List ljudstvu v pouk in zabavo.

s poll&uio vied Em* * Ii s «p 5» tiir.ga, plaeo »a le» srno 3
K.-.cií» >«¡U ¿MrteJt bu *«3|r
v Maribora » poiflJ«njem na dom ia crio »eto 4 K. pol lete 3 K In t* Četrt tate 1 K. Naročate« ta pmSfta d X, sa dnmt kvensvsUMcka K. - Narofain» ta poHJa ui Upravni»fro .dtovaaclrara Ot«pod.urja» f Maribora. — Ust u da§K>&ia i» oipvnM. — Udi« .Katetifit^a
¿ofcšvajo l&»i £ršTposebae «aroiaiae. — Poaaneal Usti stanejo 10 vin. — Uredntteoi X-.* ft&s cesta Kct. L — htopM aw M mtujo. — (^rami^roi š&msfiEa eaata Hct. S,
sareirin». Smcts? ^ te reHmad^a.
Xli ■■ t pi»5nje od ¡!Roiitt{Ksa pžSSmit sa eakist 18 «te* aH kar le tate 1 tavadratasl antnutar predora ateae Uri» I» rsStotes cgtese ffslmtam popa*. V • .--«•	S «fe te jtsfeigle -tsi». petama 34 eH, »gkvs » PscSm» 96 «te. — faosra&j m ipcisage ris	— SfeegsSs tetfcaaacfoi m
sa
.»»r
Z današnjo številko je „Slovenski Gospodar" vstopil v 50. letnik. Dne 16. januarja 1867 je izšla njegova prva številka z naslednjim oklicem na čelu:
„Dragi rojaki! Kdor se noče učiti, ostane ne-veinež. Nevednost pa je za človeka velika nesreča. To Še posebej dokazovati menda ni treba, saj vsak dan vidimo, v katere stiske in sitnobe spravi nevednost človeka. Kdor več zna, več velja in si lože opoma-ga. Ni pa še dosti, kar se kot otročički v šolnh naučimo; tudi nam odraslim je vedno še poduka treba. Zmiraj se kaj novega iznajde, kar moramo vedeti, če nočemo zaostali za drugimi deželami in drugimi narodi. Mi Slovenci smo bistre glave, a k<aj nam pomaga naša bistrost, če je ne rabimo nam in deželi na korist. Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in po d učljive knjiga. Obojih Imamo ttovclj. V Ljubljani, -Ctelevoti, Gorici, Trstu izhajajo slovenski časniki in se na svitlo dajajo vsake vrste dobre knjige. Samo mi štajerski Slovenci, katerih nas je vendar čez 400.000, nimamo svojega časnika za naše ljudstvo, kateremu je prav gotovo jako treba podučenja. Zato so se pogovarjali slovenski rodoljubi na Štajerskem in sklenili izdava-ti podučiven list za slovensko ljudstvo. „S loven-s k i Gospodar" prizadeval si bode podučiti naše ljudstvo ^ domači, lehko razumljivi besedi o raznih gospodarskih, pa tudi v političnih in narodnih ¡stvareh."
Svojemu smotru je naš list ostal neprenehljivo zvest, po tem svojem načrtu je zvesto deloval od prvega hipa svojega življenja. Njegovo rojstvo in rožna leta njegove mladosti so obenem mladoletje narodne probuje Slovencev na Spodnjem Štajerskem. Ob času našega narodnega cvetja je vzcvetel naš list, skrbno je gojil to qvetje, zvesto deloval za ljudstvo ob času cvetja, z neumorno vztrajnim delom za narod sam rastel ter se okrepljal. Tudi o „Slovenskem Gospodarju" veljajo besede, ki jih je naš pesnik Simon Gregorčič posvetil buditelju koroških Slovencev:
„Ti delal si ob času cvetja, Zvesto si delal pol stoletja, Zvesto, pogumno in krepko."
Zbiral je razumsko silo in vso moč volje in de-jalnosti našega naroda okoli sebe ter jo porabil in posvetil slovenski mladini, naši domovini:
..Kar sil ti dalo je nebo, Posvetil ti si vse mladini, Posvetil vse si domovini!"
Našo domovino, naš narod je neprestano budil, naše ljudstvo je, kakor je že v prvi številki napovedal, vsestransko učil, za naše ljudstvo se neustrašeno boril:
..Ti domu si buditelj bil, Ti domu si učitelj bil, Za dom si vrl boritelj bil."
Ljubezen in zvestobo našega lista do našega ljudstva je ljudstvo vračevalo s prijateljstvom in zvestobo. Krog naročnikov in bralcev „Slovenskega Gospodarja" je naraščal od leta do leta. Prve številke ..Slovenskega Gospodarja" so bile tiskane v 500 izvodih. 1. številka njegovega 50. letnika pa se je tis-
■■>, '	-« • • r ' f f ■..,	«s* t
kala v 25.000 izvodih. To j;> napredek, s katerim se i 9 more ponašati noben rug slovenski pokrajinski list. Tudi ga ni nobenega, sedaj izhajajočega slovenskega političnega lista, ki bi že izhajal 50 let.
Ko stopamo v 50 leto svojega obstanka, beležimo svoj napredek z veliko hvaležnostjo do Boga, ki o blagoslovil težnje in navore našega naroda na štajerskem in tudi blagoslovil naše delo, izjavljamo I-a tudi svojo zahvalo vsem našim naročnikom in prijateljem, pa tudi vsem pošteno in narodno čutečim Slovencem na našem Štajerskem. Ostanite nam tudi v bodoče zvesti, množite krog naših naročnikov in bralcev! Za zvestobo zvestoba!
„Slovenski Gospodar" ¡ a se bo v svesti svoje veliko naloge, ki jo že izvršuje 50 let, tudi v prihodnje ravnal po teh-le besedah, ki veljajo zanj kot nekako navodilo in ob enem kot bodrilo:
„Ti v srca ljubljenih rojakov Sej seme plemenitih rož, Da bomo narod poštenjakov, Da bomo narod , 'lih mož!"
, zavedaj se svojega] staun!
Burno je bilo leto 1915 za kmečko prebivalstvo. Kdo more prešteti vse težave, !:i jih je prestalo naše ljudstvo na deželi. Vrstila se je težava za težavo, a naš kmet pa jih je vse premagal. On daje domovini vojaštvo, armadi in prebivalstvu živež in državi davek. V kmečkem stanu je velika moč, večja odporna sila kot pri marsikaterem drugem stanu.
V sedanji vojski nam je šele postalo prav jasno. kakšinega pomena za moč države je kmečki stan. Odločilne važnosti za obstoj države in za srečen izid vojske je dejstvo, da se naša ogromna večmilijonskia armada preživlja z žitom in pridelki, ki so zrasli na domačih tleh, ki jih je pridelal naš kmet. Angleži, ki so v tej vojski pravzaprav na^i najhujši in najnevarnejši sovražniki, so izdali geslo, da se mora Avstrijce in naše zaveznike izstradati in tako prisiliti, da končajo vojsko. Toda armada naših kmečkih žen, mož, mladeničev, mladenk in starčkov je preprečila drzne in hudobne sovražnikove nakane. Skoro dobro polovico živil, ki se jih porabi v Avstro-Ogrski, se je prej dovažalo po morju in železnih cestah iz tujine. Odkar pa divja na naših mejah krvava vojska, in nam je Anglija zaprla morske ceste, smo navezani samo -na lastne pridelke, na lastno moč.
Ce pogledamo nekaj desetletij nazaj, vidimo, da se je zgodil v našem kmetijstvu, v naši domači gospodarski politiki velik preobrat. Osnovale so se gospodarske organizacije. Gospodarska izobrazba in strokovni napredek v vseh panocah kmetijstva sta pregnala starokopitnost pri obdelovanju polja, in tako je bilo mogoče, da so se z naraščajočim številom prebivalstva tudi povečali naši kmečki pridelki, Ki so zadostovali za potrebno prehrano armade in vsega prebivalstva.
Tako je vojska postala šola narodnega gospodarstva in državne gospodarske politike. Iz te šole se po naši domovini in po svetu razlega nauk, kako velevažen in nujno potreben je kmečki stan in kako potrebno je, da se ga varuje, ojačuje in pospešuje. Kaj bi n. pr. pomagala skladišča polna smodnika, dinamita, ekrazita, pušk, topov, strojnih pušk, možna rjev in vsakojakih morilnih sredstev, ako pa bi skladišča žita, moke in raznih drugih živil bila prazna? Anglija je v primeri z nami mnogo na slabšem. Ona nima dovolj domačih poljskih pridelkov, kei* nima praveeta kmečkega stanu, in zato je popolnoma odv i sna od amerikanskega, avstralskega, in ruskega žita, od argentinske živine itd. Mi pa smo hvala B0-
.1
' ,. :u . m- >
gu že prišli tnko daleč, da nam ni neizogibno in nujno treba zaupati- na zunanji uvoz, temveč da svoje potrebe krijemo z domačimi pridelki. Tudi v bodoče se moremo zanašati edino na sebe. V doglednem času je namreč znaten uvoz nemogoč, ker konec vojske še ni tako blizu, kakor je želja. Radi tega je vlar da posegla po sredstvih, s katerimi se naj uporaba naših zalog tako uravna, da bomo shajali, dokler nam zopet ne zašije solnce miru. Ker nam je nemogoče, z uvozom izdatno povečati domače zaloge, je treba z živili varčevati. Pripravljeni moramo tudi biti. da spomladi vsako razpoložljivo ped zemlje obdelamo in obsejemo in tako sebi in državi, pomagamo do obstanka in zmage. Upamo, da vlada že zdaj vse otrebno ukrene, da bo vojaška oblast prepustila v-saj v najhujših dobah kmečkega dela kmetom dovolj delavskih moči.
Ti pa, kmečko in delavsko ljudstvo, zavedaj se svojega stanu in njegovega pomena! Tvoj stan zasluži vso čast, ker je izmed najpotrebnejših in najvažnejših. Vrlo slovensko kmečko ljudstvo, zastavi tudi v novem letu svojo moč, da obdelaš domačo grudo! V tem je rešitev za tebe, za tvoje otroke, za naše vojake, za celo našo domovino.
Pot, po .a.teri bo v letu 1916 hodil slovenski kmet in lahka in udobna, temveč je nastlana z bodicami in trnjem. Pa ne obupati! Slovenski kmet je prestal že veliko hudih in težavnih časov in tako bo tudi prestal gorje, ki ga je prinesla vojska. Po srečno izvojevani zmagi pa bo slovenski kmet zopet vesel in srečen obdeloval svojo rodno grudo, čaščen med drugimi stanovi in narodi, največja opora svojemu narodu in celokupni domovini.
Priprave za spomladno
setev,
Jesenska setev se letos ni mogla dokončati, ker je nagajalo slabo vreme. Marsikatera njiva je ostala prazna in neobdelana. Naši gospodarji so sicer hiteli, kar se je dalo, tocla vse skupaj ni nič pomagalo; Nekaj njiv se je sicer obsejalo še prve dni mesca decembra, ko je odjenjala prva zima. Marsikatera njiva se pa sploh ni dala obdelati, ker se ni zadosti ob-> sušila.
Vse to zamujeno delo bo treba nadomestiti spomladi. Skoda pa, ki jo imamo zaradi izostale setve, bo občutna, in sicer najbolj zaradi tega, ker se bo pridelalo manj krušnega žita, kakor ga potrebujemo. Vprašanje, ki nastaja sedaj vsled te zamude, je sledeče: Kaj naj sejemo spomladi namesto zimske pšenice, zimske rži in zimskega ječmena?
Z ozirom na to, da postaja sedanji vojni čas čim dalje hujši za naše življenje, ni vse eno, kaj sejemo namesto zimskega žita. Prav priprosto bi ¿e da^ lo to vprašanje rešiti, če bi se sejalo spomladi name* sto zimske strni več ovsa in nekaj več turšice. Toda vsa stvar ni tako enostavna. Pomniti je, da nam o-ves v domači hiši in pa tudi za gospodarstvo premalo zaleže, ker ga ne moremo po svoji volji rabiti — Setev turšice je tudi omejena, ker je treba za njo gnoja in delavnih rok. Danes nam pa obojega manjka* Gnoja bomo za prihodnje leto dosti manj pridelali, kakor druga leta, ker se je precej krme odproaalo, in ker se je tudi listja za steljo manj napravilo. M manjkajo nam pa tudi umetna gnojila. K vsem tem neprilikam pride pa Še ta, da bi v tem slučaju odpadla setev strniščne ajde, ki jo po naših krajih ne s* memo in ne moremo pogrešati. Po zgodnjem ovsu se da sicer pridelati Še strniščna repa, ajda pa ne. S pomnoženo setvijo ovsa in turšice bi nam tedaj ne bilo pomagano.
Pač pa si moramo pomagati s setvijo spomlad-nega krušnega žita, spomladne pšenice, spomladne rži in spomladnega ječmena. Danes, ko primanjkuje vsepovsod kruha, se je treba zatekati k pridelovanju krušnega žita in če se ni dala jesenska setev takega
1. številka.


i ...vVÁLT&CHAFT HARBURG t am -
Beilagen
STaríb'ór, dne 6. januarja 1916.
42580

žita izvesti, se mora spomtadna. Poleg pšenice in r-Ži je važna tudi setev spomladjnega ječmena, ki je za zmesni kruh prav dober. Ce tudi nam spomladna se-tva krušnega žita nekaj pozneje zori, je vendarle še setev strniščne ajde po teh sadežih mogoča, zlasti po spomladnem ječmenu.
Seveda se nam tudi pri tej setvi kažejo težave, katere bo treba na kak način premagati.
Največja težava se nam kaže v dobavi potrebnega semena. Iz zunanjih dežel bo težko kaj dobiti. Najbrže nič. Pa tudi iz domačih krajev bo težko s-praviti potrebno seme skupaj deloma zaradi tega, ker se spomladnega žita pri nas sploh manj prideluje (le po gotovih krajih), deloma pa zaradi tega, ker je vojnožitni prometni zavod že vse pokupil, kar je bilo razpoložnili zalog. To je velika škoda za naše žitno pridelovanje, na katero smo od dne do dne — bolj navezani.
Na vsak način bi se morala c. kr. kmetijska družba, oziroma Gospodarska Zveza takoj pobrigati za to, da se dobi vse potrebno seme spomladnega žita, kolikor se ga da sploh še dobiti. Ravno tako se morajo pobrigati pa tudi vsi tisti gospodarji za nakup potrebnega semena, ki želijo sejati spomladno pšenico, spomladno rž ali pa spomladni ječmen, Najbolje bo, če se- prizadeti gospodarji obračajo na svoja županstva zaradi dobave potrebnega semena in da posredujejo županstva ves ta nakup.
Najtežje bo dobiti spomladno pšenico, ker je pri nas bolj izjemoma pridelujejo. Glede te je pripomniti, da jo moramo sejati v prvi spomladi, da bo 1-mela zadosti vlage za svoj razvoj. Spomliadne rži se bo dalo še kaj dobiti., ker se pri nas v hribskih krajih rada prideluje. Tudi za rž velja zgodnja setev. Važen je v takih slučajih pa tudi spomlaldni ječmen, ki se pri nas tuintam seje in od katerega bi se morda dalo dobiti tudi Še nekaj semena
N'a vsak način je naša naloga, da skrbimo že seidaj za spomladno sete'v in da storimo v tem oziru vse, kar je mogoče. Le na ta način si zamoremo zagotoviti radosten pridelek krušnega žita v nastopajočem letu.
Rohrman.
Kmečki kruh pod mizo.
Piše se nam:
V ponedeljek dne 11. vinotoka 1915, kmalu po 9. uri zjutraj je prišlo v »Z.c gostilno v Ptuju s košarico v roki kakih 14 ali 15 let staro, čedno oblečeno kmečko dekle k mali južini. Povžilo je skledico neke juhe z mesom in zraven pilo četrt L vina. Pri tej priliki sem jaz, tujec v ptujskem mestu, sedeč ob drugi mizi, opazil, da je dekle vsakikrat, kadar je došla natakarica v sobo, skrilo domač kmečki kruh na svoje krilo pod mizo; ko je pa natakarica odšla, položilo je isti kruh zopet pred se na mizo in to ponovilo večkrat.
Mene je tako skrivanje poštenega kmečkega kruha v sedanjem vojnem času hudo pogrelo. Moj Bog, sem si mislil, če naš vsakdanji črn kruh tudi še zdaj nima veljave po gostilnah, da se mora skrivati pod mizo, kedaj pa ga bo sploh iaDel? Najraje bi bil dekle pošteno okregal, a premislil sem si ter sklenil ga o priliki naznaniti Tebi, cen j. »Slov. G.«, ki si vrl zagovornik in branitelj kmečkih pravic in koristi, da Ti zakličeš 25.000krat na ves glas, ki se bo slišal širom slov. domovine: »Hoj, dekle, tako pa ne! Črn kmečki kruh na in ne pod mizo, in če je tudi stokrat v mestni gostilni! Ne sramuj se ga, ampak spoštuj ga in ponosna in vesela bodi, da ga imaš! Na stotisoče je ljudi, ki bi ga radi imeli, pa ga nimajo. Časi, ko je bil preprost človek od sebičnih preobjestnikov zasramovan zaradi tega, da je vzel grižljaj domačega kruha, mesa i. dr. seboj na daljno pot, so minili ter se ne bodo več vrnili. Dandanes smo prepričani vsi, da brez vsakdanjega kruha ni vojske, ni zmage, ne domovine. Sedaj v marsikateri trgovini ali gostilni za gotov denar ne dobiš kruha, ne belega, ne črnega; navsezadnje pa jej denar, če moreš! Kmečke stopinje, kmečki žulji rešujejo našo ljubo Avstrijo iz nastavljene ji pasti, v kateri bi naj mi vsi, izgladani do smrti, obnemogli. Da se to ne bo zgodilo, k temu pripomagaj tudi okregano kmečko dekle, ti, z naj-pridnejšim delom na rodni grudi domači, kjer po leti vsakdanji kruhek zori!«
A. Starina.
Nove vladne odredbe na na gospodarskem polju.
Nove cene za moko. Štajersko namestništvo razglaša: Notranje ministrstvo je izdalo za vojno-žit-no-prometni zavod nove predpise glede na zmletje žita ter določilo nove cene za oddajo moke na debelo.
Te cene za oddajo moke na debelo znašajo za meter-ski stot, in sicer ocl mlina, oziroma od zadnje železniške postaje kupca, za pšenični zdrob in pšenično moko za peko 110 K, za moko za kuho štev. 1 90 K, za štev. 2 75 K in za krušno moko 47 K za meterski stot. N a podlagi teh cen, ki so mnogo višje, kakor so bile dosedanje cene za moko, je določilo na.mestniotvo cene za moko pri prodaji na drobno. Te cene so različne, in sicer so drugačne za občine, ki se nahajajo ] ob kaki železniški postaji, za občine, ki niso oddaljene več kakor 3 km od kake železniške postaje, ter končno za vse druge občine na deželi. Za občine, ki l se nahajajo ob kaki železniški postaji, ali ki so od-I daljene od kake železniške postaje 3 km, so določene ' cene za nadrobno prodajo moke sledeče: za pšenični ! zdrob in za pšenično moko za peko 1 kg K 1.20, za | moko za kuho štev. 1 99 v, štev. 2 84 v in za kruš-< no moko 1 kg 55 v. Za občine, ki so oddaljene cd ka-| ke železniške postaje več kakor 3 km in ne več ka-! kor 10 km, so določene pene pri prodaji moke na dro-; bno sledeče: za pšenični zdrob in za pšenično moko j za peko 1 kg K 1.21, za moko za kuho štev. 1 1 K, j štev. 2 85 v in za krušno moko 56 v. Za vse občine, l ki so oddaljene od kake železniške postaje več kakor i 10 km, so pa cene sledeče: Za pšenični zdrob in za \ pšenično belo moko za peko 1 kg K 1.23, za pšenič-\ no moko za kuho štev. 1 K 1.02, štev. 2 87 v in za \ krušno moko 1 kg 58 v. Pripomniti je, da v te cene ■ ni vštet užitninski davek.
Novi predpisi za zmlele v žita. Notranje mini-| strstvo je izdalo glede na zmletev žita vojno-žitno-| prometnemu zavodu sledeče nove predpise: Iz pše-i niče se sme izmleti 3% pšeničnega zdrotfa, 15% nove vrste pšenične moke za kuho, in sicer štev. 2, potem 64% krušne moke in 15odstotkov otrobov. Dose-daj je znašal izmletek 78%, odslej naprej bi pa znašal 82%.
Najvišje cene za petrolej. Z 2. januarjem so stopile v veljafvo najvišje cene za petrolej v prodaji na drobno, ki so v raznih krajih različne, in sicer z ozirom na oddaljenost posameznih občin od železniških postaj, oziroma mest. Nekaka temeljna najvišja cena za spodnještajerske okraje je 50 v za 1 liter ali 61 v za 1 kg petroleja. Za mariborski okraj velja 50 v, oziroma 61 v kot temeljna cena. Z ozirom na razne stroške pri prevažanju od železnice je za večino občin določeno 51 v, ozirom'a 62 v, za najbolj oddaljene občine 52 v, oziroma 63 v. V ptujskem okraju ie temeljna cena' 5,1 v, oziroma 72 v, za bližnje občine 52 v, oziroma 63 v, za najbolj oddaljene 54 v, oziroma 65 v. Za ormoški sodni okraj 51 v, oziroma 62 v (za Ormož, Hardek, Otfriž in Središče), za ostaie občine 53 v, oziroma 64 v. Za rogaški sodni okraj 52 v, oziroma 63 v (za Rogatec, za Slatino in okolico in za Kostrivnico), za vse ijruge občine 54 v, oziroma 65 v. Te najvišje cene se'morajo v prodajalnah na vidnem mestu javno razglasiti.
Oddaja kovinskega orodja. Ministrstvo je due 29. decembra glede oddaje kovinskih predmetov in orodja sledeče odredilo: 1, Izdelovalci in trgovci morajo od svojih zalog za sedaj oddati samo eno tretjino kovinastih predmetov, ki jih imajo v zalogi. 2. Lastniki gostiln in točilnic, pekarij in slaščičarn, nadalje društva, ki imajo gostilne in točilnice — izvzeti so zavodi, ki imajo izrecni dobrodelni namen — morajo za sedaj oddati samo polovico kovinastih predmetov in orodja, ki jih imajo v svoji posesti. Taki predmeti so: Kuhinjska posoda in navadna bakrena, ali z drugimi kovinami prevlečena posoda, ki se rabi pri kosilih, posoda iz čistega nikla, možnarji, tolkači, navadni svečniki — izvzeti so svečn ki iz pločevine — gladilniki iz medenine, posoda in kotli iz bakra in medenine, ki 3e rabijo za vkuhavanje sadja in zelenjave, vratca ali plošče pri pečeh in štedilnikih, ki so napravljena ¡z bakra, medenine, brona ali tombaka, uteži iz me denine od teže pol kg in naprej. Predmete iz drugih tvarin, ki so na tanko prevlečeni z bakrom, medenino, bronom, tombakom ali niklom, ni treba oddati. Tretjina ali polovica oddaji podvrženih kovin se izračuni tako, da se pri tehtanju vzame v poštev ali v račun tudi ona množina kovin, ki jo je dotičnik že ali brezplačno ali za gotov denar oddal osrednji delniški družbi za kovine ali posebnim za nakup kovinskih predmetov pooblaščenim osebam ali trgovinam. Od skupne teže se torej potem odšteje ena tretjina ali polovica. Če imaš n. pr. sedaj v zalogi 150 kg kovinastih predmetov, oddal pa si jih že poprej prostovoljno 60 kg, ti ni treba — če si trgovec ali izdelovalec — sedaj oddati več kot 10 kg; če pa si gostilničar, moraš po gornjem računu oddati še 45 kg svoje posode ali predmetov, t. j. 60 in 45 je 105 kg. Kedaj morajo izdelovalci, trgovci in gostilničari oddati zahtevane predmete, bo določilo okrajno glavarstvo. Druge osebe, t. J. zasebniki, posestniki i. t. d., ki bi mo rali že do 30. decembra oddati svoje kovinaste predmete, še lahko tudi po tem roku to storijo in jih prostovoljno prodajo osrednji delniški družbi za kovine na Dunaju ali pa njenim pooblaščencem.
Če komu ni popolnoma jasno, katere predmete svojega gospodarstva bi naj oddal, naj se obrne do okrajnega glavarstva.
Rusko bojišče.
Lansko leto so Rusi v sedanjem času gospodam rili v Karpatih, kjer so pozneje tudi izkrvaveli. Na tisoče ruskih vojakov spi v karpatskih šumaji večno spanje. Karpati so bili pogin ruske armade. Daleč, več sto kilometrov, so morali Rusi vsled svojih karpatskih porazov premakniti svojo bojno črto nazaj na svoje ozeml e. Edino ozek pas gališke zemlje izhodno od reke Strypa. in severno od Dnjestra še ima ruska armada v svoji oblasti. Celo jesen si ni tipal napadati. Zbiral je na tihem sveže čete, in pošiljal proti naši meji. I11 sedaj, ko je napofiSa na severnem bojišču ostra zima, se je ruski medved vzdramil in se skobacal iz svojega dobro zavarovanega brloga v Besarabiji in Voliniji ter je začel ob koncu mesca decembra 1915 napadati naše postojanke ob besarabsko-bukovinski meji in zadnje dni tudi v izhodni Galiciji, 0b Dnjestru in Strypi.
Ob Novem letu so bili napadi Ruso*v ob Strypi izredno srditi, boji pa silno krvavi. Posebno pri mestu Bučac (severoizhodno od Stanislava) ter pri Bur-kanovu (severno od Bučaca) napadajo Rusi z veliko silo. Dosedaj so ostale te naše postojanke, kakor tudi one ob besarabski meji, kljub večdnevnim ruskim navalom v naših rokah. Rusi so si zaman razbijali svoje glave ob trdnih naših vrstah. iVeč stotin Rusov je obležalo mrtvih pred našimi žičnatimi ograjami, Čez 3000 pa so jih naši v zadnjem tednu ujeli.
Nekatera poročila pravijo, dai je Rus zbral sedaj proti avstrijski bojni črti novo dvamilijonsko armado. Potemtakem bi bilo pričakovati na severu še hudih bojev.
Hudi boji v izhodni Galiciji, in ob besarabski meji.
Poročila z bojišta.
Dne 30. decembra.
Boji v izhodni Galiciji se razširjajo in postajajo hujši. Včeraj (29. dec.) sovražnik ni napadal samo besarabske fronte, marveč tudi naše postojanke izhodno od dolenje in srednje Strype. Njegovo prodiranje se je razbilo večinoma že v ognju nalih baterij. Kjer se to ni zgodilo, so se razbile ruske napadalne čete v našem inlanterijskem ognju in v ognju strojnih pušk. Na najsevernejšem delu svojega včerajšnjega bojišča pred obmostjem v Bur-kanovu je pustil sovražnik 900 mrtvih in težko ranjenih. Tu so se udali 3 praporščaki in 870 mož. Skupno število 29. dec. v izhodni Galiciji ujetih je preko 1200 mož.
Dne 31. decembra.
Predozemlje naše fronte ob Strypi je bilo med Bučacem in Višnijovskim, tudi včeraj (30. dec.) po-zorišče ponovnih z močnimi silami izvedenih ruskih napadov. Zopet so se, kakor prejšnje dni, v ognju hladnokrvnih hrabrih čel; naše Pflanzer Bal-tinove armade razbile vse sovražne naskakovalne čete. Ob dolnji Strypi in na besarabski fronti je delovanje po zadnjih bojih močno izčrpanega sovražnika začasno popustilo. Izgube, ki so jih imeli Rusi v preteklih dneh na izhodnogaliških bojiščih, presegajo povsod običajno mero. Včeraj, dne 30. deicembra je ležaio ob Strypi pred odsekom ene stotnije 161, pred nekim drugim 325 ruskih trupel. Ob dolnji Strypi, ob Ikvi in ob Putilovki ni bilo ncbenih posebnih dogodkov.
Dne 1. januarja 1916.
Bitka v izhodni Galiciji se nadaljuje z nezmanjšano silo. Težišče teh bojev se je včeraj dne 31. decembra nahajalo ob srednjem in spodnjem toku reke Strype.
Že v prvih popoldanskih urah seje pričelo na ozemlju severno-izhodno od Bučaca živahno obstreljevanje mnogoštevilne ruske artilerije, ki je trajalo notri do večera. Nato je začel sovražnik napadali. Sovražne čete w prodirale mestoma v gostih napadalnih vrstah štiri- do petkrat notri do naših žičnih ovir, toda bile so vsakokrat pod velikan
skimi izgubami odbite. Po noči se je umaknil sovražnik, pustivši na bojišču na stotine mrtvih in težko ranjenih, nazaj v svoje 600 do 1000 korakov oddaljene postojank?.
Istotako so bili odbiti vsi ruski napadi pri Ja slovicah južno od Bučača ter pri Ušijakovu ob Dnjestru.
Na besarabski bojni črti je bilo na Silvestrovo razmeroma mirno.
Dne 2. januarja.
Sovražnik je sedaj zopet pričel svojo ofenzivo tudi proti besarabski bojni črti armade generala Pflanzer-Baltina. Ko je že v noči na novo leto dvakrat in na novega leta dan predpdldne i totako dvakrat brezuspešno poskušal udredi v naše postojanke, je ob 1. uri popoldne zopet vnovič hudo napadal utrdbe pri Toporocu; napad je pa bil od hrabrih braniteljev v bojnem metežu odbit Dve uri pozneje je prodiralo na cmenjenem prostoru šest ruskih polkov, ki so pabili večinoma zopet odbiti. Le na ozemlju enega bataljona še boj na Novega leta dan ni bil zaključen. I gube sovi ažnika ob besarabski bojni črti so izvanredno velike.
Našo bojno črto ob Stripi severno-izhodno od Bučaca je sovražnik na Novega leta zjutraj zopet napadel. Napad se je izjalovil ravnetako, kakor ruski sunek proti nasipimi severno izhodno Od Burkanova.
Število v zadDjem tednu ujetih Rusov v iz hodni Oalici.i znaša 3000 mož.
Dne 3. j a n.
Tudi Včeraj dne 2. januarja so se vršili cb besarabski bojni črti celi dan srditi boji. Sovražnik je storil vse, da bi predrl naše črte na ozemlju Toporovca. Vse poskuse predreti je izjalovil hrabri odpor naših junaških čet. Število ujetih Rujov zna Sa 3 častnike in 850 mož.
Ob izlivu reke Seret, ob spodnji Strfpi, ob potoku Kormin ter ob reki Styr so bili odbiti po samezni ruski sunki.
Zakaj Rusi napadajo?
Mnogi nepristranski vojni stroklotvnjaki, ki dobro poznajo težavjen položaj ruske armade — veliko pomanjkanje Častnikov in dobrega moštva — pravijo, da Rusi skoro gotovo nimajo namena začeti z novo ¡velikjo ofenzivo proti nam. K zadnjim napadom na našo ironto so jih najbrž prisilili Angleži in Francozi in tudi Italijani, da bi v sled ruskih napadov v Galiciji in Bukovini bilo naše armadno vodstvo prisiljeno, odtegniti nekaj svojih čet iz balkanskega, in Italijanskega bojišča, kjer našim sovražnikom precej slajba prede. Mi smo ob Strypi, Dnjestru in sploh na celi ruski bojni Črti močno utrj|eni in/ se nam torej ruskih navalov ni treba posebno bati.
Kako je bilo ob Dnjestru
Slovenski vojak Ivan Zup(a<n, doma iz Dobrov-lja pri Marija Nazaretu, piše svoji mamici, sestri in bratu:
Dragi mi domači! Prosili ste me, naj vam opišem kakšen dogodek iz vojaškega življenja. Opisal Va^n bom nek ¡dogodek, ki sem ga doživel ob Dnjestru blizu besarabske meje. Bilo je neki večer, precej že po solnčnem zahodu. Jaz in trije drugi korenjaki smo bili odbrani za patruljo. Mislil sem si: sa-lamenski ruski medved, če se srečava, se bova dala, da se bodo kar iskre kresale. Ta večer sem imel povsod smolo. Že ko smo prišli iz našega strelskega jarka do žične ograje in smo lezli tam skozi, sem se jaz tako opraskaj po rokah, da sem nevoljen malopo-rentačil, a na to sem kmalu pozabil, ko- smo šli dalje. Koračil sem naprej, oni trije korenjaki pa za menoj. Nekaj Časa je šlo dobro. Toda kaj pa je to? Naenkrat mi je znianjlcalo fal pod nogami. Na moje veliko začudenje sem se valil po grozni strmini dol naravnost proti Dnjestru, ki teče spodaj. Nekaj čJasa te bila glava navzdol, nekaj časa pa noge. Seveda seir se kmalu naveličal te vožnje. Zagrabil sem se za grm, ki je bil k sreči na tistem kraju in sem se tako srečno ustavil. Ko bi ne bilo tistega grma, pa bi se bil peljal v Dnjestr kopat, kar bi pa ne bilo posebno prijetno, zakaj brila je mrzla burja, pa tudi prav varno bi ne bilo, kajti Dnjester je velikanska reka, kakor pet Savinj, Tovariši so se mi smejali na vso moč, ko sem po bregu prikobacal nazaj na .vrh. in hajdi, pa smo koračili dalje. Kar naenkrat smo naleteli na rusko patruljo. Mi smo je prej zapazili in smo začeli streljati,, a tudi Mbskali nam niso ostali dolžni. Pa smo se dali! Drug idrugega smo spravljali na drugi svet. Ostali štirje Rusi pa so jo urnih krač pobrisali, mi korenjaki pa smo se živi vrnili v strelski jarek. Tudi jaz sem pozneje parkrat tako bežal pred Mosikali, da so mi kar pete žviižgale, pa sem jim le ušel, četudi smo bili,' zelo bjlizu skupaj.
Rusi so sami velikokrat rekli, da Avstrijca ni mogoče ujeti, če ga že za tornistro drži, pa jo Rusu v roki pusti, sam pa uide. Jaz jim tudi fornistre nisem pustil, bi je bilo škoda..
Ne dolgo po tem dogodku smo se poslovili od Dnjestra, pa smo šli nad Lahe. Italijani streljajo kakor blazni, ali njih inianiterija je pa plašljiva, kakor za:ci. Tri dni pozneje, ko smo se pripeljali na laš,ko bojišče, sem bil ranjen od italijanskega šrapnela v nogo. Bil je to grozen dan, kakor v peklu. Najprej je priletela granata in me je tako zasula, da sem se komaj iz prsti izkopal in potem je priletel šrapnel in se razpočil ravno nad mojo glavo in me ranil v desno nogo. Sama Mati božja ,me je varovala smrti'. In tega dneva ne pozabim nikoli., če še tudi živim sto let.
Grobovi naših junakov.
Podlovec Martin Žabota, doma iz Slamnjaka pri Ljutomeru, piše svoji ženi:
Ker nam Rusi ne dajo miru ne po noči, ne po dnevh, smo jih tako zdelali, da leži pred našimi postojankami nekaj stotin mrtvih ruskih vojakov. Zdaj mirujejo, ker so sprevideli, da se s slovenskimi lovci ni dobro igrati. Kako hrabro se bori naš lqvski bataljon, je najboljši dokaz dejstvo, da je bilo zadnji mesec zopet nad 40 hrabrostnih svetinj razdeljenih med slovenske.junake. In z nami se je bojeval tudi junlaški bosensko-hercegovski pešpolk štev. ..
Ne daleč od nas in od naših postojank je mesto naših padlih junakov. Majhna in tiha dolinica; ob robu veliki križ iz brezovega lesa, Na desno in levo se vrstijo grobovi junakov, osem po številu. Vsi ti grobovi so lepo urejeni, ob vsakem je nagrobni križ z lepim napisom. Na vsakem grobu so poveznjeni pi-skri šrapnelov in v njih cvetlice. Zemlja okrog grobov je posuta z belim peskom, pokopališče je ograjeno z brezovim lesom. V koti\Vh so nasajene smrečice. Bele stopnice vodijo k vratom, nfejd katerimi je pisano na levi strani: „Padli lovci", na desni pa napis: „PočivaHe v miru, junaki! Bili ste hrabri in zvesti do smrti!" Tako spijo naši padli junaki in bratje večni sen. Smrt jih je pokosila v cvetju let, ko so vršili najvišjo domovinsko dolžnost. Lepa. in častna je smrt junaka na bojišču! — Martin Žabota, podlovec.
i «*v v
bojišče.
Z italijanskega bojišča razglaša naš generalni štab: da se ni zgodilo nič ¡osebnega.
Ob Novem letu sta si francoski predsednik Poincare in italijanski kralj želela, da bi bila njih domovina, velika in njih armada slavna.
Italijanska gosposka in poslanska zbornica sta poslali svoje zastopnike v glavni stan,,! da voščijo kralju Novo leto. Kralj jim je odgovoril, da'se ne vrne prej domov v Rim, dokler ne postane zmagovalec. Bo pač moral v glavnem stanu počakati svojo smrt, verolomni' Emanuele.
Pri 'Milanu in Ferari so zopet trčili vlaki skupaj, pri čemur ¡je bilo ranjenih 25 oseb.
Slovenski fantje in možje stojimo kakor skala.
Slovenski fantje pešpolka štev. 47 nam pišejo z južnega bojiščia:
Ljubi mi domači! Vprašate me, kako sem obhajal Božične praznike. Naznanjam Vam, da- sem jin obhajal v strelskih jarkih, pred sovražnim polentat--jem. Ravno ob polnočni uri, ko smo se spominjali rojstva Gospofdovega, nas je napadel sovražnik s hudo silo. Vendar smo ga z božjo pomočjo dobro nakle-stili in pregnali od naših postojank. 'Mi slovensko-šta'erski fantje in možje, ki stojimo tukaj kakor skala za domovino in presvitlega nam cesarja, smo mu dali zobat jeklenih črešenj, da se je moral vrniti s krvavimi glavami. Veseli nas tudi, če dobimo slovenske časnike na bojno polje, ker s tem si deliamo tu kratki čas.
Mnogo srčnih pozdravov vsem dbmačim in či-tateljem „Slovenskega, Gospodarja" in „Straže", ter srečno in veselo svidenje, če ne tukaj na zemlji, potem pa nad zvezdami- Franc Žižek od Sv. Benedikta v Slov. gor.; Ignac Urbanija od Siv. Urbana pri Ptuju; Ignac Murko od Sv. Lenarta v Slov. goric.; Ludovik Pšeničnik, poddesetnik, Od Sv. Marjete ob Pesnici; Anton Tišler od St. Ilja v Slov. gor.; M. Harb od Sv. Marjete ob Pesnici; 'Jfožef Fluher od Sv. Barbare v Slov. gor^; Alojzij Požgan od Št. Jan-ža na Dravskem polju.
Po seštih mescih.
Tvan Sepetauc z Bizeljskega nam piše: Te dni mine šest mescev, kar nam je laški'za-hrbtnež napovedal vojsko. Naša armada, stoji kakor živ zid nepremakljivo na svojih postojankah.. Izdaja-leo se vedno zaganja v nas, a se vrača le s potrtimi rebri nazaj. Dne 23. listopada smo imeli pripravljenih za Laha več zabojev ročnih in puškinih gra-
nat. Bili smo čisto brez skrbi v našem kritju, ko javi naenkrat straža, da Lah koraka proti našemu bregu. Menda bi rad imel dalj&i razgled na morje. G. narednik Zaveršnik je takoj vse {pripravil za lov na kosmate polentarske glave. Pa l^aiko je bilo prijetno gledati, ko je marsikateri strahopetec strepetal za ka-menom. To je bila prav prijazna igra, kakor v kino-gledališču v Ljubljani, samo majlo bolj Krvavo je bilo. Dokler imamo takšne gospode voditelje in podčastnike, kakor je g, narednik Završnik in šp drugi, se ni treba bati naši stotniji poraza.
Kako je ob Soči.
Anton Alt piše svojemu bratu č. g. Altu, kaplanu v Slov. Bistrici:
Dan se je nagnil. Poslednji žarki zahajajočega solnca padajo na bojišče ter se poslavljajo od mnogih pač zadnjikrat v življe;enju. Cel dan so grmeli topovi ter sipali svoj pogubonosni ogenj med številne vrste pogumnih bojevnikov. Napočil je večer, napočila noč, bojni grom poneha, vsak si želi majhnega počitka. Mnogi in mnogi že počivajo in spavajo tu smrtno spanje. Podamo se v našai kritja, napravimo ogenj1, da si vsaj na večer ogrejemo piremrle ude.
Vojaki, za to pripravljeni, gredo in pregledajo bojišče in nosijo na vojaških nosilih ranjence v že pripravljene vojaške bolnišnice. Padlim tovarišem pa pripravljajo tovariši pri čarobnem svitu blede lune zadnji počitek v skupni gomili.. Skupaji so se bojevali, skupaj so padli, n&a še skupaj počivaj6, dokler jih ne zbudi trobente glas. O počivajte, junaki, mirno! Daleč počivate, dragi tovariši, od svoje domovine. S pOgumom ste šli v boj, oboroženi ne le s puško in mečem, ampak mnogi tudi z rožnim vencem. — Pripravljeni moramo biti ne le na boj. ampak tudi na večnost- O srečni, kateri so padli pripravljeni, — bil je kratek poslednji boj, splavale so njih duše iz te solzne doline v večno veselje. Sedaj nimajo nobenega sovražnika več. Naj jim bo tuja zemlja lahkia!
V dežju smrtonosnih krogel in morilnih granat mislim često na svoje drage v mili domovini in na minule čase. Marsikateri prej ni znal ceniti svoje domovine ter bil z marsičem nezadoivoljen. Toda kruta usoda nam je pokazala, kaj je trpljenje, zato je postal marsikak drug človek. Oe se še enkrat vrnemd, bomo bogati na izkušnjah. Jaz sem hvala Bogu do-zdaj zmiraj zdrav. Z Bogom do zmage Avstrije!
Naše misli o ljubi domovini.
Slovenski vojaki, doma iz mariborske okolice, nam pišejo:
Marsikatera družinaj, ki je še lani v družbi svojega očeta, svojega brata praznovala Sveto noč, se veselila pri lučicah božičnega drevesa, letos pa vzdihuje: kje je oče, kje je sin? Vse je poklical naš presvitli cesar pod zastalve, pod orožje, branit ljubo našo domovino. Poslovil se je oče od matere, ženin od neveste, hitela sta tja k svojim tovarišem na bojno polje, kjer se mora premagati naši ljuti' sovražnik. ,jTiha noč, sveta noč!" Tiho plavajo nebeški glasovi čez bojno polje, tiho plavajo misli tja v ljubo domovino, tja v rojstni kraj, kjer se nahajajo njegovi ljubi pri lučici božičnega drevesa) V duhu se nahaja doma pri svoji ženi in otrocih. V duhu sliši mili glas domačih zvonov farne cerkve, ki naznanjajo, da se nam rodi naš Zveličar. Mi pa ostanemo tukaj na straži z napeto puško v roki, dokler nje udarimo našega sovražnika in dokler se ne uresniči glas: Čast bodi Bogu na višaivah in mir ljudem na zemlji!
Srečno Novo leto želijo vsem dobrim Slovencbin in Slovenkam v domovini: Alojz AVeis, doma iz Kr-čevine pri Mariboru; Gašper Fluher in Kari Keb-rič, oba iz Kamnice pri Mariboru; F. Pečnik in J. Zehtl.
Italijane zebe.
Pismo 'slovenskih vojakov s koroško-italijanske
meje :
Zimo že imamo dva mescai tukaj. Burja in sneg, to nam dela nadlogo. Na polentarja nimamo strahu, ker si itak ne upa k nam Z granatami in Šrapneli nas včasih oblega, pa teh smo mi že vajeni. Z infan-terijo si ne upa naprej; mu menda ne diši naš svinec. Pol leta je že minilo, kar Lah tukaj zgoraj cepi, pa še ni nič pridobil. Ne gre tako lahko, kakor si je mislil, da bo samo šel naprej proti Celovcu. A zime Lah tudi ni navajen. Tuklaj nismo daleč narazen, pa slišimo po noči, kaiko tožijo Lahi: ,<Fredo, fredo!" (mrzlo). Daj vsemogočni Bog, da bo skoraj zmrznila sovražnikova mo$!
Tukaj na koroško-ifalijanski meji mi slovenski fantje stojimo, n!a polentarja prežimo in zvesto čuvamo prehode v slovensko domovino. Veselo Novo leto in skorajšnje veselo. sviden|e! Anton Brumen od Sv. Tomaža pri Ormožu;! Martin Horvat od Sv. Petra pri Mariboru; Anton Marinič iz Janišiberga pri Kapeli.
Bolgarsko bojišče.
Na bolgarskem bojišču, ali pravzaprav nav bol-garsko-srškem bojišču, je najnovejše, da. so Franco-
Stran 4.
SLOVENSKI CJ©SÍ*Oí3A3S.
C. januarja 1016.
zi in Angleži ugrabili naše in naših zaveznikov konzula in njih uradnike. Le bolgarski konzul baje n,i ujet, ker jo je pravočasno popihal. Francozi in Angleži so upali, da todo pri konzulih našili važne papirje, a so se motili j konzuli' so par dni prej sežgali vse knjige in važnejše spise.
Kar se tiče osebne svobode konzulov in konzu-latnih uradnikov, so bili irantaosko-angleski gospodje enkrat zopet premalo premišljeni, i 'Mi in nafci žago, na katerih lahko izsilimo svobodo svojih ljudi V tem oziru bodo nam Francozi in Angleži kmalu o-sramnčeni in ponižni prišli nasproti-
Od Grčije bi bilo pričakovati., da se sedaj postavi odločno na noge. Ali še je to^.'.v>bodna in (samostojna država, v kateri tujci zapirajo uradnike držav, s katerimi ima prijateljske razmere? Toda Grčija je tako navezana na uvloz živil, da je težko pričakovati od nje odločnosti.
Francozi in Angleži se bahajo, da, so pred Solunom nepremagljivi, ker .so tako dobro utrjeni. Ta-vezniki imamo tudi Francoze in Angleže na razpola-ko lahko govorijo, dokler ne bo nalših kanonpv fam. Francoske, belgijske in ruske trdnjave so bile tudi nepremagljive, a so pripeljali naši fantje svoje topove pred nje in razrušile so se v prah.
Ali in kdaj bodo naše ter bolgarske čete začele prodirlati, o tem nimamo nobenih zanesljivih) podatkov. Kar se piše in govori, je le ugibanje.
i	, j	- ■
Kaši uct djfiiki v Saturn ujeti.
% ?A '	•
Francoski general Sarra.il je v imenu Četvero-sporazuma ugrabil na.še, nemške, bolgarske in turške konzulatne uradnike, jih spravil na vojno ladjo, ter jih odpeljal v kako grško pristanišče ali pa na angleški otok ¡Malta v ujetništvo. Kot vzrok je navedel, ker so začeli naši in nemški letalci''metati v tabor pri Solunu bombe, za to je treba vse nevarne tujce odstraniti. S tem se je četverosporazum proglasil za pravega in edinega gospoda v Solunu. Solun ni več grški, ampak četverosporazumov. Grčija je sicer ugovarjala proti nasilstvu in kršenju njenih pravic, toda četverosporazum se ne ozira več na grške ugovore. Grška javnost je razburjena proti Francozom in Angležem.
Avstrija, Bolgarija, Turčija in Nemčija pa so dobile en vzrok več, da marširajo proti Solunu.
Zračni boji nad Solunom.
Naši in nemški letalci so dne 1. ,'an.r .bombardirali četverosporazumovs postojanke pri Solunu. Nekaj ljudi je bilo ubitih. Drugi letalci' so bombardirali sovražne postojarjke pri SemNIu in .K;ili;ndiru, ter ubili 7 angleških vojakov. Na to je francoski general Sarrail dal zapreti naše in zavezniške konzule v Solunu.
Solun iv p^m-glj va trdnjava
Italijanski listi pišejo, da se je francoski general Castelnau v pogovoru izjavil, da je Solun Cako močno utrjen, šla ga ni mogoče zalvzieti. Skrbi ga le, da Soluna, te nepremagljive trdnjave, avstro-ogrsite, nemške in bolgarske čete ne bodo napadle, sicer bi jih kot branitelj Soluna zelo toplo sprejel. Gospod Castelnau govori jako visoko. Toda visokim smrekam vihar'vrhe lomi.
Mackensen v Sofiji-
Kakor poroča ,.Kolnische Zeitung", je bival general Mackensen v Sofiji, kjer se je sporazumel z bolgarskim generalnim štabom glede vseh nadaljnjih vojnih podvzetij ter tudi glede ureditve vrhovnega poveljstva nad združenimi četami na Balkanu.
Poveljnlik bolgarske macedonske armade, general Todorov, je izjavil j loročevalcu madžarskega lista „Az Est': Z Mackensenom smo določili natančen na,črt. Armada čb/ka na nova poveljav Fronta proti Francozom in Angležem je komaj 50 km dolga. Neverjetno je, da bi se mogle sovražne čqte našemu napadu dolgo zoperstavljati.
Kralj Peter v So'unu
Kralj Peter se je iz Italije pripeljal pred Solun. Izstopiti baje noče. Ker nttria več svoje zemlje, hoče biti vsaj blizu ostankov svoje armade. Srbske, sicer maloštevilne čete, ki so prispele v Solun, so prideljene in uvrščene v francoske polke.
v
Črnogorsko bojišče.
V izhodni Crnigori (prejšnjem sandžaku) stojijo naše čete še vedno na severnem bregu globoke reke ¡Tare, severno od mesta Berane in izhodno od mesta
Plav, Da smo napadli Lovčen pri Cetinju, to izvemo dosedaj samo iz črnogorskih poročil.
Uradno razglaša črnogorska vlada, da je položaj Vedno resnejši, ker primanjkuje živil in je dovoz nemogoč. Avstrijski podmorski čolni neumorno napadajo vse ladje, ki prihajajo na črnogorsko in albansko obal.
nr vi í *»v v
Turška o o jisca.
Ob D ar d a nel ah nastopajo seldaj Turki napadalno proti Angležem, Boji so zelo srditi, toda naša artilerija, ki je prišla Turkom na pomoč, opravlja zopet točno in vestno svoje delo.
V Mezopotamiji, kjer je bil po mnenju nekaterih pismoukov raj, se trudijo Turki, da bi pri Kut-el-Amari obkolili Angileže in jih zajeli.
O bojih za Egipt se nanovo razglaša, da je vožnja po Sueškem prekopu že ustavljena, ker je nevarna. Toda taka poročila je treba z. opreznostjo s-prejemati, dokler se nam uradno ne potrdijo.
Boji z Rusi ¡v Kavkazu mirujejo.
Cetverosporazumovi modrijani, ki slišijo velikokrat tudi travo rasti, prerokujejo, da se bo general Mackensen kmalu pojavil z veliko vojsko ali v Mezopotamiji, ali proti Egiptu. 'Pravijo, db) miruje ofenziva proti Francozom, Rusom, Italijanom in pri Solunu. Za to je po njih mnenju verjetno, da bode Mackensen avstrijske in nemške čete zapeljal na bojišča N Malo Azijo. Naše mnenje je: Vse je mogoče, a verjetno ni, da, bi naše čete šle v 'Malo Azijo, ker je turških dovolj. Turki k večjemu potrebujejo — poveljnike.
Angleži zapustijo tudi Seddil-Bahr?
Iz Carigrada se poroča: Vse gibanje angleš^ kih čet na polotoku Galipoli ima namen prikriti dejstvo, da se pripravljajo angleške čete na odhod tudi pri Seddil-Bahru, ki je zadnja angleška postojanka na polotoku Galipoli.
Nova vojhi napvved Avstriji.
V naše zunanje ministrstvo je — glasom zasebnega, pomočila ;— došla vest,, da je Eis?{i paša v i-menu Albanije Avstro-Ogrski napovedal' vojsko.
Ako je to poročilo resnično, potem je svetovna vojska rodila eno smešnost več. Esad. paša je že od nekdaj velik pustolovec, samo da ga svet še prej ni dobro poznal.
Cesarjeva zahvali armadi in mornarji
Na novoletno voščilo armadnega vrhovnega poveljnika feldmaršala nadvojvode Friderika je cesar odgovoril s to-le brzojavko:
Globoko občutena novoletna voščila na bojiščih stoječe oborožene sile, katera ste mi ravnokar izrekli, so Me globoko ganila. Vaš pogled na preteklo vojno leto Mi da s ponosnlim veseljem spoznati zaupanje, ki naVdaja Mojo oboroženo silo v zavesti vseh teh uspehov, katere označuje naš in naših Zaveznikov sedanji vojni položaj. Ce se nam je tiidi Spomladi postavil Iz Italijo zavratno nov sovražnik'nasproti, so vendar hrabri branitelji na Tirolskem in Koroškem ter Moja junaška armada ob Soči kljubovali vsem njegovim naskokom. Z zavzetjem Belgrada po sijajno slavnem prekoračenju Donave in Save so naše in nemške armade ponesle svoje zastave daleč na Balklan. Kamor se zdaj ozrem, vidim na kopnem in na morju, neomajno se bojevati Svojo brambho silo na. severu in na jugu, navdano s koprnenjem naprej. Zahvaljujem se toplo Vam za vsa čustvta in zagotovila, IcH ste Mi jih izrazili, ter prosim nebo za blagoslov Moji bramb-ni sili in za jekleni ščit in ostri meč domovine.
v Franc Jožef m. p.
Vrhovni armadni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik je izdal nato armadno povelje, v katerem sporoča vsej vojski to zahvalo najvišjega gospodarja.
Sestanek nadvojvode Friderika z bolgarskim kraljem.
Savski most pri Belgradu se je zopet popravil, in promet slovesno otvoril. Slovesni otvoritvi je pri-sostoval tudi nadvojvoda, Friderik. Po slavnosti se je podal vrhovni poveljnik, feldmaršal nadvojvoclai Friderik, s parnikom ..Sophie" v Smederevo, kamor je prispel iz Sofije bolgarski kralj Ferdinand v spremstvu obeh princev, Borisa in Cirila. Feldma'4šnl Friderik je izročil bolgarskemu kralju,,Ferdinandu novoletne pozdrave N egovelga Veličanstva, cesarja, ter naše armade.
Us da naših vojakov v srbskem ujetništvu
Iz Rima se dne 3. jan. poroča,: Dosedaj so s-pravili 'vse avstrijske vlojafke, ki so se nahajali v srbskem ujetništvu, na italijanski oitok Asinaro, se-veroo-zahodno od otoka Korzika. 'Za ujetnike se je poskrbelo v zadostni meri. Ujetniki so utrujeni, o-slabljeni in zamišljeni, toda veseli jih, ker je podnebje na tem otoku veliko ugodnejše, kakor v Srbiji. Ujetniki pripovedujejo, da se jim v Srbiji ni godilo dobro. Njihovo zdravstveno stanje je vobče povoljno. Njihovo obnašanje napram italijanskemu prebivalstvu je sicer prijazno, toda nezaupljivo.
„i.1.. ',,'
Ruska prince¿inja za posebej
mir.
Predsednik ruske poslanske zbornice (dume) Rodzianko je v proračunskem odseku naznanil, da je dobil pred tedni pismo v inozemstvu živeče ruske princezinje Vasilčikov, v katerem je ponudila svoje sodelovanje, da Rusija sklene z Avstrijo in Nemčijo posebej mir. Rodzianko je baje z ogorčenjem izročil pismo zunanjemu ministru Sasonovu. Pozneje je prišla princezinja samja v Petrogra|d ter je pri različnih osebah govorila za svoj načrt. Policija, ki je to princezinjo ves čas nadzorovala, jo je prijela, jo. izgnala iz Petrograda ter ji določila za bivaJlišče • njen grad v južni Rusiji.
Vojska letos končana.
Italijanski poslanik y Parizu, Tittoni, je za No,o leto sprejel italijanske pariške naseljence ter izrekel upanje, da bo v novem letu vojska končana, in da bo leto 1016 prineslo Italiji in zaveznikom — zmago. Slabo bi bilo, ako bi gospoda Td.ttonija ravpo tako varalo upanje na konec vojske, kakor ga bode gotovo upanje na končno zmago!
Spksna vo aška dolžno&t na Angleškem.
Nakana sedanjega angleškega ministrstva, da se upelje za neožčnjene moške splošna! vojna dolžnost, razburja.vso angleško javnost. Na eni strani uvidevajo, da .je potrebna, na drugi strani pa se vsak boji za svojo in svojih svobodo. Posebno hudi so pa proti nameravani ¡vojni dolžnosti Iroi in delavci..
'Toda tudi Če upeljejo splošno vojaško dolžnost', se v sedanji svetovni vojski ne bodo- mogli pokazati njeni uspehi. Angleški ministri gotovo tudi na to ne mislijo, ampak na bodočnost, toda sed¡a,j je najboljša priložnost za, upeljavo, ker je sila za vojaštvlo in ker se Francozi in Rusi hudujejo. da morajo krvaveti za Angleže.
Potop tev parnika „Persia".
V Sredozemskem morju je dne 30. dec. m. \. potopil nek podmorski čoln angleški parnik „Persia", na katerem se je nahajalo 230 oseb, med njimi trijo Amerikanci. Dva Amerikanca, med njima amerikan-ski konzul v Adenu, sta se potopila, eden se je re-• Šil, Večina oseb se je potopila, ker se je parnik v petih minutah po torpediranjju potopil.
Predsednik severno-ameriških držav, Vilson, ki se je nahajal ravno na ženitv;anjskem potovlanju, se je vrnil v Vašington, da preišče slučaj. Amerika bo zopet delala težalve. Ne ve se/ dosedaj, čegav je bil podmorski čoln,
Slovenske žrtve za domovino.
—	Franc BrileJ. Iz P r e v o r j a pri Pilštan-ju se poroča: Umrl je infanterist Franc Brilej v najboljših letih svoje mladosti. Bil je krepak, korajžen in vedno vesel muzikant. V sosedščini je bil r zelo priljubljen. Pogreb se je vršil dne G. deo. Naj mu bode lahka domača zemlja!
—	Janko Kloar. Iz G r i ž pri Celju se nam poroča: Dne 10. nov. 1915 je izdahnil na južno-za-padnem bojišču svojo mlado dušo za cesarja in domovino Janko Kloar, p. d. Bezjakov. | Bil je izredno nadarjen, priden in pošten mladenič, up in ponos svojih starišev. Ubogi stariši! Umrl jim je lansko leto nenadoma takisto pridni sin Miha in zdaj še ta!.
! Edina še živeča dva brata sta tudi pri vojakih. Kako je naš Janko ljubil stariše, nam priča dejstvo, da se jih je na severnem, | kakor tudi na južno-zaipad-nem bojišču vedno in redno spominjal. Ako je imel le količkaj časla v strelnem jarku, napisal je vsaj par vrstic mamici in očetu v tolažbo. Se 23. oktobra jim je pisal to-le: „Oglašam se Vaim. Do zdaj sem še,
6, januarja 1916.
SLOVEKSKS O G S» O O A A.
Stran 5.
livala Bogu, zdrav. Bliža se dan Vseh svetih. Rad bi pomolil na grobu dragega oni brata, pa usoda je drugačna. Veselo je, da je pokopan brat na) domači zemlji, a kje bodo moje kosti počivale, znal bode le Bog. Ako je božja in 'Marijina volja, se bomo še videli, če ne, pa se vidimo v nebeških višavrfa, kjer nas'že dragi Miha pričakuje. Ako sem Vas kedaj razžalil, odpustite mi. Ako padem, paclem za domovino, ki jo hoče ugrabiti verolomni Lah." Ka,kor vidimo, je slutil Janko svojo smrt. a bal se je ni! U-bil ga je pritisk zraka sovražne granate. Naj bo v nebesih zasluženo plačilo slovenskemu junaku! Vrli rodbini pa na&e globoko sožalje!
—	Franc Koiačič. Iz Z d o 1 pri Brežicah se nam piše: Dme 2. julija 1915 je na Ogrskem umrl v bolnišnici Franc Kovačič vsled ran in prehlajenja. Služil je pri 88. dorfiobranslkem pešpolk« Rajni je bil od začetka vojne na bojišču. V bolnišnici je bil prvič približno štiri mesce in pozneje zopet v bojni črti. Ko je bil zopet ranjen, je prišel v bolnišnico, kjer je za večno zaspal. Bil je potrpežljiv in. v božjo voljo udan. Žellel si je še enkrat svidenje s svojimi domačimi. A Salibog nismo ga videli, odkar je šel od doma. Služil je dve leti in pol. Rajni je vedno pisal iz bojnega polja ali pa iz bolnišnice, da nikoli več ne bo videl svojih domačih. Junak, počivaj v miru v tuji zemlji!
Jernej Kugler. Poroča se nam iz Galicije. Na soški bojni f.onti je nov. 1915 padel, od laške granate zadet, mladenič lernej Kugler p d. Kovačev. Bil je priden iant, za katerim ne žalujejo tamo njegovi domači, ampak vsak, kdor ga je po?naL Na istem bojišču je umrl za legarjem Anton Cokan p. d. Lorbekov, m roljuben in nadepola iant. Fo čivajta mirno, vrla junaka!
—	Franc Lasbaher. /Došla je žalostna novica, da je vobče priljubljeni in spoštovani Franc Lasbar her, iz velespoštovane hiše Lfajsbaherjeve v Seliš-č i h pri Sv. Juriju pb Sčavnici, posestnik v Kupe-tincih, žrtvoval svoje mlado življenje za cesarja in domovino. Dolgo se ni ničesar znallo o njem. končno pa je došlo uradno poročilo, da, je padel na srbskem bojišču že mesca decembra 1914. zvest v izpolnjevanju svojih dolžnosti kot podčastnik 5. dragonskega polka na patrulji. Marsi/fcdo ga bo težko pogret|al. Padli zapušča žalujočo ženo in otroka.
—	Alojzij Poštrak. Iz 'M o r a v cev pri Mali Nedelji se nam poroča: Družina našega vrlega župana g. Pošitraka je poslala že pet sinov na bojišče. Od teh je padel, kjaitoor se je sedaj izvedelo, Lojzek: na karpatskem bojišču, ostadi pa se bojujejo na fronti proti Italijanom. Padli Lojzek je bil vrl fant, krepka opora starišem. Stariši,, ne žalujte preveč, saj se vidimo nad zvezdami!
—	Franc Rudolf. Od Male Nedelje nam pišejo: Na italijanskem bojišču je dne 3. dec. 1915 padel, zadet od sovražne granate, trgovski sotrudnik Franc Rudolf. Padli je bil vzglelden mladenič. Živel je pobožno, pogosto prejemal sv. zakramente, bil je zaveden in odločen pristaš naše stranke, širil je našega „iSlovenskega Gospodarji" in je ljubil pošteno družbo. '.Želeti bi bilo. da bi ga posnemala vsa. naša slovenska mladina. Blaigi mladenič, naj Ti bo slovenska žemljica lahka!
—	Alojzij Selinšek. Z Mestnega vrha pri Ptuju pišejo: Nemila smrt nam je pokosila, mladeniča Alo'zija Selinšek v najlepši dobi, starega 21 let. Nahajal se je pet mescev na ruskem bojišču in sedaj že pet mescev na italijansifem bojišču, kjer ga je dne 5, dec. zadela sovražna granata ter mu odtrgala nit mladega življenja. Bil je priden fant. Njegov tovariš Franc Kolar je naznanil smrt domačim in pristavil: Bil mi je drag nrijatelj, hraber voja.k. In lahko ste ponosni na, junai-ikega sina! Mirno počivaj, ljubi Alojz, v goriški zemlji!
—	Martin Stuhec. 'Z bojišča se nam poroča : Mnogo nas je fantov in možev tukaj skupaj na fronti proti polentarju in se nam res dobro godi. Vse težave prenašamo s skrajno zadovoljnostjo. Med nami je bil spoštovanja vrejlen fant, stlar 19 let, Martin Stuhec, doma iz RunČa pri Veliki Nedelji. Bil je izvrsten kažipot in v vsaki stvari vesten in priden. Naenkrat, tv jutro 14. dec.. se sliši od daleč glas: Stuhec je mrtev! Sovražna krogla mu je predrla njegove mlade in junaške prsi. Res. žalost z!a vse, kateri so mu bdi prijatelji! Niegovlim starišem pa iskreno sožalje in naj jih tolaži zavest, da je njih sin umrl za blagor domovine in česanja. Slovenskim ženam in dekletom mnogo rozdravov in na srečno svi-denie! Franc Pungartnik. štabni narednik, doma, iz Ješience pri Račah; Jožef Nedok, Setovodja in pisec tega sestavka; Jožef Ausec, četovodja iz Sevnice; Ivan Janežič, iz Podgrada (Vipava); Zdravko Ku-raš, desetnik, iz Koroškega; Franc Strmšek jn Mat. Goričan, sanitejca; Franc Korpar. narednik iz Ptuja; Jurij Repolusk, nareidnik iz Arveža; Martin Mori. desetnik i>: Koroškega: Ivan Polda. desetnik iz Kranjskega.
—	Anton Veidl in .Jožef Goličnik., Iz S m i -
hel a nad Mozirjem se nam piše: iZorlet nam je neizprosna smrt iz naše sredline vzela dva moža. Oba i sta bila za italijansko mejo in sta darovala svoje življenje na altar domovine. Prvi ie Anton Veidl, posestnik v Smihelu. Bil je že od začetka vojske pri vojakih. Prišel je parkrat domov pogledat, a sedaj mu je italijanska krogla preftrgala nit še mladega živ-
ljenja. Drugi je posestnik Jožef Goličnik!. Tudi ta se je v začetku vojske poslovil od svojih domačih, katerih ni potem več videl. Bil je ves čas blizu Pole. A pred dvema mescema se je podal na bojišče in kmalu je postal žrtev vojne. Pddsul gai je plaz z več tovariši. ¡Tako sta žrtvovala svoje življenje za domovino še mlada, od vseh spoštovana ¡moža, za katerima žalujeta doma ženi in mladoljeMi otroci. , 'Spavajta mirno spanje v zemlji daljni, dokler vaju ne zbudi trobenta angeljska!
Razne novice«
Spreobrnitev šestero škofov. Nadškof Mathew, poglavar razkolniške starokatoliške cerkve se je s petimi škofi vred zopet >rnil v na:očje svete katoliške cerkve.
Odlikovani usmiljenki. V Slovenjegraški bolnišnici sta bili odlikovani s srebrno svetinjo »Rudeče-ga križa« z vojnim okraskom usmiljenki častiti sestri Genovefa Mesarec in Floriana Neža Bezjak.
Zasega zvonov. Vsled odredbe c. kr. namestnije v Gradcu morajo vse cerkve dve tretjini svojih zvonov oddati vojaški upravi.
15 praznikov in 53 nedelj. Leto 1916 je prestopno leto in šteje 366 dni. Zanimivo je, da noben kitoliški pra nik v tem leti ne pade na nedeljo. Leto 1916 bo torej z nedeljami vred štelo 68 ka toliških praznikov.
Tudi letnik 1865 1. 1916 pod črnovojniško dolž nostjo. Kakor poroča uracna »Krakauer Zeitung«, je ministrstvo odredilo, da ostanejo črnovojniki, rojeni 1. 1865, t. j. 51, oziroma 52 lefni mcški še tudi v 1. 1916 pod črnovojniško obveznostjo.
Slovenski Orel padel. Sin faktorja naše tiskarne g. Brožeta poroča, da je sovražni šrapnel na itali-jtnskem bojišču pokončal življenje stavcu Alojziju Šalerju. Padli je bil več let zaposlen v naši tiskarni. Bil je član našega Orla. Naj mu bo južna ze mlja lahka!
„Slovenska Straža" je darovala iz dobička svoje druge efektne loterije za goriške begunce 1C00 kron
Izkopavanje padlih junakov. Višje armadno po veljstvo prejema številne prošnje, da se smejo izkopati in prepeljati v domovino r adli svojci. Kratko potem, ko pride orošnja, včasih pa še predno pride p ošnja v roke poveljstva, piošujiki že brzojavno urgirajo odločitev. Pre'no se more rešiti te prošnje je treba obilo p sarij sentertja, zato včasih poteče pr- cej časa, da je prošnja rtšena. Urgence pa na pravljajo le nepotrebno delo. Zato se od-lej take u.gence ne bodo več odoošiljale na naslovljeno poveljstvo. Pač pa bo vsakio, ki vloži prošnjo za izkop svojca, dobil ura.no potrdilo, daje prošnja pri ili na svoje mesto.
Poizvedbe glede vojnih ujetnikov. V ?adnjem času s^ množe slučaji, da se obračajo zasebniki na c. in kr. vojno ministrstvo s prošnjo za podatke glede usode posameznih \ojnih ujetnikov. Občinstvo se radi tega opozarja, da se je za take informacije glede vojnih ujetnikov že v interesu hitrejših odgovorov obračati izključno na skupno osrednjo po-iz fedovalno pisarno Radečega križa — poizvedoval niča za vojne ujetnike, Dunaj I. Fischhot 3 (Gemeinsame 2entralnach\veisebureau vom Roten Kreuze Auskuftstelle für Kriegsgefangene, Wien I. Fischhof 3). Vprašanja, ki prihajajo na c. in kr vojno ministrstvo, jih izroča ltto iirenovaneiru uradu za vojne ujetnike, tako da se trati s tem le čas.
Pošiljanje poštnih zavojev vojakom na bojišče. OJ 3. januarja naprej je dovoljeno pošiljati vojakom na bojišča poštne zavoje in sicer na vse vojne pošte. Na vojne pote št. 11, 39, 51, 125, 149, 169 in 186 je dovoljeno vsak dan odpošiljati poštne zavoje, na ostale vojne fošte se pa smejo odpošiljati poštni zavoji le ob pondeljkik, torkih in s edfcb, torej samo trikrat ca teden. Dovoljeno je pošiljati vojakom na bojišča sledeče predmete: Obleko, cigare, cigarete, tobak pipe, vžigala na kresni kamen in d uge predmete, ki se ne pokvarijo. Ni pa do Voljfno poš Ijati jestvila, kot kruh, meso, slanino, surovo maslo in sir, nadalje vžgalic, raznih tebočin, kot vino žganje, bencin, špirit, ter vžigal na bencin. Kdjr bi pošiljal v poštnih zavojih vojakom na bo jišče nedovoljene predmete, bi trpel škodo, kajti takšni poštni zavoji se vojakom ne izročajo, mar več se vrnejo odpošil,atelju in vrhut(ga bi moral cdpošil,atelj plačati poštnino cd dotičnega poštnega zavf ja.
* Pogrešajo se: Jakob Bohinc, 87. pešpolk, 2» bataljon. Odgovor njegovi ženi Veroni Bohinc, po-
šta Juršinci pri Ptuju. — Ivan Zobec, domobranski pešpolk štev, 26, 5. stotnija, vojna pošta štev. 48. Odgovor prosi Ana Koroša, Nunska graba, pošta Ljutomer. — Janez B a u m a n, služil pri domobranskem pešpolku štev. 4, 1. stotnija, vojna pošta štev. 48. Nahajal se je od začetka vojske v Galiciji. Dne 21. avgusta) 1914 je zadnjikrat pisal. Kdor bi kaj vedel o njem, naj naznani bratu Ferd. Bauman, Dra-žen Vrh, Marija Snežna, pošta Cmurek. — Anton Peserl od 3. stotnije lovsk. bat. štev. 9, Odgovor materi Ani Peserl, Žit niče, Sv. Jurij v Slov, goric. — Anton Pukl, pešpolk štev. 87, vojna pošta štev. 73. Oldgovor materi Ani Kukuvič, Trnovlje štev. 86, pošta Celje. — Janko D v o r š a k, iz Gorn. Porčiča v Slov. gor. Mesca julija je še pisal svojim starišem, dfai je na Ruskem. Odgovor družini Dvoršak, Gornji Porčič, poŠta Sv. Trojica v Slov. gor.
Pomanjkanje mož. Po sedanji vojni bo veliko pomanjkanje mož. Podobno je bilo tudi v križarskih vojnah. Sv. Bernard je tačas pisal: »Mesta, vasi in gradovi so brez prebivalcev, sedem žen komaj najde enegi, moža, to'iko je vdov pri še živih možeh.«
Ne čakamo več radi. Plo /enski fantje ii možje nam pišejo z južnega bojišča: Celih šest mescev smo že tukaj na koroških obmejnih skalah in čakamo na laškega izdajalca, ki pa si ne upa v naše kraje. Nam je tega čakanja že dovolj. Najljubše bi nam bilo, če bi že jutri začeli prodirati v Italijo. Verdnik Matevž iz Makol, Štern Štefan iz Rač Pleteršek Anton iz Dobrove, Šker^el Pavel iz Lem-baha, Zoreč Alojzij in Majerič Janez iz Ptuja, Kovač Matija in Lovrenčič Vinko od Sv. Jerneja.
Dokler Slovenci živijo, tudi Avstrija ne bo propadla! Tako nam pišejo s črnogorskega bojišča de setnik Krajnc. Haložtn Mohorko, in F anc Kališnik, vsi od topniške baterije.
*	Nit sovražnega življenja bomo prerezali. Z italijanskega bojišča se nam piše: Mnogo slovenskih mož in mladeničev je že tukaj prelilo svojo kri za ljubo domovino.. Radi tega se hočemo mi ostali slovenski vojaki pošteno maščevati nad krivcem, nad izdajskim Lahom. Ne bo več dolgo, ko Lomo na tej fronti prerezali nit, za katero Nisi sovražnikovo življenje. Pozdrave! Luka USar iz celjske okolice, Fr. Robič iz Šmarja in Anton Agrež iz Podsrede.
4 Slovenski domobranci v boju za vero, dom, cesarja. Z italijanskeiga bojišča se nam piše: Sovražnik nam z vsakim napadom napravi mnogo dela, ker moramo pokbpati trupla pajjlih Italijanov. A to je za nas delo časti, ker se mu mi nismo umaknili ne za korak. Kajti naš hraber polk štev. 26 se ne uda! Mi žrtvujemo rajši vse, kakor da bi si pokvnrili tu svojo čast. Slovenci krepke "mamo roke, še čast za naše bo otroke, Če sovražnik bode strt :i' potem za Avstrijo bo raj odprt. Srečno Novo leto! Srčne pozdrave Vam pošiljamo: Narednik Potočnik, doma iz Rač pri Mariboru; desetnik Martin Pongračič, doma od Sv. Martini pri Slov. Bistrici; poddesetnik Al., Forstner iz Bistrice pri Mariboru; Jakob Živko iz Spodnje Voličine pri Sv. Rupertu v Slov. goricah; Jakob KovačiČ iz Ormoža; Jakob Rihter iz Savinjske doline; Vidovič Martin iz Ztajvrča pri Ptuju: Fr. Petek iz Godenincev pri Središču.
*	Sedem sinov v vojaški suknji. Veliko sinov je že darovala slovenska domo,vina svojemu ljubemu, sivolasemu vladarjh, da brani izročeno mu zemljo, in uči sovražnika spoštovati našo zmagoslavno armado. iTa težki čas e seboj prinesel slučaj, ki prav gotovo zasluži omembe in da s tem uvidijo cenjeni bralci „'Slovenskega Gospodarja", Ida mora vsak doprinesti težke ižrtve. Rodbina Jesili, doda, od Sv. Tomaža pri Ormožu, ima pri vojakih sedem sinov, ko-jih šest se bori z zahrbtnim, izdajskim polentarjem, ali pa| z Rusom. Sedmi, Tomaž, pa je pozvan sedaj k /vojakbm. Starisi so zdaj sami, popolnoma zapuščeni na obsežnem kmečkem posestvu in so že v visoki starosti, maiti v 64., oče pa v 74. letu. Ob mobilizaciji sta šla dva na bojišče, Matico in Jože, tretji, Rudolf, je že v mirovnem stanju služil svojega vojnega gospiokla) in je seveda kmallu kot pionir odrinil na bojišče. Ostali trije, Janko, F r a,njo in Martin so sledili in dosedaj so še vsi, četiidi so bili posamezni ranjeni, živi in zdravi. Matko je žal prišel za časa karpatskih bojev v bridk|o in tužno ujetništvo, kjer že dolgo čaka skorajšnjega zmagp vitega miru in rešitve. Pomilovanja vredni so stariši, ki morajo v visoki starosti samevati brez vsake oj mre, katero so si tako vroče želeli in se veselili svojih krepkih sinov junakov. Bog podeli sedmerici srečo in skorajšnje zmagovite vrnitve!
*	Zalivala našim hrabrim slovenskim junakom.
Iz Stranic pri Konjicah se nam piše: Vojaki! Zahvaljujemo se Vam za Vaša pisma,, katere nam pišete v „Slovenskega Gospodarja." Citamo jih z velikim veseljem. Želimo Vam vse dobro za leto 1916! Pr|i,v veseli na,s tudi, ker slišimo, kako hrabro se Vi, slovenski junaki, bojujete in i zdajalcaHpole n tar j a klrep-ko držife nazaj. Me se bomo že same pomagale, kar* kor si bomo mogle, piskre vezale in škarje brusile. Samo tega JŠkarijotai na Slovensko Štajersko ne!! Me se Vas spominjamo tudi v molitvi in prosimo Boga, da bi nam podelil še to leto zaželjeno zmago in mir. Me Vam pošiljamo tudi „(Slovenskega Gospoda-

n .1
rja", da bi Vas kratkočasil, kiadar si bo polentar polento kuhal in ne bo imel časa Vas motit. Posolili jo mu boste pa že.potem Vi, kaj ne? Slovenska dekleta in žene Vas iskreno pozdravljamo in se priporočamo še za nadaljnja VsjŠa poročilat v ^Slovenskem Gospodarju." Šopki Vam bodo že tudi pripravljeni, kadar se boste vrnili. Na veselo svidenje! Dekleta in žene in Stranic.
*	Skrb za kmečke Invalide. Na Dunaju so se pred krajtkim sestali zastopniki «raznih kmečkih or-gainizaicij in so sklenili, da se bo na Dunaju ustanovil urad za posredovanje dela ,in sliižb za invalidne male posestnike in kmečke delavce. Namerava se v vsaki deželi osnovati posebno podružnico tega važnega urada.
*	Mrtvi se oglašajo. Jožef pordel iz Rajhen-štajna v rajhenburški župniji je pisal svoji ženi in otrokom iz ruskega ujetništva v Slajvskoj Aleksaind-rovskoj, da je še živ. Od 27. aprila 1915 ni bilo več nobenega pisma od njega. Dne 27. oktobra pa piše svoji ženi in otrokom: Ljubla žena! Pišem Ti, da &o sem zdrav» Siaimo 'dolgčas mi je tukaj v Rusiji. Bog daj zdravje Tebi, ljuba žena, otrokom, in srečo pri Vašem gospodarstvu. Na veselo svidenje po končani vojski! Dopisnica je prispela, v Rajjlienburg dne 3. dec, 1915.
*	Vojaška taksa. Osebe, ki so podvržene plačevanju vojaške takse, t. j. vsi tisti moški od 24. do 36. leta, ki ne služijo pri vojakih, se morajo tekom mesca januarja zglasiti pri obč. uradu.
*	Nadzorovanje oproščenih. Kakor izvemo, je vojaška oblast naročila orožniišikim poveljstvom, da nadzorujejo, ali oni moški, ki so radi nujne potrebe na kmetih oproščeni vojaške službe, res zadostijo v prošnji navedenim potrebam.
*	Občevanje z ujetniki. Vrhovno poveljstvo naše južno-zahodne armade je za naše kraje izdalo povelje glede občevanja z vojnimi ujetniki. Ostro je posebno žens.tfm prepovedano preprijazno ali nedostojno občevanje z ujetniki. Kazni so izredno stroge.
*	Pribitki k dednim pristojbinam. OesarsKa nareclba z dne 3,0. dec. 1915 odreja: Zapuščinskih doneskov, ki so se dosedai v korist deželnih in občinskih zcMadov, za šolstvo, reveže in bolnike pobirali od čiste vrednosti zapuščin ali dedščin, se odslej ne bo več odmerjalo in pobirialo. I2a te namene se bo odfcllej tako polskrbelo, da se bo dednim pristojbinam pribilo posebne doklade, ki znašajo na, Dunaju 60%. v okrožju sodišč v Brnu, Lvovu, Pragi in Trstu 40%, po ostalih krajih 30%. Uradno pojasnilo pravi, da navedeni zakladi s to preuredijo ne bodo prikrajšani, ampak celo na boljšem.
*	Za lastnike lastnih lovov. Veleposestniki, ki posedyjejo v skupnem kosu 115 ha lastnega zemljišča imajo pravico, da smejo sami izvrševati iov na svojem posestvu. Mariborsko okrajno glavarstvo, poziv a take veleposestnike, cla. najpozneje do dne 20. jan, t. 1, te svoje pra.vice javijo okrajnemu- glavarstvu... Postavno določilo pravi, da ni potrebno, da bi moralo tako posestvo ležati samo v eni občini. Pač pa mora biti zemljišče v nepretrganem skupnem kosu.
*	Sladkor se podraži. Listi poročajo, da se bo s 1. februarjem 1916 podražil sladkor »a 50 v do 1 K pri 100 kg.
Oddaja grozdnih pečk v mariborsken okrajnem glavarstvu. Kakor izvemo, je mariborska kmetijska podružnica pooblaščena zbirati od postmeznih občin mariborskega okrajnega g a varstva zbrane groz dne pečke in jih sknpno poslati osrednji družbi za izdelovanje olja na Dunaju.
Oddaja žita do 10 januarja. Kakor izvemo oo-lasti zahtevajo, da se mora odvisno žito do 10. januarja oddati komisijonarjem vojuo žitno p omet-nega zavoda. Pj 10. janua'ju se bo o-lvšno žito odvzelo prisilnim potom in se plačalo 10°/o manj.
*	Popisovanje zalog vina in sadjevca? Nekatere davkarije zahtevajo od občin, da jim naznanijo, koliko vina in sadjevca imajo v zalogi posestniki, ki so podvrženi osebno-dohodninskemu davku. V mnogih občinah pa so to uradno nlaročilo napačno razumeli in so kar po celi občini popisovali zaloge vina in sadjevca. Na uradnem mestu se nam je zagotovilo, da popisovanja ali rekviriranja zalog vina in sadjevca ne bo. Torej je vsako razburjenje popolnoma nepotrebno!
*	Popisovanje zalog sena in slame. Cesarska namestnija je odredila popisovanje zalog sena in slame po celi deželi. Občine dobijo posebne tiskovino, katere morajo izročiti posameznim posestnikom in lastnikom sena in slame. Posestniki morajo tiskovine sami izpolniti in naznaniti, koliko sena, otave ali pa slame so imeli dne 30. decembra 1915 v zalogi. Popi sane pole morajo oddati občinskemu uradu, kateri jih vpošlje okrajnemu glavarstvu. Oblast hoče s tem popisovanjem izvedeti, koliko je še na deželi odvišnegn sena, otave in slame.
Cene za koprive. Občinam se je naročilo, na. pri občanih poberejo nabrana koprivn? stebla in naj ista odpošljejo vojaški oblasti. Cena ?naša za 100 kg koprivnih stebel 1 K. — Koprive nadomestijo surovine, katere smo dosedaj dobivali iz tujine za izdelavo platna in raznih sukneDih iz delkov.
Dopisi«
*	Maribor. Narednik 87. pešpolka. 'Mstkslimili-jain Zavrftnik; doma. iz (Maribora, je bil odlikovan z malo in veliko srebrno hrabrostno kolajno.
Maribor. Od dne 30„ decembra nadalje prodaja mariborska mestna občina tudi fižol v mestni prodajalni v Freihaus ulici. Dotične karte se dobe v pisarni na Stolnem trgu.
*	Kamilica pri Mariboru. Dne 2. jan. je umrla v 57. letu svoje starosti soproga, tuklapnjega posestnika in bivšega županih, Bogomira Pečar, gospa A-lojziia Pečar. Pokopana je bila v torek, dne 4. jan., na tukajšnjem pokopališču.
*	Sv. Bolfenk v Slov. gor. Vojno poveljstvo na južnem bojišču je podelilo četovodju! Konradu Muršec radi hrabrosti precl sovražnikom veliko srebrno svetinjo I. vrste.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Anton Ješovnik, p. Kohečov, iz Ihove, že mesce in mesce ni več pisal. Ko je spomladi s 47. pešpolkom odrinil v Galicijo nad Ruse, je še parkrat pisal, da. je živ in zdrav, potem pa je naenkrat izostala vsaka karta, vfeak glas o njem. Tudi tovariši, ki so se ranjeni vrnili, niso o njem vedeli nič povedati. Nekaj se je govorilo, da sta s sosedovim Kavčičevim, p. d. Golibašovim, plavajoč Čez Dnjestr ali morda kako drugo reko, oba u» tonila, a gotovega se ni. vedelo nič. Imeli smo ga že pač vsi za mrtvega in . ga šteli med one 25. ki jih je dosedaj naša fara žrtvovala za cesarja in domovino, in jih več nazaj ne bo. Posebno stariši so žalovali za njim, ker je bil vedno priden in rad ubogal, pa rad prijel za vsako delo. Mislimo si zato lahko njihovo presenečenje in veselje, ko so pred par dnevi naenkrat od svojega Tončka dobili pismo. Pisal je iz daljnega izhoda, iz Kazana na Ruskem. Piše pa sledeče: Preljubi oče in mati! V začetku svojega pisma vas vse prav prisrčno pozdravim in vam želim vsem, kolikor je vas doma, ljubo zdravje, katero je za človeško življenje najboljše na svetu. Naznanim vam, da sem zdrav in da mi dobro gre tukaj. Jaz sem sedaj v službi pri kmetu že drugi mesec in mi tukaj ('obro gre. On mi je kupil dve srajci in hlače, imam jesti in 5 gld, na mesec. Ker so njemu tudi vzeli tri sine, sem jaz sedaj pri njem. On ima tri konje m pa kravo, 10 svinj in 7 ovc in to jaz opravljam. Tukaj je že tudi sneg in .je precej mrzlo. Ignac Veingerl vas tudi lepo pozdravi. 2 njim sva b la skupaj 3 ledne, potem je oa šel na delo in jaz tudi. Anton Žlaber tudi še živi. (O tem smo že poročali!) Prosim vas, če to pismo dobite, odpišite mi, kaj si še začnete doma. Zdaj nimate drugega doma kot stare može in ženske, ker so moški potrebni. Odpišite mi, če ste še kaj zdravi ali ne." — Sledi tukr>,ji cela vrsta pozdravov na sosede, bofre in razne totice in znance. — „Le lepo doma molite za naf>, da se še enkrat zoret vidimo v Ihovi. Voščim vam vsem skupaj veselo novo leto-, da bi ga zdravi obhajali" in .da tudi božične praznike zdravi in veseli obhajate. Jaz je že bom opravil, kak bode boljše za,; me . . . Tukaj jaz ne znam, kdaj je kaki praznik, drugače mi dobro gre. Sedaj sem tudi zdraiv; ranjen sem bil v trebuh in bil tri mesce v bolnišnici. Zdaj pa sem zdrav, da boljši ne bom nikoli. . .
*	Sv. Križ na Murskem poljuv Na Doberdobs-ki planoti je v boju proti Italijanom dal svo;je življenje za domovino tudi vrl mladenič Franc Peršak iz Salinec, ki je bil nekdaji gojenec čč. gg. salezijancev n'a Rakovniku pri Ljubljani in v Radni, pozneje pa je vstopil v samostau oo. kartuzijancev v Pleterji na Kranjskem. Svetila Ti večna luč, dragi France! Plačilo čednosti Ti pri nebeškem Očetu ni izostalo.
*	Leskovec. G. župnik je dobil vojaške pozdrave iz bojnega polja na koroško-italijanski meji: „Že od začetka vojske nosimo častno vojaško suknjo štirje bratje: Karol, Anton, Ljudevit in Pavel Skb(mlec. Dne 17. dec., 1915 sva se midva, Pavel in Ljudevit, po 17mesečni ločitvi srečno in zdravo sešla na koroško-italijanski meji. Ob tem radostnem srečanju se Vas spominjava in Vam želivla. vesele božične praznike! Na veselo in skorajšnja svidenje, ko bo potlačen Italijan!" Naj Gospod milostno usliši srčno željo naših dnbrih in hrabrih slovenskih junakov!
Galicija. Dne 10 decembra je umrla na Za-vrhu vrla gospodinj? Marija Potočnik p. d. Urbanka stara 67 let, dne 16. dectmbra ja na Hramšah Jera Pu^n k, p d. Matevžeka, stara 86 let. Zadnja je bila dolgo let slepa, pa je voljno prenašala svoje težave; ob ugodnem vremenu j \ dasiravno slepa, z samo palico v roki preš apkala daljno pot v cerkev, odkoder se je vselej z novimi močmi za na-daljno >rpljenje vračala na dom! Svetila obema vrlima slovanskima gespodinjama večna luč.
Galicija. Tukaj smo imeli od 12. do 19. dec 1915 sv. misijon ali duhovne vaje pod vodstvom*, čč gg. misjonarjev od sv Jožefa nad Celjem, Kitali, Klančnik, Zorko. Župljani so se pridno in goreče udeleževali jednatih, obenem prav poludnih go\o rov čč. gg. misjonarjev. Razdelilo se je do 2400 sv. obhajil. Ljudstvo je zajrmdo iz bogatega vira krščanskih resnic in milosti božje tolažbo in pogum v sedanj h težkih časih, poln h bridkosti in nadlog. Zato je v teh srečnih dnevih duhovnega veselja prihitelo tudi veliko število sosedov k nam: od sv
Martina v Rožni dolini, iz Lopate, Gornje Ponkve, Dobrne in dr. Rog naj povrne čč. gg. misjonarjem njih obili trud vsem udeležencem pa daj milost prinašati obilne gadove duhovnih vaj!
*	Celje. Vsled ran, zadoblj-enih na bojiščih, so umrle v tukajšnjih vojaških bolničjfccah sledeče vojaške osebe: pešca Istvan Kongo in Janez Koch,
Vransko. Saper Ivan Pavel piše z južnega bojišča, da dokler bodo naši hrabri slovenski polki take junaško stražili meje naše domovine, Lah ne bo hodil po Sloveniji. Poleg gorej imenovanega se nahajata na isti postojanki tudi Ivan Glazer iz Ptuja in Ivan Petkovšek.
*	Slovenjgradec. Za zasluge za avstrijski Ru-deči križ je bil odlikovan s častnim zniakom II. razreda z vojnim okraskom vodja tukajšnjega okrajnega glavarstva, baron dr. Neugebaiuer.
*	Pameče pri Slovenjgradcu. V decembru minulega leta smo položili k večnemu počitku 811etnega starčka Pavla Visočnrk. Kot grenadir je svoj6'ais služil na Italijanskem. Poznal je šie grofa Radeckega in videl papleža Pija ■ IX. Prijazni starček je kaj rad pripovedoval o svojih dožMjajih na Italijanskem. A poleg njega pa počiva /131etna pridna učenkka Mar. Rednjak. Tako smrt nič ne izbira.
Zadnja poreiila doila v sredo, 5. januarja.
^žijBovejže avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
"j Dunaj, 4. Januarja.
Rusko bojišče.
Bitka v izhodni Galiciji traja še fl a 1 j e. Sovražnik je nadaljeval včeraj,, dne 3. jan., z velikimi silami svoje poskuse, da bi predrl pri Toporovcu ob besarabski meji. Njegov neuspeh je bil isti, kakor v poprejšnjih dnevih. Ruski na,padi. so bili povsod odbiti, deloma,v dolgo trajajočem bojnem mietežu. Posebno srditi so bili boji mož proti možu v razstreljenih jarkih pri logarski hiši• izhodno od kraja Rft ranc e, kjer se je zlasti vnovič odlikoval varaždinski pešpolk štev.. 16.
Istofako, kakor ob besarabski bojni črti. so se izjalovili napadi» katere je napravil sovražnik severno-izhodno od O k n e ter napadi na mostno nar sipino pri kraju U č i č k o. Izjalovili so se vsi z veliko vstrajnostjo podvzeti ruski poskusi udreti v naše strelske jarke na prostoru severno-izhodno od B u č a c a. Izgube sovražnikov so skrajno v e-1 i k e. Na 10 km širokem ozemlju smo našteli pred našo boino črto 2300 ruskjih mrliče ¡v. Posar mezni ruski bataljoni, ki so šli v boj s tisoč m o ž m i, so se po lastnih poročilih vrnili s 1 3 0 možmi.
Število v zadnjih dneh severno-izhodno od B u-čaca ujetih Rusov znajfci več kakor — 8 0 0 mož.	j
Ob gornjem toku reke I k v e so čete armadne skupine generalat BohmnErmollIijjRS sestrelile r ufs k i zrakoplov. Posadka, in sicer /dva častnika, je bila ujeta.
Italijansko bojišče.
V južnih T, i r o 1 a 'h in na dolomits-k i b o j n i č r t i so se zopet vršili artilerijski boji Naši zrakoplovci so metali na sovražnikovo sklaidišče bombe. Kraj N albo r j e t je bil spet obstreljevan s težkimi topovi.
Tudi v bovški kotlini in v krnskem ozemlju se je italijanska artilerija* gibala, 'S e i veifno od kraja D q l j e s(o n ¡a še čete v -č e r ai j zjutraj (dne 3. - januarja) zavzele sovražni o kfo p, za katerega se je posedaj vršil trdovraten boj. Trije italijanski protinapadi so bili odbiti.
Na Doberdobski gorski planoti pride vsak dan na posajmezgih delih bojne črte do bojev z graJiatfimi in metajlci min.
Srbsko bojišče.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pj. Holer, podmaršal.
Listnica uredništva.
A loj s Š . . . Ako se pravilno ne podpišete in ne narelite popolnega imena padlega, dopisa ne mrremo priobčiti.
Listnica upravniStva.
„Dobra kuharici" Kozje: Ako oe pošljete nailoia in ■attnfaeg* besedila za ii>s«rat, ne miremo priobčiti.
J
6, januarja 1916.
a t« «i t st «fr & m i & ^ &
Str s*
7000 izredno močnih d i e 1 e t n i h trt capi enia na Riparia Pi rtal 3 in Go te, s.lvsntc, beli burgundec, rizling, ¡¡ipo« in trti: ta, prodaja ker potrebuje prostor», Pr?0 vre*® po 8 v. drugo pa po 8 »m. komad Kdor žel: mifiea trs, naj takoj naroči, izkopale se bodo Ute kadar se odpošljejo. Janez Pignar, posestnik v Zigof«'11 Požta Jurim-
Ci.
4:
Hizaasim, d«, imam več tisoč vko-reninjenib imaruic naprodaj in siwr komad po 4 vinarje. Oglasi- ; ti se je ?,ri Franc-u Obran, L&-aonSflž, Š«. Toaiaž pti Orasolu 5
Služba cerkovnika in orga.niista žeji spremsDit: i z v. krojač. Priporo- '
iilo od ča t ko šk. žapr.cga sra	?
da v žt. Lovrenca nad M Nasto-	i
pi takoj ali pene;«. Naslov pove	i
npravimiSt o pod „Zv-st slažsbnik	5 št. 8."
Mesta vifiiiarj.1 i <■. mož oicn ea
brez otr.k, vojaščino urost, ki se	i
ia'iom- p? viacgftdi in ži?ini	t Ponuibe: Janez Eeie, Krčevina ;
163 Maribor.	10	\
"i g d (strt), ajdov icaa oa prodaj Fotj&n 8 efan, čebelar v krajn ; Szabntrat, Harslijeh, p. B. latinci, : Ogrsko	11 j
Kro|x8ki posioinik sa me^aoo delo in d?a učen ». ki sta seie učila, se takoj sprejmejo pri Gašper Krdel, krojaški mojster v Slov?nj $r8dtu,	13
Kupim msio posestvo v rdiiini cente od Ljutomera do Radgone, tudi na samoioem kraju. Kdo/ ims kaj tacega naprodaj, naj ponadi Milaelu Koritaiku v Dolenji vasi as Kranjskem.	14
4»,
y
pat» i». frsaL,-
z»ej j!a«*i 'itmi » 4000 íüíímú ns, /lataie« a Kiirr
aiMMgodbe&llij*-kitnih, «fcifcfe. ijospcdAi-skik i* teiletsiih predmetov, orodja »te. Prvatovtrs* sr ííwa Koarsd, e.fcr. dvorit dobavitelj v Motte (Scü.v> it. SCO (Češko). Nikefcui» KoSkopi-ure S S"?0; i-28, S'—, iiehrsi ur» K S'iíi, aúklaste budilke K 2M, dvoja« budilka s Bfoacteui 4 K. - PoiiJ»« g* gevsetgö. Hobíc rieifcc — Za2i»njitva ikvoJjMsa t£i «kur BKVSJ.
I-M. S
^MMCMMMMM)
Lepa Sa store nova h ia ob državni cesti Trst-Dunaj, zidana, z opeko krita, studenec in lep vrt, rodovitna in aolčna njiva in travnik e sadnim drevjem (več oralov), pripravno za rokodelca, obrtnika ali penzionista, se proda. Cena i.3.000 kron. Rabi se le do 6000 K, ostalo lahko 03tane. Hiša je v prometnem kraju, pet minut od farne cerkve;"do ena železniške postaje 20 minut do druge pol ure. Pismena vprašanja pod „Državna cesta" pod št. 689. na upravniš-tvo.
Kupim
5 za stalno in zimsko delo se sprej-; mejo za vojaške stavbe v Ljub-! Ijani. Sprejmejo se tudi
jo 100 va jonov kostanjevega I-sa {žlahtnega kostsnja) po 850 do ■400 kron za vagon 10.000 kg postavljen na bljižno postajo. Po indbe na naslov: R Starovainik, Ticnjice Štajersko	76
UieMO močen zdrav iz poltene hišo s primer,jo šolrko izobrazbo se tprejme v trgovino z ttešanim Magom Fr-Jiic Sertens 7 Ljutomeru.	764
'Zanesljiv mož-vdovoo (žena ia hčerka gte mi umrli, ¡sina pa že od zaeetia vojsk« pogreša) želi spre j iti kako pošteno lažjo službo hišnika sli kai takega. Bil je dolga >pta viničar v m ari bora Vi okolici. ■Sel bi v kako župoišče, ali h kaki vdo7i. Naslov pove npravništvo jod nasiov jm „Zvest mož 1916".
2 hiii za vsako obit i a upokojene primerne, so naprodaj. Vee se izve pri lastoiku J. Sramu v Dolierteji visi pošta Sv. Peter v 3&v. dol 769
, OveUtne «jejsijene trte prodaj» i»e 10 vin. «otaad Antcr. SScdsjak fcinar pošta: JurSinci pri Ptcjn."
©krogel orshev les kupuje po najvišji ceni od 1 vagona naprej in •tudi v manjši množini, kjer je mogoče, da sa ga v enem kraju več tis pravi. P. Angel, Ljubljana Hra-•deckega vas 46. Pismene ponudbe a navedbo miožino delel. 762
'froda 88 novodojaa. krava, (tele w že odstavilo), v H o C i pri J. Lobniku. •	740
za 8 ta Ico delo. Za potovanje so potrebni uradno izdani potni listi. Stavbenik Julij Glaser, Maribor, Mallinghof. — Kupi se tudi vsaka množiua stavbenega I» rezanega lisa po najboljših cenah. 680
SfEh« gobe, fižs', vtafítí fcaisas te« spiob vwi sSežsias prw'.k», kvkr,-tndi vrFte vr«>5o kupi v«i«trgovfsi» 4nti» Koisae, Celje Grafi» certa it 23.	Í6C
Ruísíf Pevso trgsveo v Mszlrja
sprejme takoj 2 učflnca vešča slovenskega in nemškega jezika, ki sta v pisavi dobra, iz boljše hiše. Pri predstavi b spričevali se pove pogoje.	789
!KAVA!
50°/o cenejša:
Amerikanska štedilna kava, vele-aromatična, izdatna in štedilna 5 kg poskusna vreča 12 K franko po povzetju. Pol kilogram vele-
prima najfinejši čaj K 2*40. 50 komadov različnih lepih pohladnio 1 K oddaja A. Sapira, eksport kave ia čaja Tiesujbcgdaa 496,
Oenjfco.	378
*5ipnl8t [d kroj a 0, neožanjen iš,;e ¿cesta. Frane Zemlič v Gradcu Giockenspielplata 6 b. H. Wratsch-
io.	768
Iz poštene hiše, zdrav in močan ■t® sprejme za takojšnji vstop v trgovini mešanega blaga Josip 3 oSak, 8v. Anton v Slov. gor. 737
flJDOLF PEVEČ" tegoveTT Mozirju inpi več vagonov krompirja tei jabolk, vsako množine ¡masla, Buhih gob. Cene po dogovoru. 748
.....«flHS&f
Vam piačam, ako 7«Sa kuri*
bračiavloi), v treb dneh brez bolečin ce izginejo s korenino vred Kis. b»5* somom. Lonček z gaibiie;|ekia pismom 1 K, 3 lončki 2=50, 6 Ioni kov 4*50 Koca®uy, Sciiet K&asa) I Pc-Btfaoh. 14, Os ?-■ko.	432
Kupim lepo otreno predirii p? visoki ceni. U.ioree spreimeirt ^ 5 kg paket po pošti 'iasso tenki. Flori;an Kačffiiia Št, Jurij ob jni.
žolemici.	i58'i
Dobroiioia trgovina
v Št Ilju v Slov. gor. se da s 1. januarjem 1916 poštenemu trgovcu ali trgovki v najem. Pogoji izredno ugedni. Več se iZVe pri načeiniku Posojilnice vlč. g. župniku Evaldu Vračko, ali pri županu g. Thalerju.	7a5
„ADOL"
alpski zeliščni liniment.
Najboljše, bolečino utehujoče sredstvo za vri-
vanje.
m
Mestna lekarna „pri c. k. orlu"
Friderik Pniil,
;i'ikaimr ^ Maribores, Glavni trg, zraven rotovža
Loterijske Števili«.
Trst, dne 29. decembra 1915: 38 44 S9 7 39 Dunaj, dne 31. dasembra 1915: 70 27 39 28 18
&
O '¿¡ž
o
«£3
NMWfl
X • SS
e
Sä.
as s»,
OS
«tMV
SKM
'kt iS
C
!S o
"O
m
ss
Si
%c
snogradRiki, poz
Na suho copljene, trt® so na prodaj.
Najboljše sorte in sicer: I. vrste: laški rizlec (Walschrisling), beli burgun-dec, bela in rudeča žlahtnina (Gutedel), izabela, pošip (šipon), zeleni silvanec, beliranlol, trunta (bogato rodefia), kavči-na, plavi burgundec, rumeni muškat, muškatna žlahtnina, črni pesjanec ter nekaj mešanih vrst. Na razpolago je tudi več tisoč vkoreninjenih divjakov, in podlage (ključi) od Ripania Portaiis.
Vse trte so cepljene na podlagi Rip, Portaiis ter so jako lepe ia popolnoma zaraščene in lepo vkoreainjen^ zakar se Jamči
Dobijo se tudi cepljene trte lanskega nasada (L. 1914). Cena trtam je po dogovoru. Pri naročilu naj se pošlje 10% are. Naročila brez are so neveljavna. Kdor si želi naročiti lepe trte in nasaditi lep vinograd, naj se blagovoli oglasiti pismeno ali ustmeno pri Francu Blodnjak, trtnar v Rotmanu, poŠta Juršinci pri Ptuju (Štajersko). •	eis

I
fcol oblažajofee aazanje
Dr. Blokter-Ja
Sidro-Liniment. ä
compoa,
Nwkuwrtüo ta Sidro-Pain-ExpeUw,
BMUaaiea kro». —-so, l-w, *•—.
Dobiv» ic v lekurn&h ali direktno t B». Richwr-J* lekarni ilatem leva", Praga, I., Elixabetna cesta
B»ev«« p»«r<>ailjmaje.
i
"t
um»
B
(Si
Ü'I
m
e; cr
mar-
CZ
CS
S® SS' tt
J««
n
u«*: ®
■s
ot
Odu»
s?
JK
m
iir^-rt «
m
Opravilna številka: E 2265/15-8
Draftenl oklic in poziv k napovedbi.
Dne 29. januarja 1916 predp. ob 10. uri bo uri tem sodišču, v izbi št. 27 na pod3tavi s skle-• om pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemlji-•~ka knjiga vi. št. 317 Račje tovarna s parno silo i a okrožno pečjo za izdelovanje opeke, in dragih tiskih izdelkov, sušilnice za opeko, poslopje s sta-n anji za delavce, njive in travniki, ki se izkoriščajo na ta način, da se tam izkoplje ilovca, ter vse za obrat tovarne potrebne pritikline kakor orodje, -troji, lokomobila s 70 FP i. t,d. v obsegu skupaj 37835m2; zemljiška knjiga vi št. 489 Račje par-r a št. 273/42 pašnik v obsegu 11657m2; zemlj-š a knjiga vi št. 538 Račje parcela št. 273/41 paš-pašnik, v obsegu 11160m2; zemljiška knjiga vL št. i 84 Morje parcela št. 635/4 njiva in št. 635/5 pašnik v obsegu skupaj 724m2; cenilna vrednost vseh posestev skupaj s pritiklinami: 207365 K—, najmanjši ponudek 104000 K— vadij: 20740 K—.
Navedene neprimičnine tvorijo nedeljivo enoto in se bodo skupaj zdražbale.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje.
C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.
dne 22. decembra 1915.	767
tor km
Bdino zastopstvo In glavna zaloga za nvsfrn-OgrshB od BPigiuaMi
iggiiiijo žglegnlčarsbih Hosiiopf-or s
Po 14 dnevni poskušnji
se lahko vsaka ura proti popolni svoti zopet aarnonja, torej ni nobene rizike, ampak »e lahko vsak sam prepriča o teh izbornih urah. Prednosti teh ur: Prava /elezničarska Roskopf-nra. se je, ne dolg« tega, nalašč 2* 4elezničtw initrapaciie službe z novo konitrtikeijo 1 boljšala, debila precizijaki tek, posebej močne osi, kolesje Be vso vrti v kamenih. Ura teče 32 ur in ide točno na pol minute, če tudi ura leži, visi ali se nosi v žepu. Ura je zavarovana proti preveliki napetosti peresa, ob-ločje je iz čistega tiikla ter je zavarovano še z enim plaščem za varstvo zoper prah ter se vsi pokrovi strogo in natančno zapirajo. Po dobri preizkušnji se se te uro radi nizke cene in vendar dobrega teka ruuUtio «peljale pri armadi in različnih železnicah. Prosim Vas torej, da te ure ne zamenjate z drugimi «ličnimi urami, ki se dobijo v trgovinah. — Vsak si naj brez nevarnosti, d* bi trpel kako škodo, naroči mojo ceno uro. - Velik cenik popolnoma zastonj.
A. KEFFMAMf, Maribor ob Dravi št. 8,
-«ajvcfija tovarniška zaloga ur, srebrnlnc In zlainfns, ijcpoJllia v vse dežele. S»?eiaMst xa boliš« «r<f
J« »taMll« sa T^ak« T v«MU I«
, kot BaJlMtit»
volno, vinski kamen, ¥©* sek in suhe gob©.
Ivan Ravnikar« Cülim
veletrgovina.
scaramo so tembolj varovati, kar bo stdtj naleoijlve Soleas^ ¿¡s km: SkerUtíca, SpltTfes, osepnica, kolera, logar v večji Mori ps^s? íjajo. Sato se naj rabi pcveodl, kjer se Jake bci&Enl pokaft^ dobro raaskaíevaliio sredstvo, ki naj bi bilo v vsaki hiši at, ¿mi; potago. Po prelzkneiii je v sedanjost! na boljSe «i-adeívo v sfcvodn prol. LSffler, LieL. ücíí, ¿rWGtxati ÜSüat&o^ IS«, Swteuft, Perük itd.
METOWE
Vefe&tt trimm*, p***» «ahn*** v tej	"'M* b V**"
áaiw ätmuM saäs ■ asitocate toueeeej^ew, kakw es vwÄsi.v BttTtt&feaat läsbvs» -
Itesaaepet
Pfeifer - Jever* terssfea etKk-rw» M auun scc^wväS ^s nekega sn|»,ntkimä» skssb üb Kifoi (fr») aa v»	a
la ywi^osko Mbs s bitko«« va s«feo geaitav, k¡>¡&* toäi fefe a fliHse, wtrtKwst i* voiaa iSLá.
Zatóírtj» cvwüt»
Tnwsiritsi ks mline, km*gi$!&km sirofc, ísív» livarna za že!«so in medenim«
eifervHoe;
¡orí Maori&®sw (šiajersko^
ti ¡9 Ena ttoü», 5res «trupa la po ceni fer s« fioteí : ?i«rxil ta dLroSorljl v isvirnlii Btekleaio&h (zaleno üteKfToJ ss iT«p»b Ljtof.ocmn ]« sanesljlv te. gotov ia s« sato o¿ aaliip »'íi'fOT'í\.a rabí ta raukc^STanja v bolniški požsaljt. sa ■■Isisagi': ,.aa. otekliu, «a aaüaepüeno ofcveso ia ®a iriga«i¡o.
SUyeotam-aiilfi je fino, nals.iim adío za toaleto, SS MfiSgSr i c&totak Lysoiorsa* ter aatlseptíSaí! ttSaknje. To mile Ea hdi-lo rabí hidi pri najobSatljiveja kožS, kaktf>r za oírofea f® íaék*. Ono naredi loo So mokko in pro&io ter aareja laSs íatofeii dmh. E&dwirajci Ia en poskas la Vi boá«96 veánst mslM-:-5» te ?svratao aillo, tó ¡fl k navidosno drag®, v porabi pa jf» i» e^onoaolSno, fcsr en koa a'ft fiolgo íiasi?. sadestoi3( Keau^í sé? n« í S SO «rinaiis»,
^¡ffafíorBiina-Lyío&Jr*" Ja dobr* níInks^oSa, Toéa, M sia'a duh i» nst íakoj in gotoso príJe»e£ v beli in ohrani. Babi se iathko tadl pri nahoda v grlu, pxi feí ijm, pri katera, sa grglatajo po EdravnlSkUi predpluffi? Š!a SsSl rele «adostnjo samo psa; kapljic. levima «teklonioa atsuse r®®-•. K 60 v ter m dofcS v vsaki lekarni ia drcSeriji, Sanbafaa i-o s nraloTois: „Zdravja in rasknSovcnje (Q«snndh*U luaS BSss». pjektfon) pošlje na zahtevo zastonj ia poštnine prosto: E9as& ,tt HTJBMAN2?, B®l»r«n¿ det LjBo&nn-worko, Wian. KS® Sv Íraschífa»«« i
1901 domafa ^iiaie
osveZnjode, elastae ia Sejo gaseča ci lahko vsakdo sam aapravi z majhni" ml stro&ki. V ralogl so: ananas, ¡v bolönik, greaadiaec, mallacveo, mu> oj,	katnl hrnfiovec, poprovi metoveo, pco
maraaSevea, prveaSevec, -vižnjevoc. Neuspeh izključen, ffia domača pijača se lahko pije poleti hladna, porinil tudivr® 8a namesto ruma In Zganja. Sestavino % natančnim navo< dilom stanejo K A.Ö0 franko po povzetju. Na pet takih por« cij dam eno zastonj. Za ekonomije, tvorni c«, večja gospo* darstva, delavnic« tid., neprecenljiv® vrednosti, ker tc des lavca sveži in ne opijani In njegova delaimoinost ali na trpi.	m
Jan. Grolioh, Engel-Drogarie Brno 837, Moravske
DENARJ
draginja je vedno večja, »aslnžek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 K na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. Zaslužek je pripraven za moške in ženske.
tos. BATIC, Ilirska Steftrica 7M
i
kranjsko.
i,
«35

Dobiva se povsod i!
Schichl-Periio ■— Boirtc-PeHlo
■*5>
Cenejši in najboltši riacin pranja:
Zamoči perilo nekoliko ura ah pifko ncči * prah im prašk» n1 „Ženska hvala". Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mih — najboljše Schichtovo milo znamka »Jelen« — s**
je potrebno da -e najlepše peiiio dcbi.
Priščedjuje posel, čas, denar in milo.
Onimol je najboljše sieestvo za ciš enje rok. v kuhirji in v hiši.

Dobiva se povs^

M
5?
nufaktiireo trgovin o
«i •
iUL
JöiSfiäSäälSi
e
t Vi 1
mm
msamam
lil t
> 95 « '
«f
■ Sre2.no m lato •
vsem svojim cenjenim odjemalcem! Za obilen pos-1 moje trgovine se nadalje priporočam. Potrudi a se bom vstreči cenj. odjemalcem z veino dobrim blagom. po nizkih cenah.
Marije K®m an,
j-2 trg--v;nn z maniilakturniiri blagom v Ljutomeru.
nm
in to nemudoma stori-» rijskeg» Bud*.'se.*- križ»
......
t tvsskega Bn4eče?a križa
k" Mtdin>poŠto rske ba~ likt-"ft-r -"»t 3% zetr.'j. sre/k h i 1880 t> v> nt 4°/0 ogrske bip snék i? i, 1884
ttewtoi 'is
S» vs^fi {r» .*.
vni nhitllib i irte.» asme r* Vror:
12 žrs >»nj vsako leto. isvn' dob tki 680.000 S
d $t&i'tt2r igralno prav ¡ v dc dcbitkov ene tvrike srečke v zv dc
4	pQptt.£ftoir» stis^cmi.
P< jasnila in igralni aačrt pcSiJj» bnap-f*« nt
o feovno zastopstvo 15 (.«nbljsnp, ■■


Potrtega srca nazna jamo v em sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubij ni s:n, o.iroma brat.
Janko Kloar
fade dne 10. novembra 1915 na južno zapadnem bojišču v 20 letu svojega življenja za cesarja n očelnjavo.
2	Žalujoči Ma ši in brata.
Oljnate in petrolejne ssde
« o *v et
p® m&mum cen«
tov aru a za olje M Elf r
Dunaj XL, Simmeringerlände 86, (Siebente Haide-querstrasse) Telefon 99.368.

Samo približno še 50.000 zavitkov imam v zalogi. Približno za tri tedne. Kakor go'ovo že znano, samo 1 zavitek rabite za 1 šarteljne, da poj,.bite kaj sladkorja, kvasa itd. Cena še zmirom kiiio K I 30 za zavitek. Pojasnila m razpolago N,r naročilo izpod 3 zavitkov se ne ozira. Toraj kciur bo e. da ne zjmudi nas naroči takoj pri razpošiljatnici šartleve moke pri tvrdki
Ivan U r e k. ■ 2fi	Bo"ovl e Koroško.
■JHJBJHJHJHJH|B|HjB|BJBJBjBjajH|BJBJBjB|HjHJ ■JBJBJfiU
■KnnKmsuaanHBHHanaa
il
il
ü
il
Z Wn razglasom z dne 8. oktobra 1915 omenjena omejitev avstrijskega izdelovat ja piva je imela nasledek: zmanjšanje oddaje piva. Množine ječmena iti slada, ki jih je vojno-žitno-prometni zavod obljubil oziroma nakazal industriji za varenje piva, so se le deloma dobile. Avstrijska pivovarnarska industrija je dobila le nekoliko več kot eno četrtino potrebnih surovin.
Kadi tega je iiaelaljna biiUena »Diejilev oddaje piva neizogibna, posebno ker ima alpska pivovarnarska industrija nalogo, da zadosti kolikor le mogoče naročilom na pivo za naše čete na fronti.
It stil i toga f»ro&ii&» i», da vzame občinstvo asa znanje9 da mora oddaja piva zopet znatno omejiti«
ar .
Gradec, 31 decembra 1915
Obrambna Zveza alpskih pivovarn,
-su
m
Am«»*
BMW?-
aiifiíifin íinnrinifiiififiíininiíifinnrininririfi
T-.Hajateí] In založnik: Katoliško tiskovno druStvo.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.