod delale za vsta-novljenje posojilnic. G. Dežman meni, da reč še ni godna ter dvomi, če bodo poddružnice to hotle storiti, ker njih delokrog je že določen; naj se toraj sklepa o tej reči še le drugo leto, po poročilu centralnega odbora. G. Poklukar. Nasvet g. Dežmana ie ničeven. Namen kmetijske družbe je po § 2. pospeševati kmetijstvo; ker je pa denar povsod glavna reč, tedaj zakaj bi se ne prizadeval glavni odbor ali ne prizadevale poddružnice za vstanovo posojilnic? Saj ie lansko leto je bilo nekoliko govorjenja o tem, tedaj čemu Bpet odlašati. Tedaj v tem smislu predlaga. Imeli smo toraj tri predloge: g. Murnika, g. Hribarja in g. Poklukarja. Zato g. Dolenec misli, naj bo vsi trije v en predlog zložijo; centralni odbor naj to izdela, da v tisk in potem razširja. Pri glasovauji so bili odobreni vsi dotičui predlogi. Zdaj tedaj prestopimo na šesto točko: Razni nasveti posameznih poddružnic ali udov. Naj pred je imel besedo g. Lukman, da )e poročal o svojem zastopanji pri posvetu o železnicah. Ministerstvo je namreč sestavilo posebni sovet, ki naj bo z vodstvom raznih že-lezničnih prog posvetuie in pogaja o vsem, kar je pri železnicah k pridu države in ob činstva. V ta odbor so poslale vse dežele Bvoje poslance ali zastopnike. G Lukman je poročal nekako sledeče: Jaz sem zastopal Kranjsko in Koroško po svoji naj boljši vednosti in vestnoBti. Poročam tedaj o tem posvetovanji saj glavne točko, ker mislim, da bode to marBiktercga zanimalo, drugi pa celo želijo kaj slišati o tej reči. Naj pred je bilo posvetovanje o vožnjem rt du. Plača na lludolfovi železnici ravno zadnje čase ni bila previsoka, tudi si jo vsaki še lahko zniža, če ob enem vzame listek za tje in nazaj gredoče vlake. Prav neugodno pa je bilo za viSje Gorenjce, da jutranji in večerni vlak je vozil le med Ljubljano in Lescem. Zato sem nasvetoval, naj vozita ista vlaka saj do Trbiža, kar mi je bilo obljubljeno. Potem je nepriličen čas bil tudi do zdaj za Dolenjce in Uro vate, ki želijo iti na Gorenjsko, Koroško ali še naprej. Odgovarjalo se mi je, da Ru doifova železnica bi polajšave kmalo dovolila, ali tega pa južna železnico noče, ker želi da bi Hrovatje na Koroško in dalje hodili skozi Maribor, a ne skozi Ljubljano. Rekel sem jim, da bi se to kaj lahko vravnalo, ker Rudoliova železnica naj bi počakala le nekaj minut, južna pa tako »preminila, da imeli bi potniki obed v Ljubljani, namesto na Zidanem mostu. Zna-biti se sčasoma vendar tudi o tej reči kaj doseže. Drugo je bilo, kar smo zahtevali, znižanje plače za ljudi in za blago. Železniški vradniki so trdili, da to bode v škodo države in ljudstva; ker potem bo mogla država po pogodbi več doplačevati in to zadnjič zadeva vendar le davkoplačevalce. Zavrnili smo jih z vsakdanjo skušnjo, da nizka plača je redko kdaj v škodo: nižja ko je plača, več se jih vozi in toraj veči so tudi dohodki. Dovolila se je tedaj znižana cena in Bicer tako, da sploh se bode plačevalo od kilometra za I. razred po 5 kr., za II. razr. po 4 kr. in za III. razr. po 3 kr. mauj, kakor dosihmal. Dalje smo zahtevali, da naj se vpeljejo na vsih železnicah plačilni listiki za tje in nazaj, in da naj se izdajajo skupni iistiki za 10, ali 20kratuo vožnjo, ki se smejo tudi komu drugemu dati in imajo veljavo za celo leto. Oboje se nam je obetalo in pri poslednjih bo ceua za 5"/„ znižana. To Bicer res ni veliko, pa jo že to dobro, da ni treba zarad liBteka toliko hiteti iu se pri vplačevanji ne tako drenjati. Pri pošiljanji reči, ki sicer niBO velike vrednosti, se pa rade kmalo Bpridijo, n. pr. Eurovega masla in Bploh jestvin, smo dosegli, da se vvrat<5 v II plačilni razred, ter seodpc-š ljajo vselej jadrno naprej. Mmisterialni svet. Schauenstein je toplo podpiral naše zahtevanje, da naj se živina cenejše in hitrejše naprej pošilja, kar je bilo dovoljeno. In zadnjič smo tudi to dosegli, da robo enegu pošiljatelja, ki je bila zdaj v raznih razredih in se je o raznem Času raz-vbževale, bode mogla zanaprej vkup zložena biti ter 6e vkup voziti. To so tedaj le glavne točke obravnav železniškega uoveta, pa upam, da za vBakega bolj ali manj zanimive. Še bi bilo marsikaj povedati, a (u mi je kratek čas odmerjen. Kdor bi pa znabiti želel vačega pojasnenja, eem pripravljen vsakemu ga dati in vselej. (Konec pr h.) rila. Commendatfo animae še prežalostni Martin opravlja pri preljubi materi, 15. nov. bila je pokopana na domačem pokopališči poddružnice s. Martina. Obakrat se je vdeležilo obilno ljud stva, da je bilo prej veselje veliko, potem pa silna žaloBt, se dd bolj čutiti kakor izreči. Naj blaga mati v miru počival M. M. — Vabilo. Društvo »narodna čitalnica" v Novomestu priredi 19. novembra 1882 < Bvojih dvoranah na korist vsled povodnje une srečenim na Koroškem in Tirolskem „Venček' s BledeČim programom: 1. Pesmi: „Slovan' in„Mili kraj". 2. Tombola. 3. Pesem: „V boj." Ker je čisti dohodek odločen blagemu namenu, se Blavno občinstvo naj uljudueje vabi k obilni udeležbi. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Za dobrodelni namen odločila se je ustopnina 20 kr. za osebo, ne omejevaje milosrčnih darov. Odbor. — Tirolski deželni zbor je sklican na 22. t. m., da Be posvetuje kako pripomoči deželi po silni vodi močno poškodovani. — Delegacije imate vkljub razporu med njima danes 18. t. m, sklepno sejo. — Sv. Oče so podložnik laškemu kralju Ilumbertu. Tako je razsodila pozivna Boduija v Rimu ter potrdila s tem razsodbo prve sodnije. Nekdanji stavbeni umetnik Martinuci je namreč tožil papeževo oskrbništvo. Njegova pritožba je bila sicer zavržena, a Bodnija je izrekla, da je kompetentna soditi v tej Btvari. — Tako poroštvo daje tedaj laška laška vlada Sv. Očetu. — Katoliških misijouov obseg št. 11. je sledeči: In Kairo und Alexandrien wiih-rend des Bombardements (Schluss.) — Die Bekehrung und der Untergang der Iluronen. Bliitter aus der Kirchengeschichte Abessiniens. Sinnbilder aui altchristl chen Lampen von Kar-t ago (Scbluss). — Nachrichten aus den Mis-aionea: IIiaH-rindieii; Aegy()tea; Westitfr/k8; Nordamerika; Aus vertchiedenen Missionen.— Miscellen. — Fiir MisBionsuvvecke. — Beilage fiir die Ju^etid : 1'ahko, der junge Iodianer Missjotap (Schluss). Hlustrationen : Indianer-Hutten am Hu-ronenssee. — Nachkommen der alten Iluronen. — Cbristlicho Lampen von Karthago — Ao-sicht von Tanta in Aegypteo. — Christliche Gemii.de čus Japan. — Indianer-IIiUten in Alaska. — Iud>aner-Guiber. — S ii d - G e o r g i e n, to otočje je v južnem atlantskem morji na jugo-vzhod južni Ameriki pod 54 do 55 0 južne širjave iu 36 do 38° znkodne dolžine. Na to otočje je šla letoB pruska vojna ladija ,,Moltke", da opazuje prehod planeta Venere. 23. julija so šli iz Montevideo ob izlivu reke La Plata, vzeli so živeža za 20 tednov. Vožnja je bila viharna, srečevali bo večkrat ledene gore, 21. avgusta so stopili iz barke, poiskali pripravnega prostora in že 29. avgusta so pod streho spravili vse kar so s Babo pripeljali, med drug m Razne reči. I tudi nekaj domačih živali. Debel sneg tam — Zlata poroka. Poseben slučaj skrtv-f pokriva še zemljo. Tam bodo čakali ugodnega nih sodeb in potov Božjih se je primeril v j časa, ki nastopi takrat, ko bomo mi imeli zimo. Velikem Lipji Ilinjske fare. 1. nov. t. 1. sta 3. septembra je ladija „Moltke" odjadrala in obhajala zlato poroko France Molek, rojen j 30. Beptembra prišla v Punta Arenos. 14. okt. 1805 in njegova žena Marjeta, roj. 5. junija 1813; prvikrat sta bila poročena v Ambrusu 14. febr. 1832, zdaj pa ju je poročal m obhajal njihov sin, Mart Molek, kaplan iz Šroartua pri Litiji. 11. nov. s. Martina dan, — Morje jim je premajhno. V kanalu la Mancho je trčnil Ilamburški vapor ,,Westphalia" ob drugo barko; Westfalija je bila močno poškodovana, a je vendar poslala na pomoč barki prvega častnika in pet mor- 12. nov. tek. leta. Lepe svečauosti, pametne 077 gl. 44 kr lc temu : O. dr. Alfons Mošo za september 5 „ — ,, G. Ivan Hribar „ „ 3 „ _ „ (i. dr. Anton Jareo „ „ 1 „ — ,, O. Josip Ktišar „ „ l „ _ „ O. dr. Fran Papež „ „ 1 „ — „ 0. dr. Val. Zamik „ „ l „ — „ (f. dr. Karol Jiloiwois vitoz Trsteniški za meso« soptembor in oktobor ... 4 ,, — „ „Stotnikovič" iz Kočo......3 „ 4 „ Družba pri Jarnoji na Šont-Poterski costi v Ljubljani (U. donesek) . . , (I. Josip Nakus, župnik na Planini pri Vipavi........ (i. Fran Sumi v Ljubljani . . (i. Jazboe v Zagrebu .... Vesela družba v gostilni g. Tomšiča v Trebnjem....... 1 (i. Florijanžič Franjo , zastopnik ,,Slavijo" v Žužemberku . . . i . 1 Več rodoljubov v Novi vasi ... 5 (i. Ciašpnr Križnik v Motniku . 1 Iz piišie v gostilnah g. Jan. IJoii-čarja in Ant. PloSnarja v Ornem Vrlin 1 Iz Sarajeva: (> 2 „ -1 „ — 38 50 60 Skupaj G713 gl. 36 kr Telenriaflčn* ilmutur reti« 17. novembra. Papirn-. rnnts 76.BO — ftrebfim« rent« 77 25 — Alsta rotit« 94 20 — 1880letno di-invno posojilu 130.— Kreditno Hitpiii- 262.60 — Lomim, 119.26 — Cen. kr. UHkini ft.66 . 20-frankov fl'4'.l.