Lt- fg. V Gorici, v četrtek dne 13. februvarja 1902. Tečaj XXXII. Iinala iAknt a* tede« ˇ Sertlh Iidanjlh, in sicer: vsak torek, fetrtek in soboto, ajntranje I«-iitnje opoldne. Tešemo tsdanje pa ob 3. un popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter * .Kažipotom« ob novem leto vred po pošti pre-jemana ali t Gorici n» dom pošiljana; Vae leto ....... 13 K 20 h, ali gld. 6 60 i*X........6 . 60 . , . 3-30 ileirtleU.......3, 40. , . 170 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sorejema upravništvo Tim&tmkr omar* Stv 11 t Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do It. ure. Na naročila brez dopaslane naročnine m «• oiiraiao. _ ' \ Ool" I to ¦•¦la»tc« s« ra&uujo po pebt-vratah, če tiska i t-krat 8 kr.f t-km 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. "VeSkrat po pogodbi. — V^čje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu HHtr.vrstav— Za obliko ia vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo- llarolala« ia oglase Jo plačati loco fiortea. SOČA »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrf. se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v ^sposki ulici Stil. Dopisi'tiaj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v dolokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipravuištvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «Soce» vsak petok in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. cSoča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz " Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v.Trstu...y tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della labbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno Izdanjo.) »Gor. Tiskarnat A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. „Kafiliška" polita društva. Poleg raznih gospodarskih in kmetijskih društev, kalerih ustanovljanja ne narekava potreba, marveč namen, vezati kmeta na farovško politiko, hočejo klerikalci osrečiti našo deželo tudi s političnimi društvi, katerim nadevajo v slepilo seveda neizogibni pridevek »katoliška*. Lani so ustanovili tako politično društvo za kobaridski sodni okraj, sedaj snujejo tako društvo za ajdovski sodni okraj, potem nazadnje se mislijo spraviti pa še na Kras ter ustanoviti tako politično društvo na katoliški podlagi za ko-menski in sežanski okraj. Sedaj imajo v delu, kakor reCeno, ajdovski okraj. Vipavska dolina jih peče, zato bi si jo radi osvojili, da bi bili potem klerikalci gospodarji v občinah tojf bi le oni odločevali pri raznih volitvah, tnScbt bil na sploh vsak Vipavec bodisi na lj|.ili ono stran odvisen od klerikalne milosti. t. Doslej je delovalo tako politično društvo n> katoliški podlagi v bolftkem in kobarid-ske-m sodnem okraju. Kako je delovalo, smo pojasnjevali že tuintam v »Soči*. — Znani pijancek Iz Borjane in vrli mu sodrug, tisti predrzni pobic v kobariški kaplaniji, sta ro-govilila po kobariJskem okraju, lagala in obre-kovala sta, da je bilo grdo in skrajno ne-Častno za duhovniško suknjo, vmes pa zlorabljala vero in cerkev v svoje namene; lagala sta, da je vera v nevarnosti, da napredna stranka je frarnasonska, in mešala sta pojrne, kakor da hočejo naprednjaki vpeljati divji zakon ter odpraviti vero in cerkve Obilo zla sta prizadjala prebivalcem v kobaridskem okraju ta dva farovška pijančka, katera sta se potem lepo na tihem smejala, češ, kako so še ljudje neumni, da vse verujejo Črni suknji. Na raznih shodih sta nastopala kot branitelja vere, kakor da bi bili prišli sejalci krive vere v deželo, kakor da bi hodili krivi preroki okoli ter trosili nauke zmot, katere treba odstraniti, grmela sta, da morajo kmetje varovati sveto vero in cerkev, sploh sta bila vsa polna Kristusovega imena, , framasonov, brezvercev, krivovercev, — v mesnici pa sta pripravljala pot »gospodu* sleparju Caheju l Dva katoliška svečenika sta revoltirala duhove priprostih kmečkih mož, hu^Mala žene proti možem, da marsikje še sedaj nt miru v hiši, kar imata na vesti Dva huzarja. Ruski spisal Lev Nikolajevič Tolstoj. Poslovenil I. Sodar. (Dalje.) Meseca maja 1848. leta je šel C. polk skozi K gubernijo, in baš tisti bataljon, kateremu je zapovedoval mladi grof Turbin, je moral prenočevati v Mo-rozovki, vasi Ane Fedorovne. Ana Fe-dorovna je še živela, pa se je bila tako postarala, da se ni imela niti sama več za mlado, kar pomeni pri Ženski mnogo. Jako,je odebelela, pa -* ti beli debelosti so se videle velike mehke gube. Nikoli se ni več peljak v mesto, saj je le še s težavo zlezk »r voz; a ostala je še vedno dobrodušna in tudi neumna, kar sedaj lahko povemo, ker ni več mikala s svojo lepoto. Pri nji sta živela njena hčer Liza, triindvajsetletna ruska vaška krasotica, in njen bratec, znani nam konjenik, ki je v dobrovoljnosti zapravil vse svoje imetje in našel na stare dni zavetišče pri Ani Fedorovni. Lasje na glavi so mu bili že popolnoma osiveli, zgornje ustno upalo, toda brkice je imel skrbno počrnjene. Gube niso ona dva Crnuha, kalila hišni mir z zlo.abo vere in cerkve, trdč, zlasti na shodih, da pri volitvah gre za sveto vero, — šlo je pa za to, da so izvolili deželnim poslancem sleparja. — Tako postopanje je skrajno dcmorali-zovalno in kaže, kako daleC proč od morale stojijo politikujoči naši duhovniki. Ljudstvo je po veČini verjelo in šlo na limanice za sleparja! Ali dandanašnji pa si marsikdo po Kotu puli lase ter so jezi, knko da je mogel biti tako nespameten ter verjeti nuncem, ki so zatrjevali, da treba voliti v deželni zbor krščanske može, vsilili so pa sleparja. Dandanašnji so se odprli marsikateremu zaslep-ljencu oči, da vidi farovško nesramnost in sleparijo v jasni luči, zlasti še, ker zaman gleda okoli sebe, kje bi zazrl kakega framasona ali krivega preroka in zaman išče po »Soči* in »Primorcu", teh »ferdamanih* časopisih, tisto, kar so mu natvezavali nunci, v glavnem, da sta dva lista proti veri ter da trosita krive nauke med ljudstvo itd. Marsikdo, ki ni verjel, je dandanašnji prepričan, da črna suknja ne varuje pred lažjo, marveč da se zlorablja zaupanje našega vernega kmeta v Črno suknjo na grd način, s podlimi lažmi,,. Glejte, tako je bilo dosedanje delovanje katoliškega političnega društva za kobaridski sodni okraj, v tem društvu imate vzgled katoliškega političnega društva, v njem vidite, kako nemoralno vplivajo nunci takega društva na ljudstvo, nemoralno tako, da je v večno sramoto vzvišenemu duhovniškemu poklicu, to društvo kaže, kako se ne sme vplivati na kmeta, ali kaže pa tudi, zakaj tako vplivajo politikujoči nunci; namreč radi tega, da si utrjajo svoje stališče med kmeti, da kmet ne sme drugega misliti, nego to, kar mu nune dovoli, največkrat, zlasti ob volitvah, pa sploh ne sme misliti. To opravi za njega že gosp. nune. Kaj si bo trudil možgane? Gospodje nunci že naredijo po svoje, da bo prav; kmet ima le pravico ubogati in molčati, ako hoče biti zveličan, drugače pa ga vzame hudič ter bo živega paral na dnu pekla. Ta katoliška politična društva imajo namen, kmeta narediti neumnega, kjer je kaj zaveden, kjer pa ni zavednosti, pa obdržati »status quo".... Tak namen imajo sedaj z ajdovskim okrajem. Upamo pa, da zeleni pobici okolu pokrivale le njegovega čela in lic, temveč tudi nos in vrat, hrbet mu je bil pripognen: ali vendar je postavljal svoje slabe krive noge še vedno kakor kak konjenik. V malem salonu stare hišice, z durmi na balkon in okni odprtimi na star, zvezdi podoben lipov vrt, sedela je vsa družina, in domačica Ana Fedo-rovna, sivolasa, v vijolčasti kožemajki, je sedela pred okroglo mizo iz rudečega lesa in razkladala karte. Stari bratec je sedel pri oknu v čistih belih hlačah in svetlomodri suknjiči ter pletel vrvice iz bele pavoie, katero delo ga je naučila njegova nečakinja in katero je jako ljubil, kajti delati ni mogel nifiesa drugega več in oči so mu bile že preslabe, da bi čital časopise, ki so mu bili jako priljubljeni. Pimočka, rejenka Ane Fedorovne, se je zraven njega učila svoje naloge po navodilih Liže, ki je poleg tega pletla za ujca nogovice iz kozje volne. Poslednji žarki zahajajočega solnca so, kakor vselej ob tem času, razdrobljeni prodirali pošev skozi lipov drevored v krajno okno in stojalo pri njem. Na vrtu in v sobi je bilo tako tiho, da se je slišalo, kako so mimo okna frfotale lastovke, ali je v sobi tihu vz- »Prim. Lista* opravijo slabo, ker eksempelj s Irobaridskim katoliškim društvom ni tak, da bi vlekel nase, pač pa tak, da odbija, in napredni življi na Vipavskem tudi ne spijo, marveč storijo svojo dolžnost, da ne bodo rasla na Vipavskem v nebesa klerikalna drevesa. Proti društvom, ki delajo za sleparje, torej tudi za sleparstvo, in katerim je glavni namen, poneumnevati kmeta ter ga vezati na farovž z nepretržnimi vezmi, se moramo postaviti po lobu kakor en mož. Apelujemo torej na Čast in možatost Vipavcev, da odbijejo od sebe ta klerikalni naskok, kakor pritiče, ter da pokažejo onim duhovnikom, kateri bi po receptu kobariškega Vuge rogo-rilili med njimi, pot v cerkev, kajti ako ni nobenega »pripravnega*, že pošljejo na Vipavsko kakega takega zd; •'žbarja, ki bo v imenu Bogu očeta sleparil Vipavce, sejal prepir med njimi ter vlekel iz njih denarje za društvo, v resnici pa kdo ve zakaj, kakor pri kobaridskem poJitičnem društvu..... V ostalem pa smo prepričani, da, razven neizogibnih podrepnikov, ostali zavedni Vipavci ne gredo na limanice ljudem, ki se bratijo s sleparji ter jih postavljajo za vzgled katoliških mož, in torej niso nič boljši od njih, marveč da dobijo veljavno in merodajno protitežje proti klerikalnim nakanam na drug način, kateri je že v tiru. Možje, na noge in pokažite klerikalnim sleparjem, da na Vipavskem ni tal' za njih razdirajoče klerikalno politiko l Celje. < Jed n a k op ravnost« je priobčila nastopni lep in znamenit članek, kateri radi tega podajemo tu tudi našim čitateljem. Vsa reč o Celju je kaj važnega vitalnega interesa za nas vse; zato je le prav, da se čuje o tem več glasov: Članek slove: Celje — to majhno mesto na slovenskem Štajarju, je postalo nojvečjega pomena v zgodovini avstrijske politiko — in to le vsled štirih nemško - slovenskih gimnazijskih razredov, le vsled poldrugsto slovenskih dijakov, ki obiskujejo to šolo. dihnila Ana Fedorovna aH zakrhal starček in preložil jedno nogo na drugo. —- Kako se položi to? Lizika, pokaži, no. Jaz pozabim vselej, rekla je Ana Fedorovna in ponehala predevati karte. Liza je stopila, ne da bi prenehala delati, k materi in pogledala v karte. — Oh, zmešala ste, draga mamica! rekla je, predevajoč karte, — tako le mora biti. Vendar se izpolni, kar ste si namenila, pristavila je in skrivaj vzela jedno karto. — Ti me vselej ogoljufaš! pa praviš, da pojde 1 — Ne, je že prav, pojde. Izšlo se je. — No, dobro, dobro, nagajivka! Ali ni treba Čaja. -— Ukazala sem že zažgati samovar. Takoj pojdem. Ali prinesem sem?... No, končaj hitro nalogo, Pimočka, in pojdiva tekat. In Liza je odšla skozi vrata. — Lizika ! Lizika! spregovoril je ujec, skrbno gledajoč svoje rogovilice, — kakor se kaže sem zopet izpustil petljo. Na, udeni mi jo zopet, golobičica. Avstrijska Gennanija so je tresla ter bila v nevarnosti, da pade. In vsled tega se je vrgla z vso brutalno silo v majhni slovenski narod ter ga poskušala oropati njegovih najsvetejših pravic — njegovih šol. Že ko je pl. Plener kot finančni minister v koalicijskem mi-nisterstvu prvič postavil postavko za celjsko utrakvistično nižjo gimnazijo v proračun, se je avstrijsko nemštvo vrglo z vso silo v njega, da je prišlo do krize — v kateri je koalicijsko ministerstvo podleglo in padlo. Leta 1897. ni bilo več kredita za celjsko gimnazijo, kajti državni zbor je v znani svoji seji dne 5. januvarja 1. 1897. odklonil to postavko s 109 glasovi proti 98. Toda zbog tega so vse vlade vzdrževale to gimnazijo, ker so spoznale, da je Celje v istini gospodarsko in kulturno središče štajarskih Slovencev, ki tvorijo eno tretjino vsega štajarskega prebivalstva. Letos so so pa zopet pojavile bridke tožbo Germanov, da se hoče s temi štirimi razredi slavizirati Celje, da se s tem na krivičen način posega v nemško ozemlje spodnještajersko — kar je naravnost smešno, če se pomisli, da daje matorijal za celjsko utrakvistično gimnazijo prebivalstvo, ki Šteje 185000 Slovencev in 10000 Nemcev. In ta nemška nestrpnost je prišla na dan v resoluciji, katero je predložil poročevalec v bud-getnem odseku grof Stttrgkh in katera pravi, da naj se nemško-slovenski gimnazijski razredi v Celju sukcesivno opuste, utrakvistični paralelni razredi v Mariboru pa se naj ločijo ter pretvorijo v samostojno slovensko nižjo gimnazijo istotam. S prav lisičjo pretkanostjo so skovali to past za slovensko srednje-šolstvo na Štajerskem. V vseh svojih govorih so naglašali nemški poslanci, da zahtevamo Slovenci le iz nacijonalno-političnih ozirov v Celju to gimnazijo ter izrekali bojazen, da se s tem slavi« zira nemško Celje. Z nekako očetovsko ljubeznijo in milostjo so nam hoteli dati zadoščenja z gimnazijo v Mariboru — v Mariboru, ki je morda bolj nemško mesto nego je Celje. — Takoj, takoj! samo sladorja ukažem nasekati. In res je čez tri minute pritekla v sobo, šla k njemu in ga prijela za uho. — Zato, da drugikrat ne bodete izpuščal petelj, rekla je s smehom: — vi tudi niste naredili dobro svoje naloge. — No, dobro, dobro, poravnaj, naredil se je nekak vozelj. Liza je vzela rogovilice, vzela si iglo iz las, katere je sedaj malo zmešal /yter, ki je pihljal skozi okna, in ko je z iglo dobila petljo, pretaknila je dva ali tri krat in dala rogovilice njemu. — No, poljubite me za to, rekla je, postavila mu rudeča ličica in zataknila kito — danes vam dam čaja z rumom, ker je petek. Odšla je zopet v sobo, kjer se je pripravljal čaj. — Ujček, pojdite pogledat; huzarji gredo k nam! zaslišal se je od tam močan glas. Ana Fedorovna in bratec sta šla v sobo za čaj, iz katere so bila okna na vas, pogledat huzarje. Iz okna se je videlo jako malo. Skozi prah se je opazilo le toliko, da se giblje po cesti neka četa. Iz središča slovenskega Staj ar} a so jo hoteli prenesti prav na periferijo, da bi s tem onemogočili večini slovenskih dijakov, ki so sinovi revnih okoličanskih kmetov, obiskovanje gimnazije. Sploh bi pa ostala mariborska slovenska gimnazija le obljuba, katerih smo Slovenci že prav dobro vajeni. Seveda 40000 Nemcev, ki stanujejo na Spodnjem Štajerskem, ima tri nemško cele gimnazije, dočim ima 400000 Slovencev spodnje-Štajerskih na mariborski in celjski spodnji gimnaziji le utrakvistične razrede. In poslednje nam hočejo Še vzeti. To je avstrijska enakopravnost! In s tem napadom na celjsko gimnazijo je vlada popolnoma soglašala, kakor je odmevaloizr'gov61^'naWnepr~mims&a.'' In popolnoma prav je imel dr. Stranski, ki je rekel, da hoče Korber prodati celjske paralelke, da kupi nemške glasove za dispozicijski fond. Toda ne le vlada, ampak tudi drugi patentirani prijatelji ljudske izomike so soglašali ter tudi glasovali za resolucijo, V prvi vrsti se moramo spomniti nemških klerikalcev Fuehsa in pa barona Morseva, najboljšega prijatelja mariborskih kanonikov, ki se ima zahvaliti le slovenskim glasom, da je zmagal. Posebno značilno je še, da je nemška konservativna stranka v dobi koalicije in 1.1896. pod Badenijem, kakor tudi 5. januvarja 1897, pod vodstvom dr. Kathreina, glasovala za celjsko postavko. Pri tem glasovanju se je prav jasno pokazalo, da je točka o enakopravnosti v programu nemških klerikalcev le hum-bug, in da so nemški klerikalci ravno tako v prvi vrsti Nemci in sovražniki Slovanstva, kakor vsi drugi Nemci. S tem so pa dobili tudi naši klerikalci najlepši poklon in zahvalo za njihovo iskreno in presrčno prijateljstvo, ki jih veže z nemškimi klerikalci. Koliko veljavo ima to prijateljstvo pri nemških klerikalcih, se vidi v odgovoru, katerega so dali isti češkemu veleposestniku grofu Sylva-Taroueci, ki jih je opozar-, jal, da bi bilo njihovo glasovanje z levičarji najeklatantnejši desaveu slovenskih klerikalcev in smrtni udarec za dosedanjo politiko njihovo — s tem, da so glasovali za resolucijo grofa Sturgkha. Toda tudi druga stranka, takozvana ljudska internacijonalna braniteljica vseh zatirancev, socijalno-demokratična stranka se je pokazala v najlepši luči. So-cijalni demokrat posl. Pernerstor-fer ni imel niti toliko čuta pravičnosti v sebi, da bi se vsaj absentiral, ne, glasoval je za resolucijo. To je najboljše spričevalo za to nemško, imenovano in-ternacijonahio stranko. In to ni prvi slučaj, ko je ta stranka pokazala svojo kameleonsko naravo, pokazala, da v gotovih slučajih zataji vse, da gre z vsakim — naj bo klerikalec ali najbolj zagrizen nacijonalec. Seveda »slovenski« socijalni demokrati ne bodo izvajali iz tega konsekvenc, ker se jih ne upajo in ker nimajo tudi prave razsodnosti. — Škoda, sestrica, opomnil je ujec Ani Fedorovni: — škoda, da je v hiši tako malo prostora, krilo pa še ni iz-gotovljeno, povabil bi častnike k nam. Huzarski častniki so lepi, veseli, mladi ljudje; kar gledal bi jih. — Kaj, prav presrčno rada bi; pa bratec, sam veš, da ni prostora, moja spalnica, Lizina soba, salon, pa ta soba, pa je vse. Kam jih hočem dejati, presodi sam. Starosti je očistil sobo Mi-hajlo Matvejev, pravijo, da je sedaj Čedna. — Ali mi bi tebi, Lizika, poiskali izmej njih ženina, lepega huzarja! rekel je ujec. — Ne, jaz nočem huzarja; jaz hočem ulanca: ali niste služil vi pri ulancih, ujec?... Teh pa jaz nočem. Vsi so predrzni ljudje, kar pravijo. In Liza je malo zarudela, potem se pa z nova zasmejala s svojim glasnim smehom. — Ustijuška teče semkaj; popra-šati jo moramo, kaj je videla, je pripomnila. Ana Fedorovna je ukazala poklicati Ustijuško. (Dajje pride). Še manj pa pričakujemo to od naših klerikalcev ! Pri prihodnji priliki pojdejo ter ponižno poljubijo roko kakemu Fuchsu ali Luegerju, saj so ti njihovi politični svetniki, v katere se ozirajo polni zaupanja in ljubezni. Glasoval je pa za resolucijo tudi baron Schwegel, oni Schwegel, ki je zahteval, da se kočevska nižja gimnazija razširi v popolno gimnazijo, — in to za 14000 Nemcev, ki prebivajo v kočevskem okrajnem glavarstvu, v katerem je pa poleg tega še 27000 Slovencev. Zvezale so se torej prvič, odkar obstoja v Avstriji parlament, vse nemške stranke, tako da so stali na eni strani združeni slovanski narodi — na drugi nemški in laški narod. In posledica tega je bila, da je v budgetnem odseku zmagal s 25 proti 22 glasovi Siurgkhov predlog. Ves slovenski narod je nad tem barbarskim činom ogorčen, čeprav je grof Sturgkh v ~vojem zaključnem govoru obetal Slovencem zlate gradove in čeprav je baje naučni minister dr. Hartel posl. Robiča zagotovil v privatnem pogovoru, da se celjske slovenske paralelke navzlic resoluciji ne opuste. Poguma nismo izgubili, ker se zavedamo, da imamo prav iste pravice kakor drugi narodi, in da smemo te svoje pravice tudi zahtevati, se za nje boriti tudi do skrajnosti in napram vsakemu, ki nam jih krati. In slovenski državni poslanci bodo in morajo izvajati iz tega dogodka, posebno še iz izjavo naučnega ministra, naj ostrejše konsekvence ter nastopiti napram vladi v tonu, katerega zasluži — pri čemur jih bodo Oehi, kakor je razvideti iz izjav čeških poslancev in listov, kar najodločneje podpirali. In to je tudi potreba! Vrzimo že enkrat proč ono ponižujoče nas hofratovsko kavalirstvo, vrzimo proč rokavice ter ^kazimo svoje žilave roke. Ne pustimo, da bodo nemški listi z zasmehovanjem govorili o konsekvencah, katere so obljubili slovenski državni poslanci. Kdor pa nima tega poguma, naj zleze doma za peč. Toda tudi druge konsekvence moramo izvajati iz tega. Na Kranjskem, kjer je 5% Nemcev, se jim mora pokazati, da je večina — slovenska in ne sme prepustiti, da bi se Šopiril nemški Mihel po naši lepi debeli, si počasi nabiral najlepših zakladov ter metal bogastvo v svojo malho. Klin s klinom! To naj bo naše geslo. In le na ta način pokažemo svojemu oholemu in domišljavemu sosedu, da mu še ni treba kupovati sveče, da bi svetil slovenskemu narodu pri njegovi zadnji uri. Dostavek uredništva. — Proračunski odsek je proračun odobril, torej tudi troške za celjsko gimnazijo, a sprejel tisto resolucijo, katero vlada izpolni, ako — hoče. Naučni minister, govore* zdaj oficijozi, je govoril na svojo pest, da vlada v celoti ni odgovorna za njegove besede. Radovedni smo zdaj na postopanje vlade. Iz ofi-cijoznih izjav je sklepati, da ostane vse pri starem, — ali škandal je-velik, da je bila ona resolucija sploh mogoča. DOPISI. Zagreb, 9./H. 1902. — (Austrijski I parlamenat i hrvatsko-slovenske srednje ško";.) Pozornim okom pratismo ' dogodjaje u ausirijskom parlamentu, o odno-Sajih, koj! se odnose na hrvatske i slovenske srednje škole. Kao što nas je izjava ministra nastave Hartela o equivaleneiji pravničkih izpita na hrvatskom sveučilištu sa onima Cislanjtanije razveselila, tako nas je predlog Sturgkhov u dno duše uvrijedio. Odobrenje izpita na hrv. sveučilištu bila je potreba, koja je bila na dnevnora redu u našim prilikama; tom izjavora udovoljilo se želji svih hrvatskih akademičara na hrv. sveučilištu, a osobito onima iz Dalmacije. Al što je u tome austrijska vlada udo-voljila pravednoj želji Hrvata, učinit če u dragu ruku veliku povredu, ako odobri od-stranjenje slovenske gimnazije iz Celja u Maribor. Sturgkhov predlog, koji je prošao sa 25 glasova proti 22, bio bi — ako svi hrvatsko - slovenski zastopnici, kao što i svi I ostali slavenski zastupnici, ne ustanu na noge, i te glasnim glasom najonergičnije ne prosveduju j proti ovakovom postupku — pljuska za sve slovenske zastupnike u Beču; jer tirne bi se pokazalo ignoriranje svih slovanskih narodnosti Austrije, koje sačmjavaju večinu žitelja j ove monarkije, a u našim zastupnicima I mrtvilo te indiferentnost prema stvari, koja bi bila rijesena na najnepravičniji način. j Zato i mi sa odobravanjem pozdravljamo, j što su se naša braca Češi pokazali solidarnima u toj stvari sa hrvatskom i slovenskom bračom u rijeciraa dr. Herolda: .Slovenski I narod ne če podnijeti takve nepravde, iz-| javljam, da čemo i mi Češi podupirati SIo-! vence u njihovo] akciji." Osim njega govorili ! su u ime Čeha: Fort i KramaF. Austrijska vlada nikako ne snuje, da dopusti, da pobijedi politički fanatizara, več mora da nastoji, da se slovenskom narodu ne nanaša nikakva nepravda, da ne če da dodje do krize. Osim toga predložio je talijanski zastopnik Rizzi, da se hrv. gimnazija iz »čisto talijanskog kraja" (?!) Pazina premjesti. On medju ostalim kaže: Hrvatska gimnazija ne odgovara potrebama, več je proizvod poli-tickih težnja. Podignučem hrvatske gimnazije u Pazina učinila se talijanskoj narodnosti velika nepravda. Eto i opet Talijani pokazuju, da im je hrvatska gimnazija u Pazinu trn v peti, kao što je Njemeima slovenska u Celju. Ali Rizzijev predlog bijaše večinom glasova odklonjen. Njemci, kojih su Talijani pod-pomagali u premještenju slovenske gimnazije iz Celja, ostaviše ih na cjedilu, te tako od-nesoše podpunu blamažu. Po tome vidimo, da naše narodne ne-prijatelje ne vodi nista drugo več fanatizam, koji u ozbiljnih i trijeznih ljudi, pripadali kojoj mu drago narodnosti, mora da pobudi prezir. Slavenski zastupnici, pripadali kojoj mu drago stranci, morajo da ustanu na očitu povredu slovenskoga naroda, te da muževnom riječju izvojšte pravdu nad nepravdom. U koliko če austrijska vlada udovoljiti pravu slovenskoga naroda, vidjet čemo doskora. Iz tolminskih hribov, v ponedeljek dne 10. febr. —- Ni me volja polemizovati s pastirskim listom, kojega je včeraj- prečital g. nune v cerkvi in obljubil, da ga še enkrat prečita, da ga bomo bolj razumeli (?), ampak ' rečem le toliko, da letošnji pastirski list je dolga klobasa na katoliški podlagi ter reklama za ožlindrano klerikalno Cahejado! Našemu nuncu se je zde! še vse premalo političen ta vseh avstrijskih škofov pastirski list, kajti priskočil mu je na pomoč tuintam s tem, da ga je razširjeval s svojimi puhlimi dovtipi, n. pr.: Kristjani naj bi volili katoliškega moža, ne pa juda, kakor sicer. Rekel je tudi nune, da smo sicer še dobri kristjani, ampak preveč trdoglavi, kateri si ne damo nič dopovedati. Gosp. nune, kaj si ne damo dopovedati? Ali morda to, da nočemo voliti v dež. zbor sleparja Caheja ? O jerura, jerum! Prosim Vas, gospod nune, kedo je volil juda v deželni zbor? Mi na-prednjaki na Tolminskem smo volili može iz naše sredine, koje poznamo in vemo, da so pravi kristjani, Vi pa klerikalni magnati ste prisilili našega nezavednega kmetica, da je volil krščenega goljufa in sleparja Caheja! Capito? — Dovoljujem si spregovoriti Ie še par besed o plesnem venčku, kojega je priredilo naše bralno društvo v minoli predpustni dobi. Nune je rekel, kadar se hudobni svet j veseli, mora sv. cerkev žalovati. Poglejmo pa, j kako je sv. cerkev (g. nune) žalovala. Božja služba zjutraj ob 8. uri namesto ob 10., in to brez plačanih očenašev, brez evangelja, i brez pridige in brez popoldanskega blago- j slova, zvečer pa v farovžu kozle streljati do ali celo čez polnoči. Tako torej žaluje »sv, cerkev", kadar se hudobni svet veseli s tem, da priredi pošteni plesni venček, kojega se udeležijo tudi stariši in drugi veljavni možje, župani, podžupani, nadučitelji in učitelji? O, bum, bum, burni DomaČe in razne novice. Dopolnilne deželnozborske volitve na Krasu In v tolminskem okraju so razpisane na dan 20. marca 1.1. Poročilo o Sokolovi maskeradl priobčimo v soboto. Za danes omenjamo le te, da se je sponesla v vsakem pogledu povoljno in v občno zadovoljnost. Umrl Je v Gorici v starosti 81 let bivši c. in kr. generalni konzul v Kardiff-Newportu, g. Benedikt R o w. Vojafiki nabor. — V pokneženi grofo-vini Goriako-GradiSčanski se bo vršil letoBnji j vojaški nabor po nastopnem redu: v Gradišču ob Soči dne 1. marca, v Krminu 3. in 4. marca; v Gorici (okolica) 14., 15., 16. 17. in 18. aprila; v Gorici (mesto) 5. in 6. marca; v Ajdovščini 11. in 12. aprila; v Kanalu 21. in 22. aprila; v Tolminu 26. in 28. aprila; I v Cerknem 24. aprila; v Kobaridu 29. in v I Bolcu 30. aprila; v Komnu 10. in 11. marca; I v Sežani 7. in 8. marca; v Tržiču 18. in 19. j aprila; v Červinjanu 15,, 16. in 17. aprila. Od nekdanjega »korsa* na pustni J torek v Gorici so ostali le še najžalostnejši j ostanki. Par našemljenih barab v ostudni in umazani obleki, nekaj potrtih dežnikov, kako t žalostno kljuse, par pijancev na vozu, tulečih j ob kozarcu briškega vina, — to je bil ves [ »mondo goriziano" v »korsu.* Videli smo i tudi neki avtomobil, ki je vozil med gnečo, kar se nam ne dozdeva prav varnostno. — ,Korso" je padel tako nizko, da nižje ni mogoče. Pač zadnji čas je, da ga oblast prepove, ker divjanje tistih našemljenih barab je le v nečast Gorici, in sicer v tim večjo nečast, ako pomislimo, da gospodarijo v njej .potonni* 2000-letne kulture. j Ze lani so se zgražali nad propadom I »korsa" vsi laški listi in govorili so, da nameravajo nekako organizovati za letos »korsa*, I ali ostalo je le pri obljubi, in »korso* je bil | tako škandalozen, da je prava sramota za tiste, ki to trpe, pa bi lahko odpravili, ( Travnik je bil natlačen najrazličnejšega | občinstva in bil se je boj s konfeti in drugimi takimi rečmi, da je bilo veselje; zlasti I mladi in zaljubljeni svet se je zabaval živo I in živahno do mraka. i Ostanek s pustnega dne. — V »Edi- | nosti", ki je izšla v torek, na god vseh j norcev, čitamo: »Slovenski Narod* in »Soča* — tožena. G. Pranjo Klemenčit in ga. Ivanka Klemenčič, poslednja v svojem i imenu in v imenu uredništva »Slovenke", sta uložila tri tožbe proti »Slovenskemu Na- I rodu*, oziroma proti gospici Zofki Kveder i in gosp.Karolu Linhartu in eno proti »Soči* zaradi razžaljenj na časti, storjenih s priob- j čevanjem sramotilnih spisov," Kratek je bil predpust, ali provzročil je le veliko abnormalnosti v i/,vestnih tržaških krogih. Sveti postni čas pa jim menda — tako upamo — ohladi prevroče možgane in živce ter zravna kolesca, ki so skočila iz tiru. -— Kar se tiče tožbe, seveda kar trepetamo pred vsemogočnim gospodom Klemenčičem, katerega spremlja na poti tožbe, i da mu ne bo dolgčas in da ne obupa, tudi njegova boljša polovica, ki se čuti menda tudi žaljeno, ker je bil »žaljen" mož. To je lepo »od nje*, še lepše pa »od njega", da je prihranil malo »špasa* tudi za drugače resni postni čas. Da bo vsakdo vedel, kaj smo rekli Kle-menčiču, ponatiskujemo tu tiste besede. Ko se je obregnil »Prim. List* ob tisto poslanico Zofki Kvedrovi, smo pisali: »Vsakdo, ki ni kukavica svojega moštva, je z zaničevanjem odložil »Ed.*, ki je dala prostora vsakega moža nevrednemu izbruhu proti jedni — ženi. Naj bi ženska zagrešila karkoli v svoji koketeriji ali spletkariji podobne vrste, ka&or jih je omenila ona poslanica, bi se ne sme) j noben mož tako daleč spozabiti, kakor je to storil g. Klemenčič z javim opisovanjem prvih dveh dejanj svoje ljubezenske tragedije, ki na vsem božjem svetu nima nikogar nič skrbeti ne brigati l — In tako človeka nevredno jeremijado je priobčila na naslov odlične pi-| sateljice tista pobožna »Ed.*, ki se tako rada škandalizuje nad drugimi..... Ko pa je poslal g. Klemenčič »popravek*, smo mu ga zabelili s temi ocvirki: »Ali sprejeli smo (namreč popravek) iz usmiljenja za bolne živce. Ne, gosp. K., kar ste storili na naslov gdč. K., je nevredno moža, in kdor je še mož, še človek, Vas ne more več spoštovati. Kar ste skrivno doživljali, ste imeli skrivno poravnati ali skrivno trpeti, v I javnost pa bi ne smeli stopiti nikdar 1 — Gospici K. svetujemo nujno, naj ne piše brošure, je ni potreba. V »Slov. Narodu* mu je odgovorila še preveč. Zadoščalo bi — 10 besed: da ona, ženska, si ne šteje v čast, j javno govoriti s tako solzavo — babo*. — I Tako, g. Klemenčič, sedaj pa na svidenje I pred porotniki! I O goriški gimnaziji se je tudi govo- I rilo v proračunskem odseku, in sicer je za-I hteval Povše slovenske paralelke, Rizzi pa j je stavil slično interpelacijo za Lahe. O naši j nemški gimnaziji v deželi, v kateri nemščina I ni deželni jezik, smo govorili že opetovano, celo konfiskovana je bila »Soča", kor je raz- krivala hibe tega zavoda, ki je monstrum avstrijske naučne uprave. Slovenci na Goriškem smemo zahtevati, da se napravi za nas slovenski gimnazijski zavod, ki bo odgovarjal glede poučnega jezika in v vsakem drugem oziru pedagogičnim načelom in modernim zahtevam srednjih Sol; ako hočemo biti prav ponižni, moramo zahtevati vsaj slov. para-lelke, kakor se glasi Povšetova resolucija. Z zavodom, kakor je sedaj, ne morerao^hitijsa-dovoljni, ker nemški poučni jezik bije v obraz najprimitivnišira pojmom o pedagogiških načelih, pa tudi drugaCe zavod ni tak, da bi še prikupil. Mi nismo zadovoljni ž njim, Lahi pa tudi ne. Torej nihče v deželi, v kateri stoji, volilne pravice in izvrševanja iste kaže se na §§. 2, 3, 4, 5 in 10 omenjenega volilnega reda, kateri se more pregledati v uradišču trgovinske in obrtne zbornice v Gorici, potem na obrtnih oblastvih L stopinje in v c. kr. davčnih uradih. Čas razgrnitve imenikov vo-lilcev v lokalu trgovinske in obrtne zbornice v Gorici in v davčnih uradih, kakor tudi do-oCitev roka za vložbo morebitnih vgovorov ^olj^tinij ^razglasi za svršitev volitev postavljena volilna komisija, 'Tcatera dopošlje volilcem tudi izkaznice z glasovnicami in z razpisom volitve vred (§ 8. odstavek 3, 4 in 5 volilnega reda). Volilna komisija ima naslov: »c. kr. marveč vsi hočemo preustrojbe te srednje | volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbor- šole po potrebah dežele in po sedanjih modernih zahtevah. Zato pa se tudi oglašamo tuintam, da bi se te željene preustrojbe izvršile, ali ne zgodi se nič, marveč od tistega slovečega pripravljalnega razreda naprej do konca se ubija, nenemški mladini blaženi i »državni jezik" v glavo, prav kakor da bi i imel ta edini pravico služiti kot poučevalni jezik na takih zavodih, in bi brez njega Avstrija propadla !.... Skrajni čas bi bil, da se res kaj stori za Slovence v napominanem pogledu, ali bojimo se, da, dokler bo vladala med nami klerikalna politika, ne dosežemo ničesar, pač pa utegnejo doseči Um lažje Lahi, kar hočejo. Plesna veselica t Dombergu preteklo soboto 8. t. m. se je vkljub slabemu vremenu zadostno dobro sponesla, dasiravno nekteri delovodje železnic, bivajoči v Dombergu, so se spozabili svoje dolžnosti, Hker se niso, čeravno povabljeni, udeležili veselice, pri katerej bi bili morali sodelovati z nami (tovariši) vred in tako pokazati potrebno složnost in prijazno lice. Zakaj se niso nekateri tovariši veselice udeležili, to oni pač sami dobro ved6. a mi moramo na tem mestu odločno grajati njihovo neudeležbo in ob onem obžalujemo njihovo pozabljivost na svoje dolžnosti glede sloge in edinosti med tovariši-delovodji železnic. Obratno pa se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem drugim gg. delovodjem, sosebno iz Ajdovske okolice, kateri se niso vslrašili dolge poti in preslabega vremena, ampak prišli so v prijazni Dornberg in se vdeležili veselice in zabave, ki je trajala do polnoči. Da smo se sijajnejše zabavali, so pripomogli z radodarnimi doneski nekateri gospodje. Hvala jim zato! Hvaležni smo po- I sebno še dornberškim gg. posestnikom in drugim občinarjem, kateri so nas počastili s ] svojim prihodom na veselico in tako pokazali, da nas radi imajo in nas radi vidijo v svoji spoštovani, vinorodni občini, ter konečno izrekamo še zahvalo g. gostilničarju (K. K.), kateri nam je postrogel z okusnimi jedili in z dobrim kozarcem črnega vina. Presrčno hvalo torej vsem udeležencem veselice izrekamo Delovodje železnic v Dombergu. Zeleni pobičl okolu »Prlsmojenca* hočejo zavijati tisto britko zgodovino nemškega župnika Mitterdorferja, o katerem smo pisali v »Soči*. Pravijo, da stoji v »Soči*, da ga je ordinarijat suspendiral, na koncu pa, da je še sedaj duhovnik ter da mašuje in deli sv. zakramente. — Res je jedno in drugo. Mitterdorfer je bil suspendiran, pr --neje pa prestavljen na Koroško, kjer je izvrševal vso duhovniško službo, torej maševal in delil sv. zakramente. In sedaj je še vedno nesuspendiran duhovnik, ki mašuje in deli sv. zakramente. Mi smo pisali resnico, laž-niki po poklicu pa so zeleni pobiči okolu »Primorskega Lista.*, kateri so morali biti na »Debeli četrtek* precej »ginjeni«, da so poslali v svet tako zvitarijo! Trgovska in obrtna zbornica. — V »Osservatore Triestino* eitamo ta-le razglas gled6 razpisa novih volitev za trgovinsko in obrtno zbornico poknežene groBje Goriške in Gradiščanske v Gorici. Nj. prevzvišenost g. trgovinski minister je z ukazom z dn<§ 21. decembra 1901. štev. 5065 temeljem § 23. zakona z dn6 29. junija 1868. drž. zak. št. 85 razpustil trgovinsko in obrtno zbornico v Gorici ter odredil svršitev novih volitev za isto na podlagi v deželnem zakoniku pod št. 42 ex 1901. razglašenega novega volilnega reda. Svršiti bo torej volitev 24 pravih udov trgovinske in obrtne zbornice za pokneženo grofijo Goriško in Gradiščansko za 6-letno poslovno dobo. Gledd razvrstitve volilnih upravičencev v volilne kategorije, gledč aktivne in pasivne nico v Gorici*, in vloge volilnih upravičencev na to komisijo so poštnine proste, ako vsebujejo na naslovu pristavek: »V volilnih stvareh trgovinske in obrtne zbornice v Gorici*. Predsednik volilne komisije je c. kr. na-mestništveni svetnik Henrik grof Attems v Gorici. Volilna komisija uraduje v prostorih bivše trgovinske in obrtne zbornice v Gorici. Biljenski kurat, predobro znani Roječ, je strašno unet gospod za čast božjo. Zato seveda tudi ne privošči dekletom par uric plesa. V nedeljo so imeli napovedan ples, ali zviti nune je povabil za tiste ure popoludan dekleta k sebi, da jih bo izpra-ševal za velikonočno spoved ter jim delil listke. Prigovarjal jim je tudi, naj nikdar ne hodijo plesat, marveč tiste »ta čotaste* naj plešejo. Dekletom se je zdelo za malo in nedostojno za nunca, da zmerja uboge pohabljene ženske s »ta čotastimi*, ker kdo ve, da njega ne kazni Bog, da postane tudi on revež čotastl Ali je tako učil Kristus? Tudi »Soče* in »Primorca* ne more pustiti na miru, marveč ob vsaki umestni in neumestni priliki dreza in liujska. Tako je tudi sedaj napovedoval, da tisti, ki čitajo »Sočo* in »Primorca*, ne dobijo odveze pri velikonočni spovedi. Torej tudi spoved vlači v politiko! Ljudje pa čitajo šetim rajše »Primorca* in »Sočo*, čitajo in iščejo zaman tisto brezverstvo, o katerem govori nune, ter sedaj celo pravi, da ne bo dal odveze tistim, ki jih Čitajo. . Potem pa jokajo, da vera peša! S takim postopanjem nuncev mora pešati, in kdo ve, če sčasoma tudi ne opeša?! Marko Vales, kurat braniški, s svojimi lepimi očesci še ne da miru. Sedaj ko je bila prerešetana reč o tistih troških za okliče itd. po goriških farovških listih ter pojasnjena tudi v »Soči*, smo čitali kar naenkrat te dni v »Slovencu* zopet staro klobasanje, katero nima nikake vrednosti več. Marko se sklicuje tam tudi na staro izsiljeno zaupnico, češ, da je Še v veljavi. — Kakor se vidi, Marko Vales noče mirovati, ampak vedno dreza v javnosti; zato se nam zdi, da bi imel rad, ako bi še enkrat ponovili v »Soči* tisto njegovo lepo povest o očescih itd. Drezajo in drezajo, potem kadar se jim pove, kar so iskali, se delajo pa mučenike. Med take »mučenike* spada tudi Vales. Ako ne bo dal miru, utegne postati kmalu tak »mučenik*! Nore franko-znamke. — S 15. fe-bruvarijera t. 1. se uvedejo nove franko-znamke po 36 stotink, ki so določene za jednotno frankovanje, priporočenih tuzemskih pisem do 20 gramov teže. Te znamke se bodo dobivala od zgorej omenjenega dne nadalje na vseh c. kr. poštnih uradih in v prodajalnah poštnih vrednotnic. Vinarsko društvo za Goriško. — Na Svečnico je zboroval komite za osnovanje vinarskega društva za Goriško. Ustanovni kapital bo znašal 60.000 K v 3000 doneskih, po 20 kron jeden. Član ne sme več svot vplačati nego 50 ; vstopnine je 2 kroni. —-Društvo bo imelo svoj sedež v Gorici ter ne more prenehati pred 5 leti. Vsa reč je v laških rokah. Izpred sodnlje. — Pred tukajšnjo sodnijo je stal 20-letni Jos. Vilic iz Deskle obtožen, da je v gostilni Martina Živica 78-letnega Petra Skerta udaril po levi roki tako, da ni mogel delati 3 tedne. — Ko je prišel Vilic v gostilno, ga je pozdravil Skert po laški, vsled česar je Vilic vzrasel ter ga udaril, spremljaje udarec z zaničevalnimi besedami. Vilic pa trdi, da se je Skert sam ranil. Vilic je dobil 1 mesec trdega rapora. Na novega leta dan sta se v Jugo« gostilni v Solkanu sprla oče Jos. Pavletič in sin Ivan. Priskočil je drugi sin Josip, ki je ranil očeta, da je moral v posteljo. Sodniki so prisodili »dobremu* sinu mesec trde ječe ter 16 K za zdravniške troške očetu. Ivan Batistič iz Št. Andreža je pokradel svojemu gospodarju Ant. Slokarju več rečij v vrednosti 66 K. Obtožen je bil telesne poškodbe na svojem očetu. Dobil je za to 4 mesece ječe. Fr. Lisjak in Jos. Vitez iz Gabrij sta bila ukradla 20 litrov žganja in 18 litrov vina v vrednosti 46 K. Prisodi, scjiraa je za to po 3 mesece ječe. Dražbi sv. Cirila In Metoda so poslali meseca januvarija prispevke med drugimi p. n. gospoda in korporacije: Upravništvo »Mira* v Celovcu 511*40 K, upravništvo »Slov. Naroda* 278-32 K, pevsko društvo »Kolo* v Trstu pokroviteljnino 200 K, župnik Avgust Skočir v Gradcu 120 K, tvrdka A. & E. Škaberce od platna 400 K, dohodek veselice Rakovskih samcev 200*06 K (po ,S1. N.*), tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 400 K, Zagorske Slovenke pokroviteljnino 200 K; .podružnice: I. ljubljanska 141 K, moška v Ajdovščini 60 K, moška v Postojni 76 K, moška v Rojanu 200 K, moška v Kobaridu 40 K, ženska v Gorici 250 K, ženska v Ajdovščini 117*20 K. — Družba je imela meseca januv. 3898*29 K dohodkov in 2464.90 K stroškov. Drobiž« — Te dni se je govorilo, da zapro Lebherzovo tovarno zn užigalice s prihodnjo soboto. Ali to ni res, ker tovarna dela še naprej, le število delavcev skrči za nekaj časa. — V Cervinjanu so zaprli nekega učitelja godbe Adelchi Cremaschi, radi razžaljenja Veličanstva. Te dni je bil ta Gr, imenovan učiteljem godbe v Gradežu. Cremaschi je Lah iz kraljestva. — Sedaj čitamo tudi v nekem tukajšnjem laškem listu enake pritožbe glede naših ulic v mesti1, kakor so bilo v »Soči". Pravi da ceste v Gorici niso ceste, ampak močvirja. Kaj koristi, ko pa občinski svet noče nič slišati o teh močvirjih! — Gorica šteje sedaj 1935 hiš. — Kakor čujemo, krožijo po mestu zopet ponarejene krone. Ponarejene so baje dobro, le napisa v krogu jim manjka. Pozor! Listnica. — Gg. dopisnikom: Pride na vrsto vse. Prosimo za danes potrpljenja! Vabilo. — Podpisani, pooblaščen od več bralnih društev ajdovskega okraja, vabim odbore bralnih društev ajdovskega okraja k skupnemu zborovanju, katero bo pri meni v Skriljah dne 16. t. m. ob 3. uri popoludne s takim dnevnim redom: 1. Organizacija in podpiranje bralnih društev; 2. Reklama za bralna društva; 3. Razna posvetovanja. sfnfcn Vršon, trgovec v Skriljah. Razgled po svetu. Proračunska debata v držav, zboru prične danes. Vlada se trudi, da bi se rešil proračun še pred Veliko nočjo. Vsak teden naj bi bilo petero sej, ki bi se razdelile na dnevne in večerne seje. Tako bi bilo za proračunsko debato določenih 20 dolgih sej. Predloga o naslovu inženirjev pride v posvetovanje še-le po proračunu. Peticije za starostno In luvalidltetno zavarovanje so se predložile avstrijski poslanski zbornici. Peticije imajo 693.007 podpisov, 1480 peticij so uložile občine, 1201 peticij društva, 408 peticij bolniške blagajne. Ogerska vlada je sklenila podaljšanje trgovinske pogodbe z Nemčijo, Italijo in s Srbijo. Brez soglašanja avstrijske vlade tega koraka gotovo ni storila. Kosta Taušanovlč, bivši srbski minister, je umrl v soboto v bolnišnici na Reki. Pokojnik je bil svoj čas jeden najuglednejših prvakov radikalne stranke v Srbiji. Srd Milanov na to stranko je zadel tudi njega. Vržen je bil v ječo, kjer so ga mučili tako, da je prišel ob zdravlje. Kralj Aleksander ga je pomilostil, ali zdravlje se mu ni povrnilo več. Pokojnik je bil unet pristaš velikosrbske ideje, — Slava njegovemu spominu! Nadvojvoda Fran Ferdinand brez ogerskega kavalirja na Ruskem. — Sedaj se razpravlja v javnosti, kako to, da je šel nas prestolonaslednik brez vsakega ogerskega kavalirja na Rusko. O tem so prišle na dan take-le vesti: Nadvojvodov spovednik, pater Abel, je nadvojvodo pregovoril, naj izmed ogerskih kavalirjev izbere grofa Zichvja kot svojega spremljevalca. Nadvojvoda se je udal. Minister grof Szechenvi je o tem slučajno izvedel in obvestil Szella. Ta je nadvojvodi pismeno naznanil, da ogerska vlada na noben način ne privoli, da bi nadvojvodo kot reprezentant Ogerske spremljal klerikalen politik. Nadvojvoda je odpisal, da svojega sklepa ne premeni, ker pa se ogerska mu je vlada ni udala, je nadvojvoda poslal grofa Nostiiza k Szellu, češ, da bi mu bilo skrajno neljubo, če bi moral preklicati svoje vabilo in da sploh ne vzame nobenega ogerskega kavalirja seboj, če Zichynebi smel iti. Szell je šel na to k cesarju, mu obrazložil vso stvar in protestiral proti temu, da bi Zichy spremljal nadvojvodo. Vsled tega je nadvojvoda Zichvja povabil k sebi in mu osebno povedal, zakaj ga ne more vzeti seboj. Pri tem pa je ostalo, da nadvojvodo ni spremil noben ogerski kavalir na Rusko. Pomllošcenje. — Cesar je pomilostil onega Valentina Romano, ki je bil od tržaškega porotnega sodišča obsojen na smrt, ker je v minolem juniju v zagati Forno umoril svojo ženo. Smrtna: kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Nadplsl na železnici Trst-Porcč. — »Uspehi* Italijanov v tej stvari so fulminantni •— taki namreč, da je na Miljski postaji tudi — slovenski nadpis že nabit, v Kopru pa jim — kakor je poročal »Piccolo* — pa ne bodo dela sitnosti s slovenskim nad-pisom; Capodistria ostane Gapodistria, kajti take postaje na novi železnici — ne bo! Koperska postaja se bo imenovata S. Canzian. Dosegli so torej toliko, da se bo postaja imenovala po slovenski okolici, na kateri dejanski stoji. Zanimiva kazenska razprava. — 10. t. m. se je vršila pred okrajnim sodiščem v Trstu razprava proti odvetniku dr. Sto-glavu Sandrinu iz Buzeta na zasebno obtožbo gospoda tamošnjega okrajnega sodnika, dr. Henrika Stepančiča, radi žaljenja časti. Dr. Sandrin je bi! obsojen na globo 150 K. Brzosedlar. — Vele važno nared,)o za jezdece izumila sta nadporočnik Karol Branek in Slovenec, stotnik Fridolin Kavčič, to je aparat, s katerim je možno vsakemu desetletnemu dečku konja v teku dveh sekund osediati, namreč podpas nategniti. Aparat, kateri izumitelja nazivata »brzosedlar", jo bil najprvo v cesarskih hlevih, v c. kr. zavodu za vojaške učitelje jahanja na Dunaju, v jahalni grofa Eslo> hazya v Totisu poskusen, in so se dotične oblasti o tej iznajdbi jako laskavo izrekle in mnogo aparatov naročile. Patente sta izumitelja napovedala v vseh kulturnih državah sveta. Največje zanimanje vzbuja brzosedlar v Rusiji in v Angliji ter bode brezdvombeno uveden v konjenišlvu^ vseh držav. Vojna t južni Afriki. — Pariški »Debats" je sporočil, da je veljala vojna Angleže že 5—8 milijard frankov. Toliko vse zlatorudne jame v Transvaalu niso vredne. Proračun naraste po vojni na 3 milijarde in 750 milijonov frankov. Vsaj 625 milijonov frankov bo veljala vsako leto vojska, ki bo morala tvoriti posadke po jažnoafrieanskih mestih. Davkoplačevalci bodo morali torej zelo krvaveti. Dohodninski davek, ki znaša že sedaj 6%, se zviša in se vpelje tudi in-direktni davek. Kr&ger o miru loče še ničesar slišati in brez neodvisnosti burskih republik miru niti ne mara. Baje se je položaj na bojiščih prav ugodno obrnil za Bure. Nihče odločilnih moških Burov noče slišati ničesar o mirovnih pogajanjih, ki bi Bure ponižala. Iz Bruslja in Haaga se poroča, da Buri še vedno upajo, da bodo končno zmagali. Angleški vojni minister je te dni podal nov dokaz, da se nahaja vojna uprava v velikih škripcih. Naročil je namreč, da se mora nagloma nabirati novih vojakov za južno Afriko za takojšnji odhod. To je pa dokaz, da Angleška še noče odnehati, da nujno potrebuje novih vojnih moči. Bazne vesti. — V arsenalu vojns mornarice v Pulju izdelujejo velikansko ladje-nico, katera bo gotova v dve letih; stala bo okoli 3,000.000 K. —- Angleška vlada hoče kronanje fcralja in kraljice, določeno na dan 26. junija, preložiti, ker je nemogoče, da bi dotle skončala vojna v južni Afriki. — V Beljaku se je vsmrtil tovarnar Karol Brandt. Vzrok propadanje tovarne z usnjem. — V asfaltni zalogi Zucculinovi v Trstu je napravi! požar škode 80.000 K. v zalogi svile Santer pa 20.000 K. — V Trstu je umrl 15-letni realec Katalan iz Skorklje, ki se je ustrelil, ker ga je oče ošteval radi zanemarjanja šole. — Stavka Llovdevih kurjačev v Trstu tvaje dalje. Vsi kurjači, kakor se pripeljejo v Trst po parnikih, se pridružujejo stavkajočim. — Iz Maribora poročajo, da so aretovali tamkajš- • njega notarja dr. Radava, kateremu' so te dni zaprli pisarno. Zakaj, povč obravnava. — Poročila iz Rusije pravijo, da leži grof Tolstoj na smrtni postelji ter da ni nikakega upanja več, da bi ozdravel. l^arol PraščiK. pekovski mojster in sladčičar v Goriei na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. »Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici to na deželi, svojo prodajalnieo jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi "raznovrstne pijače, ti. pr.r francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goruHce (Senf), Ciril-Hetodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v SemenlSkl ulici št 1 v lastm hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. Otvoritev nove gostilne! Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril gostilno s prenočišči (v lastni hiši) v ulici Vogel št. 29. Tožil bodem dobra vipavska vina ter zagotavljam točno postrežbo in dobro kuhinjo. Rojakom v mesto in ria deželi se toplo priporočam udani Andrej Bolko. Anton Potatzkv v Gorici. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje ItupovallJče nimberikega In drobnega blag« ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, Svetinjlee. — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice mm- ApollO Služba vrtnarja. Podpisano vodstvo išče poštenega, treznega, delavnega, zelenjadarstva in cvetličarstva popolnoma zmožnega ože-njenega vrtnarja, kateri mora biti vešč slovenščine v pisavi. Plača znaša 800 K, nadomestek za kurjavo stanovanja pa 40 kron na leto, ali skupaj 70 kron na mesec. Vrhu tega dobi vrtnar 10% od skupička za strankam odprodano zelenjavo in cvetlice iz šolskega vrta. Stanovanje, obstoječe iz kuhinje in dveh sob mu je prosto, prosta tudi poletna zelenjava. Prednost imajo prosilci brez otrok. Ker je nastopiti službo koj po Veliki noči, naj pošljejo prosilci svoje lastnoročno pisane, nekolekovane, pač pa se* spričali opremljene lastnoročno pisane prošnje čim prej podpisanemu vodstvu. Vodstvo kranjske kmetijske Šole na Grmu pri NevemmestM m Dolenjskem dne 8. februvarja 1902. Milijon dam uporablja „FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, Ce ni »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnečistejši obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo .Feeolina*. »Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljiSč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in Me na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepialno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »FeeoRat je tudi najnaravnejSe in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežcmo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7. —. Poštnina pri 1 komadu 20 vro.. od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. iiazposnja glavna zaloga M. Faith, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38,1 l Naumaiinov pisalni stroj „ IDE A L" m0 Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje Črke. S*roj je jako trpežen. Na močnem ministerjai-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Clavno zastopstvo za Avstro -Ogersko: & Ounaj 111.3. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako: Hranilno vloge se obrestujejo po 4y2%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po . . ..........oVt% » vargclno ali zastavo......1 ... 6% » menice................q% s % % uradnino. Glavni deloil koncem leta.............6%. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. 64 Trst (sv. Andrej) - Pulj in obratno. let Osebni rlaki fazni, j ImMiL P o s t n j e 1 Oiebilj MeSanec Osebni vlaki Ilmvl j 174 112 | 114 j 116 1 j 129; — j 113 - | 175 117 121|111 a" 630 8-46 ! 4301 7*45 — 12-30' — odh Trst-sv. Andrej . dob 9-351 - ill-15 T—I — 906 45C i ------- — i „ ! — 1 t Ricmanje p. . . f 9*16! — i — fi'41 7-26 9-H 14-54 j 807 — i2-55; - I T Boršt..... T 9121 — 10-38 6-^7 808 926 508 8-21 - i310 -- v Draga..... o 8'58 i - 11013 6-94 915 828 9-38 521 ; 8-32 — 3 22 — dob Herpelje-Kozina . odh 846 i — | 9-52 6'H STt -i 948 5*30 ' — 838 iriE odh Herpelje-Kozina . doh 8-34! - 1 — 5'n0| 9-—I 8-49 - 959 5*45 — 1017 604 ' _ 849 m Podgorje . . . Rakitovič . . . ^ 823 806 5*461 1 ~ — 1028 6-15 ¦ — 913 ' J3 ! — 1 7-50 — i .m 8-22 H*. 10*40 6*26 — , IS \ —J Roe..... 741 - ! 5 4"59 ti H 1056 6*42 — y-3i ; 8 ! — 1 Lupoglava . . . 7'flO - ! * 4*44 804 ifali 1111 7- — , Borut p. ... 709 -- 1 O 4*-<2 ?. 6a-> 1121 712 — 9'a'i Cerovlje .... 7 03 - i 6-25