Letnik VIII. V Gorici, dno 6. decembra 1900. Številka 50. Primorski List 1 oučlji\ list za\ slovansko ljudstvo nu Primor,skom. ____________ l'se sa vero, dom, cesarja! Izhaja vsaki čclrh-k >ili U. / jul. Rokopisi *<• ne vra&ijo. \i-li;iiikipvan.i pisma si' nu sprejemajo. Cena za celo telo ti krmi. za pol leta H krom', /.a manj premožno 1 krom- za celo leto. l/.ilajatelj in odgovorni urednik: IVAN BAJT. Tisk.-.\armlna tiskarna- v tioriei. Na rodili no in oznanila sprejema npravniSlvo v Gorici, Se-memska ulica st. .). I osame,,,.« številke se pru.lajajo v lohakarnah v Šolski ulic. .Nunski ulic m na Korejske, Prespi ^Itiva Como) št. It po lil vin Rokopise sprejema uredništvo v ti„riei, dvorišče sv llilarija št. 7 Nauki iz prvotnih volitev. Prvotne volitve so pri kraju. Obe stranki štejeta svoje glasove in se pripravljata za odločilna dneva. Mi želimo, da bi naši prijatelji ne prezrli naukov, katere jim dajejo dovršene volitve. 1. Za našo stranko so glasovali srednje premožni posestniki, ki so še dobrega krščanskega mišljenja. Nasproti nam pa so šli bogatini, ki ljudstvo strahujejo in pa takinema-niči, ki so moralno propali in so za vsako dejanje pripravljeni, če se jim plača, da se enkrat napijejo. Velika večina vo-lilcev je prav gotovo za nas, ker po večini so slovenski volilci srednje premožni posestniki, ki se liberalizma niso še navzeli, ali pa delavci, ki svojega poštenja niso še zapravili. Zakaj nismo torej zmagali z veliko večino? Zato, ker nismo spravili svojih volilcev na volišče. Ti naši volilci se namreč do zdaj sploh niso brigali za politiko in so tudi zdaj izostali. Naši volilci so bili po večini novi volilci, ker stari so liberalno vzgojeni po .Soči". Iz tega dogodka naj torej naši prijatelji povzamejo nauk in merilo za bodočnost: srednji posestniki so naše upanje v bodočnosti. Vsled tega moramo skrbeti za gospodarsko in politično organizacijo teh ljudi. Ustanavljati jim moramo izobraževalna, podporna in politična društva, vzdramiti jih moramo, da bodo brali naše časopise, združiti jih moramo v posojilnice in zadruge, da bodo od liberalnih mogočnežev neodvisni. Tega dela ne smemo odkladati, ako nočemo, da ti naši novi in neizkušeni volilci ne izgubijo poguma. 2. Ljudstvo je v onih občinah glasovalo za našo stranko, kjer je videlo, da je naša stranka kaj storila zanje. To je čisto naravno. Same besede, same pridige nam ne bodo pridobile ljudstva. Če si hočemo pridobiti ljudstvo, dajmo mu srce, pokažimo mu ljubezen, ki dela, ki vse prenaša, ki L1STKK Povest stare Ivanke. Prišla je k nam na nekaj malega opravila v hiši. Ime ji je bilo Ivana, po vasi so jo imenovali le .stara Ivanka’1, saj je pa tudi bila med najstarejimi osebami naše tare. Pri svojem delu je rada tudi govorila o starih dobrih časih, rki se pa menda ne vrnejo nikoli več", kakor je rada opomnila. Ker sem znal, daje njen priimek ves drugačen od drugih navadnih v vasi, vprašal sem jo, odkod je prav za prav njen rod. Začela mi je pravili svojo zgodovino tako-le: „Res nisem od tu doma, pa sedaj sem že popolnoma udomačena tukaj, svojega rojstnega kraja se skoro več ne spominain, a znam, da meje mati zibala na Krasu, Moj oče je bil krojač; ker v tej vasi ni bilo takrat nobenega tacega rokodelca, svetoval mu je dober znanec, naj bi se preselil semkaj, kjer bo obilo zaslužka. Oče se je res odločil in odšli smo. S kakim srcem sta šla oče in mati od doma. ne vem, bila sem še otrok. Nastanili smo ze tu-le v vasi in srečno in dobro smo živeli. Dela je bilo res precej in zaslužil se je vedno novec za vsakdanje potrebe. Ker je pa oče še od prej imel nekaj gotovine, nekaj si pa prislužil, djal je materi: .Čemu bi plačevali najemnino v ptUji hiši, ko si lahko sezidamo svojo ? Na ponudbo mi je lep nikoli ne omahne, ki vedno misli, kaj bi novega in koristnega vpeljala za srečo in blaginjo ljudstva. 3. Prvotne volitve so razkrile na Goriškem brezverski 1 i be ra 1 i z e m, z I a-s t i med i n t e 1 i g e n c o (gospodo). Živeli smo mnogo let v krivem mnenju, da pri nas ni liberalcev. Zato pa so liberalci toliko bolj širili svoje časopise in ideje med ljudstvo. Volitve so pokazale, da je naša inteligenca zelo liberalna in celo očitno brezverska. Kar čez noč so nas zapustili učitelji, gostilničarji in drugi veljaki, s katerimi smo do zdaj veselo tarokirali, napivali in svatovali .na katoliški podlagi". V nekaterih občinah so gospodje duhovniki in učitelji še na dan pred volitvijo hvalili Boga, da se še vedno tako radi imajo, če prav se prepira in tepe ves svet. Drugi dan pa je gospod učitelj ali gospod župan imel okrog sebe vse polno volilcev z volilnimi listki v rokah, duhovnik je pa prišel sam s svojo palico na volišče. 4. Važno je zdaj vprašanje, kaj nam je storiti nasproti liberalni inteligenci? Varujmo se najprej usodepoluc zmote, kakor da je vse to nasprotje le osebno ali slučajno. Nasprotje je načelno. Vsled tega ni treba, da bi se zdaj vsled nasprotovanja pri volitvah jezili ali osebno žalili z nasprotniki. Saj smo nekoliko pač tudi sami krivi, da je naša inteligenca liberalna, ker smo jo toliko let zakrivali, ker smo vedno le molčali o načelih, o katerih se je zdaj vnel boj. V tem boju veljajo zdaj misli in ideje, osebe so bolj v ozadju. Vsaki naj se torej pridno uči, da bo socijalne načrte in krščanska načela dobro razumel iu z dokazi zagovarjal. Prijatelji, ako hočete zmage, vzemite knjige v roke iu učite se! Če bomo krščanska načela dobro umeli in čvrsto zagovarjali, bomo res u p 1 i v a 1 i n a inteligenco in v prostor tam-le konec vasi; dobil ga bom za male denarje in sezidamo si nov dom v novi domovini". Tudi mati je bila zadovoljna s tem: pomladi so začeli zidati, jeseni smo bili v svoji hiši, borni sicer, a vender lastni. Kuhinja, soba in mala klet. to je bilo vse. kar smo imeli Dokler je bilo zdravje v hiši, ni nam manjkalo nobene reči, toda kmalu nam je zbolela mali. Bolezen se je vlekla na dolgo, v hiši pa je bilo vse narobe, saj se ve kako je, ako manjka gospodinje. Dve leti nam je bolehala mati, slednjič je bila tako slaba, da smo vedeli, da ž njo ne bo nič. Udali smo se v voljo tistega, ki vodi usodo vseh ljudi. Nekega dne mi de mati: .Ivanka, dolgo mene boš več imela. Bog me kliče. Bodi dobra in poštena, pa ti ne bo hudega; ubogaj očeta, pomagaj mu. ter moli za me. v nebesih se zopet vidimo". Se tisti večer je zaspala v Gospodu. Pri nas ni bilo nikogar. Hcvež umira sam, bogatina še kdo obišče, a pri nas ni se imel nihče nadejati dedščine. zato smo bili sami. Kam z umrlo materjo'? Ko sva z očetom solznimi očmi odmolila za večni pokoj materin, legla sva — zraven nje, saj druzega prostora nismo imeli. Bes žalostno a resnično, na eni in istej postelji smo ležali: mrtva mati. oče in jaz. nič naji ni bilo strah, prav nič. da-si čudno ležišče: živi poleg mrtvega, a bilo je tako. revež je revež. — Drugo jutro je šel oče v vas, poklical dobro žensko, ki nama je pomagala spraviti mater kratkem času si bomo tudi vzgojili mladih mož med inteligenco, ki bodo stopili v naše vrste v trdem boju z liberalci. Politični pregled. Deželni zbori so sklicani, in sicer po nastopnem redu : dalmatinski deželni zbor st* snide že IU. decembra; češki in nižjeavslrijski 12., gorenjeav-strijski. solnograški, štajerski, koroški, bukovinski. moravski, sle/.ki, tirolski, go-r i š k o - g r a d i š č a n s k i, predarelski in tržaški 17.. gališki IS. in kranjski 19. decembra. Istrski deželni zbor se v tej dobi ne snide. Nadvojvoda Leopold Salvator je odpotoval s svojo obiteljo iz Zagreba na Dunaj. Pred odhodom je tri dni sprejemal razne deputacije. Sprejel je bil tudi načelnik strelskega društva, ki je nameravalo prirediti bakljado. Nadvojvoda mu je odgovoril na pozdrav: ..Zahvaljujem Vas v svojem in svoje obitelji imenu za nameravano bakljado. Ako-ravno je radi nastalih razmer morala izostali in niste prižgali luči, prepričan sem vendar, da so gorele baklje v srcih vseh Hrvatov". Na kolodvoru seje zbralo številno naroda. ,.Ja se Vam srdačuo zahvaljujem", je nadvojvoda opetovano ponovil v zahvalo. O ruskega carja zdravju krožijo razna nasprotujoča si poročila. — Poročali so tudi o sestavi provizorične vlade pod predsedstvom velikega kneza Nikolajeviča. A uriulni ruski listi poročajo, da se stanje carju ni poslabšalo ter da st* bolezen naravno razvija. Buri se še vedno hrabro upirajo Angležem. General Botha je preložil bojišče na mejo kapske kolonije. Tudi drugi vojskovodje se živahno gibljejo. 0 veliki burski zmagi pri Devvotsdorpu poročajo: Ubitih je Ib nngležev, 02 ranjenih, 400 je moralo pred Devvelom odložiti orožje in prepustiti dva topova. Ostali vojaki na mrtvaški oder: tretji dan smo jo zakopali pri sv. Antonu; z očetom pa sva ostala sama". — ..Leta so potekala: očetu sem pomagala kar som mogla, a od materine smrti ni bil več ne zdrav ne vesel. Po zimi ga je vsako leto bolj trgalo po udih, da tudi delati ni mogel več. Oj, to so bili hudi časi! Jaz otrok, oče bolan, začelo se je pomanjkanje v hiši. Mal vrtec tik hiše nama je še dajal živeža po leti, ko je zrasel kak radič ali solata, a po zimi bilo je hudo, sam Bog ve, kako nama je bilo hudo! Kaj je bilo to nasledek drugemu, kakor dolgu naborni hiši? Oče se je dolžil, dokler je bilo kaj mogoče, slednjič ji* bil oslabljen do konca, ob vse svoje je že prišel — umrl bolj od pomanjkanja, kakor od bolezni". „0stala sem sama, tako sama na širokem svetu, otrok sirota, kdo se me usmili ?" „Vzeli so me dobri ljudje pod svojo streho, delala sem, kolikor sem mogla, kaj pač se je moglo zahtevati od otroka štirinajstih let?" ..Vendar me Bog ni zapustil. Nekaj še sem se naučila šivanja od očeta, nekaj od gospodinje, ki je bila dobra ženska, in mi je kolikor toliko nadomestovala mater. S šivanjem si služim kruhek še dandanes: ne znam Bog ve koliko; pa vendar živim pošteno. To vam pa pravim, da stara Ivanka je bila poštena, koder je še hodila in koder hodi, naj bi bil pač tudi sedanji so pobegnili. Roberts in Kitchcner hočeta s krutostjo iu moritvijo uničili hrabre Bure. Predsednik KrUgor, kateremu je francoski narod izkazal tolike simpatije, je odpotoval v Bruselj. Tudi tu ga je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Iz Bruselja je nameraval iti v Berelin. A nemški poslanik v Luksemburgu je naznanil predsedniku Krugerju, da ga nemški cesar n e m o r e sprejet i. Kriiger sedaj ne pojde v Berolin, ampak se poda takoj na Nizozemsko. Vojna na Kitajskem se vije kakor kača. Pogajanja se še niso pričela. Kitajski cesar se menda vrne v Peking. Cesarica tudi. U bojih z boksarji se zadnji čas nič ne poroča, /ato pa se vojaki velevlasti med seboj pretepajo. Nedavno so ruski vojaki pogazili angleško zastavo. Sedaj pa poročajo o boju mej Angleži in Francozi. /bilo se je 30 francoskih vojakov s svojimi angleškimi tovariši. / bajoneti je bilo ranjenih več oseb. To je zopet nov dokaz lepe ..jedinosti" mej mednarodnimi četami na Kitajskem. Nove volitve za teni zbor. Na Goriške m. Kat. - narodna stranka ima do zdaj v IV. skupini absolutno večino glasov. Tudi v V. kuriji je že večina naša. — V poslednjem času smo sijajno zmagali: v Podgori, v Št. Ferjanu, v Št. Andrežu, v Biljani iu Medani, v Biljah, na Ponikvah (v V. kuriji), Na K r a n j s k e m. Liberalni shodi dokazujejo, kako malo zaslombe imajo liberalci v kmetskem ljudstvu. Med ljudstvo razširjajo najostudnejše grdobije in laži, ki so jih pobrali iz demokraških in neniško-nacijonalnih listov. A vse laži jim nič ne pomagajo. Tudi kandidatura učitelja Jelenca je kaj klaverna. Na Štajerskem volijo v V. kuriji v veliki večini volilne može. ki mladi rod tak, pa bi ne bilo ved n i h pritožb starišev in drugih čez to mladino, ,.poštenje je najboljše premoženje", pravi že star pregovor. Bodi sirota, ne imej na svetu nikogar, pa ti ne bo nič manjkalo. ako si pošten in Boga ne zabiš. Priča temu je vse moje življenje". Ivanka je utihnila. Spominla se je zadnjih besed materinih iu solze so jo oblile. rCez dva dni bo obletnica smrti moje matere", nadaljevala je Ivanka. ,.Pozabili je ne smem, saj mi je tako zelo naročevala, naj za njo molim. Nikoli je nisem pozabila — zlate matere". Čez dva dni je bila sv. maša pri sv. Antonu na pokopališču, po sv. maši pa je dolgo ostala med grobovi stara Ivanka, ter tam goreče molila za svoje stariše. Pa tudi njej so potekli dnevi na tem svetu, in nekega jutra so ljudje po vasi popraševali, komu zvoni zadnjo uro, pa so izvedeli, da je po noči izdihnila dušo stara Ivanka. Vsem je bilo žal za dobro ženico, ki si je znala vsem prikupiti s svojim bogoljubnim iu poštenim življenjem. — Kam pač izgine bogastvo tega sveta brez dobrih del v primeri z ubogim pa poštenim človekom? V prazen nič. — bodo glasovali za dosedanjega poslanca dekana Žičkarja. Na K o r o 3 k e m so Slovenci propadli v celovško - velikovškem okraju. Koroški Slovenci ne bodo imeli več zastopniku v državnem zboru. Žalostno. Novice. Sv. misgon v stolni cerkvi v Gorici. — V soboto, na praznik brezmadežnega spočetja začne slovenski misijon v stolni cerkvi. Prvi govor bo v soboto ob o. uri popoldne. Natančni red za vse dni naznani prvi govornik. Vsaki dan bodo trije govori. Tretji govor bo okolu 7. ure zvečer, da se ga bodo lahko udeležili tvorniškidelavci. Slovenci! Udeležujte se Božje besede v obilnem Številu! ,,Bratje, ura je že. da od spanja ustalimo .. . Noč je prešla, dan pa se je približal. Vrzimo tedaj od sebe dela teme in oblecimo orožje svetlobe11. Sv. Pavel. Ditlinvske vesti. V Brazzanu je umrl župnik Ant. Bodigoj. Imel je pogreb. Ko je v cerkvi opravil mrtvaške molitve, se je zgrudil na tla ter izdihnil. Iz Koprive na Krasu nam poročajo, da je umrl kaplan Franc Vela n, ko je šel na ženitovanje svojega brata v Pazin. Večna luč jima svetila! Č. g. Alojzij Morsutt, dosedaj I. ka-pelan v Tržiču, je premeščen v Červinjan. Veleč. g. Jožef Visla, kapelan v Krminu, gre za ekspozita v Alture-Saciletto. Monsignor Matija Kravanja, dolgoletni in velezaslužni knezo-nadško-fiski kancelar je stopil s 1. dec. v pokoj. Na Njegovo mesto je imenovan preč. g. A. Zamparo, dosedanji nadškofijski tajnik. Veleč. g. Kravanja bo opravljal posle ravnatelja nadškofijske pisarne. Gregorijansko petje. Opozarjamo ljubitelje in poznavatelje gregorijanskega petja, da se bode 8. decembra ob 9. uri v,nunski cerkvi pela kompletna sv. gregorijanska maša, katero je Krnil Komel priredil za orgije in izvežbal pevke. Tiskovna pravda g. Gabrščeka proti „(iorici“. V soboto je bil odgov. urednik „Gorice“ na zatožni klopi radi razžaljenja časti g. Gabrščeka. Urednik ..Gorice11 je bil sicer obsojen, toda stvar pride še enkrat pred poroto. Obravnava je trajala od 9. predp. do 2'j» ure po polnoči. Češki kvartet v Gorici. Opozarjamo naše slovensko občinstvo na lepo priliko, ki se mu nudi, da se naužije glasbenih užitkov, kakoršnih se nalo-kedaj nahaja v našem mestu. Dne 9. decembra t. I. namreč bode sviral v dvorani Dreher (Hotel Central) v Gorici, slavnoznani Češki kvartet in sicer ob 6 uri zvečer. Na tem koncertu bodo proizvajali in sicer Karol Hoffmanu I. gosli, Josip Suk II. gosli, Oskar Nedbal vijolo, Ivan \Vihan, vijoloncel jako zanimive skladbe Dvorakove, Čajkovskega, Sgambatti-ja in Beethovena. Cene za I-IV. prostor 4 K., V-X. pr. 3 K, XI-XIII pr. 2.50 vstopnina 1.20 K. Predplačila na vstopnice sprejema knjigarna VVokulat v ulici Stretta štv. 4. Imenovanje. — G. Anton G v a i z, suplent za risanje na tukajšnjem ženskem izobraževališču, je imenovan glavnim učiteljem na istem zavodu. Vipavska železnica. — Podvzet-niki za Vip. železnico se že oglašajo. Pretekli teden sta črto pregledovala dva, g. Frohlich iz Dunaja in Ceconi iz Gorice. Baje jih pride še pet, ker se jih je oglasilo vseh skupaj sedem. Med 12. in 20. t. m. bo delo oddano temu, kogar ministerstvo sprejme. Čast visokor. g. grofu Coroniniju, dr. Gregorčiču, pa tudi dež. poslancu g. prof. Berbuču, ki se je potegoval na raznih mestih za na šo železnico. V Sedlu so v obeh skupinah izvoljeni naši možje. Razpis štipendija. Trgovska zbornica v Gorici razpisuje štipendij letnih 400 K iz ustanove „barona Ritter-ja Zahonyu. Ta štipendij se ima podelili onim, ki obiskujejo trgovinsko ali obrtno šolo, ali tudi politehniko, ali pa tudi kak drug enak vidi zavod v državi ali pa zunaj iste. Dotičnik pa mora biti goriški deželan. Oni, ki reflektirajo na ta štipendij, vložijo naj svoje prošnje pri trgovski zbor- nici v Gorici do 31. decembra t. I. Hro: iju mora b ti opremljena s sledečimi dokumenti in sicer: 1. s spričevalom, da je dotičnik vpisan najednem goriomenjenih zavodov, '2. s spričevalom zadnjih dveh semestrov, ali pa z zrelostnim spričevalom kake srednje šole in 3. s spričevalom o pristojnosti in pa o gmotnem stanju katero ima izdati dotična občina. Uživanje štipendija traja za dobo obiskrvanja kakega gori navedenih učnih zavodov in se izplačuje v polletnih obrokih in sicer 1. aprila in 1. oktobra proti kolekovani pobotnici ter potrdilu na istej, da štipendist z dobrim uspehom obiskuje šolo. I/. veteranskih krogov smo vdo-bili te-le vrstice: Preblagorodnemu gosp. Antonu Jueobi-ju, predsedniku Primorskega vojaško-veteranskega društva itd. v Gorici. — Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z najvišjim odlokom od 9. novembra I. I. blagovolilo naj mi lostlji vejše sprejeti en izvod predavanja, katero je Vaše Blagorodje spisalo o priliki svečanosti lOOlelne združitve poknežene grofije Goriške in Gradiške s Habsburško hišo ter Mu najponižneje poklonilo, in zaukazati, da se Vašemu Blagorodju izreče Najvišja zahvala. Veseli me, da morem Vašemu Blagorodju sporočiti ta Najvišji sklep z opombo, da se je omenjeni poklonjeni spis uvrstil v c. in kr. družinsko lidejkomisno knjižnico. C. kr. namestnik: G 6e s s mp. Semenj. Semenj sv. Andreja je bil vkljub lepemu vremenu srednje dobro obiskan. Ljudstva je sicer prišlo z dežele dokaj v mesto, ali resnih sejmarjev je bilo le malo. Uzroka je iskati pač v tem. kfer ima naše ljudstvo v domačem kraju trgovin za vsakdanje potrebe. Pač pa je bil dobro obiskan živinski semenj in je bilo ondi mnogo lepe goveje živine in prašičev. Kolikor bolj pa ponehava od leta do leta obisk sejmov o Gorici, toliko več pa opazujemo različnih „komedij11 po mestu, na katerih se zabava — radovedna mladina. Iz Trsta. — Danes osem dni je imel mestni svet sejo. Slovenski svetnik dr. Rybai', je vprašal, zakaj okoličanski okrajni zdravniki ne bivajo v določenih jim okrajih. Podpredsednik Luzzatto je odgovoril, da se to zahteva ob času imenovanja in da je vsled tega zdravnik dolžan bivati v določenem mu okraju. Ta odgovor pač ni mogel zadovoljiti dr. Rybara. Lehko se ob imenovanju marsikaj zahteva, toda kaj pomaga, ako magistrat ne gleda, da se ta zadeva tudi izvršuje. Iz Koprive. Dne 27. m. m. pokosila je nemila smrt nam ljubljenega dušnega pastirja preč. g. Fr. Velana. Dotičnik je šel dne 25. novembra v svojo rojstno vas Pazin, na svatbo svojega brata, pa Večni ga je pozval na svojo svatbo med svoje izvoljene, nenadno! Pokojnik je bil blaga duša in ugleden duhovnik. Bolehal pa je že, ko je bil v bogoslovnih šolali in do dneva svoje smrti. Njegova starost je bila približno 30 let. Porodil se je v Pazinu v Istri, rodom ja bil Hrvat, pa vendar unet Slovenec. Svetila mu večna luč! Si tek življenja ilokončai! In vse trpljenje si prestal! Prebolel si telesne rane! Preselil r večne se dvorane! Iz St. Andreža. Kakor znano, je Nj. Veličanstvo presvetli cesar odlikoval našega župana g. Andreja Lutmana s srebrnim križcem s krono in sicer o priliki Njegovega prihoda v Gorico. Z ozirom na to odlikovanje je povabil gosp. župan pretekli torek vse starešinstvo k sebi na kozarec vina ter imel pri tej priliki lep primeren nagovor. Dejal je, da to odlikovanje ne zadene samo njega, marveč celo štandrežko občino, katerej je v posebno čast in ponos. Ob enem je izvajal pomen odlikovanja tudi v tem smislu, naj bi štandrežki občani še tudi nadalje živeli med seboj v slogi, prijateljstvu in ljubezni kakor so dosedaj, ter si tako zaslužili trajno odlikovanje v znamenju križa, ki je simbol ljubezni in prijateljstva. Nadejamo se, da niso padle besede našega vrlega župana na pusta nerodovitna tla, marveč, da so si jih zapisali navzoči v srce ter da se bodo po njih ravnali oni in vsi Občinarji lepe štan-drežke občine. Pohvalno moramo omenjati, da se tudi pri tej priliki ni poza- bilo našega prepotrebnega ..Šolskega Doma11 v Gorici in da se je zbralo zanj svoto 20 K in 22 vinarjev. Onečaščenje sv. Alfonza Liguo-rijanskega. — ..Soča11 piše v štev. 140: „P o d I i h sredstev posluževala se je pa nasprotna stranka, ker njej ^ o L i g u o r j a n s ki morali ni greha na s v e t u, d a b i g a ,.d obor11 namen ne opravičil, celo kriva prisega!11 S temi besedami se je javno onečastil svetnik Alfonz L i g u o r i, ki je bil na zemlji sama ljubezen, sama po-žrtovalnost, sama svetost. To onečaščenje se je v ,.Soči“ že parkrat ponovilo. Mislim, da je ni veče sramote za slovenski jezik, kakor da se v njem svetniki smešijo in zaničujejo. P o z i v I j e m o g. d r. T u m o, G a-brščekain druge okolu „Soče11, da n e č a s t, ki so jo s t o r i I i s v. A I fon z u L i g u o r i j u, ja v no v I ist u popravijo. Če ste pošteni, proučite učena dela sv. Alfonza Liguorija in videli boste, da ste ga grdo obrekovali. To pričakujemo od vas prav gotovo! Kako liberalci lažejo? Kmalu po umoru italijanskega kralja Umberta so liberalci zatožili rimskega župnika Jožefa Volponija, češ, da je odobraval umor kralja Umberta, ko je ljudstvu rekel, da je la umor naravna posledica liberalizma. Sodnija je na podlagi krivega pričevanja ojsodila župnika v osemmesečno ječo in 1000 lir denarne kazni. Obsojeni nedolžni župnik je napravil rekurz in dne 23. nov. t. I. je prišla zadeva pred prizivno sodnijo. Pri tej priložnosti se je pokazalo, da je bil župnik popolnoma nedolžen. Vsled tega je bil oproščen. Tako znajo lagati in po krivem pričati brezverski liberalci. Kakošni so pa liberalci drugod, takšni so tudi pri nas. Nedavno je laž-njiva ..Soča11 pisala, da je deskeljski gospod rekel volilcem: ,.Kdor mene ne voli, napravi božji rop.*1 Te besede so popolnoma zlagane, kakor nam je g. deskeljski sam povedal. In zopet je pisala lažnjiva Kobaridka, da je gospod oseški klical v Šempasu na volišču: „Sem pojdite volilci! Kdor bo volil na našo stran, njemu so nebeška vrata odprla!11 Tudi te besede so popolnoma zlagane, kakor so nam sami Osešci pravili. Ljudstvo goriško! Odpri oči in spoznaj narodno-napredne laži! „Soča“ preti z verskim razkolom. „Pravi katoličani" okoli „Soče“ pretijo v vsaki številki, da se bodo obrnili druga m, t. j. v drugo vero, ako jih ne nehamo sramotiti. Pišejo v predzadnji št.: „Ali pa smo siljeni obrniti se na drugo pot namreč ; če drugo ne, vsaj ne bomo tam tako zasramovani11. To so slovenski Wolfovci. Radi politike hočejo premeniti vero. Kot pretvezo navajajo zasramovanje, katero trpe od naše strani. To pa je le pretveza. Naša stranka se bori* s poštenimi sredstvi. Mi nobenega ne zasramujemo, pač pa ni v ..Soči*1 drugega ko zasramovanje naše stranke. Tako podlega pisa-renja, kakor je v ,.Soči“, ne najdeš v nobenem umazanem italijanskem ali nemškem časopisu ! Naše učiteljstvo. Učitelj (?) piše v „Šoči“ štv. 139. o č. duhovščini goriški tako le: „Duhovščina se bori le navidezno za ohranitev vere .. . njej gre le za bero in nadvladje v narodu. Ubogemu narodu meče pesek v oči, da je vera v nevarnosti, ako se ne pleše, kakor ona gode narod ima razkrinkano duhovščino pred seboj. Mi dobro znamo, da pravi duhovniki (kateri?) nočejo zavajati narod v narodno izdajalstvo, ali to znamo, da drugi (kateri ?) hočejo narod zavajati v njih kremplje Primorski List11 je največi sovražnik svobodnega učiteljstva .. . Ako bi se mi učitelji po-izgubili iz slovenske šole, kakor Vi želite . . . potem bi še le naš ubogi narod taval v temi. To si želite Vi (duhovniki) da bi laglje ribarili v temi... Volkovi v ovčji obleki so isti, ki zapeljujejo narod, da je vera v nevarnosti, dočim to ni res, ampak v nevarnosti je le vaše nadvladje, Mi (učitelji) pa nismo politični volkovi, ker narod učimo, kar je pravo in ne to, kar ga vi — politični pastirji — učite kot nepravo . . . Duhovnik govori v v cerkvi odraščenim ljudem, a v cerkvi so tudi ot roci, ki slišijo, kar vi pravite in lažete... V cerkvi vas ne sme nikdo ustaviti v govoru, ako še tako lažete . . . Zato vidite, da ste vi zares __ infernalno zlobni1*. Tako pišejo učitelji o duhovnikih. Kaj bi še le delali z nami ti napredni učitelji, ko bi tudi mi začeli pisati o njih tako surovo. Mi spoštujemo vsaki stan in ga ne teptamo v blato, kakor dela učiteljstvo s č. duhovščino, mi tudi nikdar ne omenjamo kake nadvlade. Kadarkoli pa vzame napredni učitelj pero v roke in hoče pisati kaj v ..Sočo11, nima drugega na jeziku nego dubovško nadvlado. To je res sramota! Vsaki stan je potreben za blaginjo narodno. Urdo in.ostudno je. da se stan hujska proti stanu. Dokaz,: da nima skromna duhovščina na Goriškem nobene nadvlade, je vaše ravnanje in pisarenje, kajti tako, kakor ravnate vi s č. duhovščino, se ne ravna z nadvlado, še s pobalini se tako ne ravna. ,.Soču“’ ki je vaše glasilo, kateri ste vi, napredni učitelji, zaupniki, ravna z duhovščino očividno, kakor s faloti. Po mislih vašega glasila nimamo mi ne le nobene nadvlade, ampak sploh nobene vlade — da, mi naprednim učiteljem niti do pete ne se-žemo. Duhovščina je v vaših očeh tema, i n f e r n a 1 n a zloba, f a r š k o hinavstvo itd. ne pa nadvlada! Č. duhovnikom kličemo, naj se nikar ne dado oplašili s takim ravnanjem. Le pogumno, premišljeno, uztrajno, dostojno naprej! ..Nadvlado*1 pustimo »naprednim11 učiteljem, mi pa delujmo, ker žrtva je naš poklic! Z dežele. (Iz učiteljskih krogov.) — Ko serit prečital pod enakim naslovom „Sočiir' dopis v št. 138, sem vskliknil: Bog jim daj pamet! da bi ne bruhali takih kozlov v svet. Vidite, dragi tovariši, da so vaši nazori krivični, kajti kar predbacivate »klerikalnemu levu11, je pravcata domišljija vaših razburkanih možgan. Učitelj, ki sveto služi domovini, ne pripada razsajajoči narodno-napredni stranki, ki seje pohujšanje na vse strani. Mnogo vas služi v štafažo oni stranki, ter zavlekli ste seboj mnogo neizkušene mladine. Izvrstni boritelji ste za ono „na-predno11 svojat, četudi nimate pričakovati zadostila zu vse vaše agitacijske potne srage, a tudi no na šolskem polju, ter bodite že naprej zagotovljeni vsestranskega preziranja. Dokler vas rabijo v svoje namene, ste jim dobrodošli, potem poreko: Der Mohr kann gehen. Kako naprednjaška stranka ceni učitelja, evo dogodljaj: Naprednjaški župan je učitelju-tajniku v pričo ljudstva zabrusil: „Vi ste moj hlapeči11 Ko mu je učitelj ugovarjal, da je občinski tajnik — se je laskavo izrazil: „Slamo imate v glavi11. Take slave imamo pričakovati od naprednjaške stranke. Vi črnite klerikalce kakor največje zlo za učiteljstvo, a brez dokažov, kar bi pa kakor učitelji-odgojitelji ne smeli, Kam dospete po tej poti? Velikan pedagog-učitelj Slomšek je rekel: Cerkev in šola sestrici ste dve, nobena samotna hoditi ne sme. Ne mislite, da na grobljišču cerkve vsklije učiteljstvu in narodu boljša doba. Kaj še? Kavno nasprotno, ako se vam spolnijo želje. Rotim vas, da se otresete napred-njaškega servilizma, ter delujete edino za povzdigo in razcvit šolstva na krščanski podlagi. Tovariši, ki ste agitirali za narodno-napredno stranko, popravite pogrešek s tem, da v svojih občinah že izvoljene naprednjaške volilne može podučite, da volijo „Sloginega“ kandidata, da zavlada ljubezen, kajti kjer je ljubezen, tam je mir; kjer je mir, tam je veselje; kjer je veselje, tam je Bog; kjer je Bog, tam ni nadlog. Iz Banjšic nam poročajo, da bi se bila kmalu pripetila „Primorskemu Listu*1 dne 27. oktobra t. I. velika nesreča. Učiteljski agitator pride v krčmo gosp. A. K., po domače „pri Koklji11, kjer točijo sladko vince. Kar zagleda na mizi ..Primorski List*1. Jeza ga zgrabi in skoraj je bil ubogi „Prim. List11 na ognju. Toda dobra gospodinja hitro priskoči in ga reši iz ognja. Prav srčno se zahvaljujemo pametni g. krčmarici. Take izgrede gg. učiteljev obžalujemo in pomilujemo! Ne katoliška stranka vam, ampak vi ste nasprotni nam brez vsakega razloga. Odgovor „Soči“ na vprašanji*: Kdo je zmagal pri prvotnih volitvah v D e s kij ah? Od 4 izbranih pripisuje 3 sebi, le enega Goričanom. In vendar so vsi 4 kristjani. Soča pa zmerja vse tiste, ki hočejo hiti kristjani, to je udje cerkve, kakor ju je Kristus ustanovil. Sama noče hiti krščanska po Kristusovi zapovedi, ker ne spoštuje hierarhije. Kako gre to skupaj? Tisti, katere zmerja, vendar niso njeni V Torej po So-čini teologiji je le duhovnik voljen, v V. kuriji, kristjan a pošteni cerkveni ključar, ki pojde z vikarjem volit vrlega duhovnika in iskrenega slovenskega narodnjaku dr. A. Gregorčiča, naj bi ne bil kristjan? Ali želi ,.Soča“, da bi imel duhovnik kakega Antikrista za pomočnika v oskrbovanju hiše božje? Kako „Soča“ „šinfa" duhovnike krščanske, bilo je v cerkvi ljudstvu prebrano. Ona dva moža, ki sta bila voljena popoldne v IV. kuriji, pa ne šinfata duhovnikov, temveč jiii spoštujeta in izpol-nujeta vse krščanske dolžnosti proti njim. Kako more „Soča“ trditi, da sta njenu pristaša ? Se ne vjema. — Če bosta volila „Sočana“, nista dovolj zavedna, kakof1 je sodil ..Prim. List“‘ od 22. nov. in molili bomo za nju: Bog jima odpusti, saj ne vesta kaj delala, ali naroduo-napredna v smislu „Soče“ nista. Volitev je prosta, je učil duhovnik v cerkvi, ali vsak naj gleda, da bo lehko odgovor dajal Bogu kristjanov, zakaj je tako volil. Dobro vest borno imeli vselej in lahek bo nam odgovor pri sodbi, če bomo volili može, ki stoje na strani poštenjaka dr. A. Gregorčiča. Pa ,.Soča‘l vendar ne misli, da se bomo dali podkupiti? Ce bi se dali podkpiti, bi res ne bili kristjani. Naši izvoljenci imajo marsikaj na prodaj, le Juš ne. Toda to je ljudstvo slišalo v cerkvi, da niso krščanske volitve, ako se glasuje za plačilo. Duhovnik ni volilcem ničesar obe-čal niti dal. Po volitvah je še le povedal, da bo dal kaj v dobre namene, ker noče slišati predbacivanja lakomnosti. Učil je tudi, da poslanca, kojega je izvolitev veliko stala, na Dunaju lehko skušnjava obide izplačati se. Pridejo na vrsto predlogi postav v pomoč krščanskemu delavskemu ljudstvu, predlogi, ki niso po volji judom in drugim izkoriščevalcem ljudskih žuljev. Ali ni mogoče, da bodo ponujali omahljivcem tisočake, naj bi govorili in glasovali proti predlogom postav ? Kdor ne pripoznava trdnih načel krščanske pravičnosti, si bo lehko mislil, sedaj je čas! Ne bodi len! Primi! Dosti te je stala izvolitev! In prijel bo tem rajše, če bo zamogel ob enem tudi krščanski hierarhiji (cerkvenim predstojnikom) eno priložiti. In kdo bo imel škodo? Prvotni volilci, ki so šli za plačilo volit, ker kapitalisti bodo stroške ! zvrnili na delavske stanove. Ne manjka jim poti. Kdor gre za plačilo volil, dobi danes en goldinar, ali za par let jih plača sto ali pa bo imel težko vest, ker radi njegove podkupljivosti nedolžni v škodo pridejo. Jeli taka volitev krščanska? Ne! Judež je prodajal Kristusa, ali vaši možje niso Judeži! In kaj je prišlo za tridesetimi srebrniki? Das ist der Fluch der bosen Tliat, dass sie lortzeugend nur Boses muss gebiiren. „Soča“ se sklicuje na besedo; „In odjenjali srno" v „Primorskem Listuil od 22. novembra. Češ, s tern priznavamo zmago „Soče“. Ali tam stoji, da smo odjenjali, ker nočemo sovraštva med kri-j stjani gor. in dol. konca občine. Iz tega ne sledi še, da morajo popoldanji volit „Sočane“, ki nočejo biti kristjani, kakor veleva Ustauovnik. Zmagala j« krščanska misel, koje se narodno-napredni branijo. Ako ta misel tudi konečno zmaga, bomo v s i veseli. Duhovnik je učil o volitvah, da je ljubezen in pravičnost, katero uči Kristus, potrebna vsem, ki hočejo mirno živeti in v dobrem napredovati, vsem stanovom, tudi vsem postavodajalnim zborom in tem še najbolj, ker tam se snujejo postave za javno življenje. Kdor z mano ne pobira, veli Kristus, ta raztresa. Ali so duhovniki priporočali ljudstvu tiste poslance, ki so zaprečili delovanj# državnega zbora, ki so onemogočili krščanskim poslancem glasovati za postave v korist delavcev in kmetov? Školje in duhovniki so druge priporočali, ali ljudstvo ni ubogalo tistih, ki so po vesti dolžni prav svetovali. Škodo imajo neposlušni volilci sumi z nedolžnimi vred. Z rokami lahko tu otipljete, kako dobro je, da se duhovnik vtiku v politiko, a Ae bolje, da ga ljudstvo tudi podpira in posluša. Duhovnik je drag! Iti let mora biti v šolali, ali tudi 2(J, da zamore postati učenik krščanskega ljudstva. Ljudstvo veliko plačuje v blagu in denarju /.a svoje duhovnike in svoje cerkve. Privoščile ljudstvu tudi kaj dobička od tega! Ali nuj svečeniki samo molijo in žegnajo, kakor je Crispi, prostozidar sv. Očetu Levu ponujal? To menda tudi ,.Soča“ želi? Poslanci smo, da učimo narod, da delamo za narod, ne samo, da molimo zanj. — ..Soča” pa širila za narod na vse pre-tege. Kdor „šinfa“, pravi pregovor, ta ra-žona nima. Mi pa imamo prav, za to nam ni treba „šimfati". Politika nam prinaša silno veliko truda in žalosti. Ali nič se tega ne strašimo, mi smo najemniki Kristusove črede, ž njo živimo in ž njo umiramo. Najvišji in najboljši Pastir pa pripelje vse v svoj hlev, tudi „Sočane“ in potem ho Kristus zmagal in vprašanje vrh članka bo rejeno v večno veselje „Goričanov“ in ,Sočanov“. Iz Deskelj. — G. vikar Feltrin nam piše, da je poslal 30. novembra ,.Sočr‘ sledeči popravek: Cenjeno uredništvo ,.Soče“ ! V št. 135. od 22. novembra se vidi, da so Vam krivo sporočali o prvotnih volitvah v Deskljah. 1. Udeležba ni bila velikanska, 2. V obeh skupinah se niso vršile ožje volitve, ker to ni mogoče. 3. Feltrin je vikar, ne kurat in je razvijal prav mirno agitacijo. L On ni žugal ljudstvu ničesar z božjim ropom, drugače hi ga moral kardinal odstaviti. 5. Ni šunlal ne proti dr. Tumi, niti proti učiteljem, katerim privošči priboljšek, kakor je izrecno povedal volilcem. Zagovarjal je le dr. Ant. Gregorčiča, ki je predlagal, da bi se novi stroški z deželnim užilniuskim davkom pokrili. Ako ste tudi Vi za mirno agitacijo, boste sprejeli ta popravek. Srčno pozdravljam Vaš stari znanec I. Kelt r i n, vikar. Desk Ije, 30. novembra 1900. Iz Ajfoe. — Volitev je končana. V obeh kurijah so zmagali naprednjaki. Naši so odšli, volili so le nekateri. Za napredno stranko so posebno agitovali iz občine ročinjske. Na dan volitve je bilo polno teh agitatorjev na vseh potih. Za vikarjem iz Srednjega jr; sedaj pa sedaj kdo prežal in lovil na ušesa njegovo govorjenje. Ako je prišel kak dvomljiv ali naš volilec, brž so se ga oprijeli agenti ter ga ljubeznjivo peljali h komisiji, od koder se je potem vrnil novopečeni naprednjak. Ko se je videlo, da ima liberalna stranka večino, odšla je naša stranka z volišča. Prvi je šel vi-karij iz Srednjega; nekateri zunaj zbrani naprednjaki pozdravljali so gu prav po husitsko. Kričali, ploskali, žvižgali so, da je bilo vesolje. No, za vikarja ni to nikaka sramota! In pa laka volitev, pri kateri niso varni pred psovkami volilci, ki imajo drugo prepričanje I Naprednjaški so volili tudi nekateri, katerim še se .sanja ne, kaj je to „nar.-napredna-1 stranka. No, pa saj se je obetalo, da bodo potem davki znižani — morda celo odpravljeni?! — da Gregorčič je vsem pomagal in plače povišal uradnikom, oficirjem, linan-cam, duhovnikom, učiteljem, samo za kmetu ni nič storil. Seduj pu, ko so res zmagali, bomo še le videli! Lahko rečemo s Prešernom: ,.0 zlati vek zdaj kmetom ajbskirn pride!“ — Volitve v Biljah so bile pret. ponedeljek ob veliki udeležbi; na volišče je prišlo nad 200 volilcev. Ker ima liberalna stranka v Biljah svoje zaupnike — smo morali biti oprezni. Naš č. g. kurat opozoril nas je na volilve v nedeljo v cerkvi, ter nam bral nekaj odlomkov iz pastirskega lista ljubljanskega škofa — popo-ludne pa je sklical zaupni shod. katerega so se udeležili vsi kmetje, delavci iz Bilj, Orehovelj — celo iz Vrtojbe, Mirna. Čast. g. dr. Andr. Pavlica govoril je o važnosti volitev v državni zbor, ki je srce države. Njegov govor napravil je velik ulis na vse poslušalce. Volitev je izpadla sijajno, kajti /.a nas je bilo oddanih 133 glasov proti liS nasprotne stranke; s kmečkih občinah smo tudi zmagali s 3 možmi ; nasprotniki so jo pobrisali s svojim ge-ncrulom. Nek pogrešek je kalil našo splošno zmago v lem, da smo volili v IV. skupini proti II) vol. reda enega vol. moža, ki ni imel volilne pravice v kmečki skupini. — Pri sledeči ožji volilvi voliti smo morali nasprotne strankemoža, a upamo, do ho izvoljeni oddal svoj glas za poslanca naše stranke ter ne omadeževal svojega imena. Veseli smo, da je bila volilna borba — a obsojati moramo postopanje nasprotnikov. Vsi delavci, vozniki, dolžniki iu hišniki nasprotnikov morali so voliti po njih komandi ; kdor se ni vklonil, bil je odslovljen od dela, tirjali so ga kar na stopnicah. — Nek pošten krnel dolževal je 20 kron — in dobri sin Matevžev gu je tirjal proti vsem postavam dosto nosti na stopnicah — toda zadel je pravega : mož seže kar v žep in plača svoj dolg. Tuk. čevljarskemu mojstru Jož. Mozetiču odpovedal je lv. Nemec koj delo — toda mož se ni vslrašil, ampak nesel je še neizgotovljene čevlje mt dom, a ker mu niso hoteli plačati zahtevano svolo — nesel je čevlji* domov. Tuk. agent „Slavije‘‘ zapisal je vsakega, ki je volil z nami. Sedaj bodo baje vse ljudi tirjali, jim odpovedovali delo, hiše iu zemljišče. S solzami v očeh ter prisiljeni so ljudje volili z nasprotno stranko in lahko rečemo, da ne hi bili dobili 30 glasov, da ni bilo nečuvenega pritiska. — Te volilve so pokazale naše nasprotnike v pravi luči; saj je rekel njihov agitator: rajši s hudičem nego z vami. Pri teh volitvah je dak) ljudstvo luk. č. g. kuratu Iv. Bojec-u sijajno zadoščenje za nesramne napade in obrekovanja brezverski ,.Sočr‘, pa tudi pokazalo. da ve ceniti njegove zasluge. Vsa čast zavednim Biljencem in Orehovcem!! V Sovodnjah je bil v nedeljo dne 2. t. m. volilni shod, katerega seje udeležilo ogromno število volilcev. Govoril je dr. Jo s, Pavlica. Shod je očividno pokazal, da je ljudstvo na naši strani. Le korupcija in terorizem sta tedaj fcinagala v pondeljek o volitvah. Zadnja ,.Soča“ pravi, da so shod razgnali mladeniči. Poživljamo nesramnega lažnjivca v »Soči^ naj nam pove, kateri mladeniči so shod razgnali! Ni res, da je moral g. dr. J. Pavlica pobrati šila in kopita ter iti brez shoda nazaj ; res je, da g. dr. J. Pavlica je govoril nad 1 uro na shodu zbranemu ljudstvu o pomenu volitev; sila iu kopitu so pobrali nekateri razgrajači (G po številu, in še ti ne vsi iz Sovodenj) ter tulili na dvorišču kakor zbesnela druhal. O volitvah in o zmagi v Sovodnjah utegnemo svoj čas še govoriti. Iz Sempolaja nam poročajo, da so izvoljeni možje-volilci dobri kristjani, ki nimajo nič opraviti z brezversko „Sočiuo-‘ stranko. Povsod, kjer je kak vaški prepir, pa pristopi „Soča“ ter hoče eno stranko porabiti zase. Ne boš! Volilci bodite možje! S Pečin, dne 2. grudna 1900. — Dne 30. listopadu imeli smo viharni volilni boj, kakoršnega še ni bilo v naših hribih. — Vkljub silovitim nasprotnikom zmagala je naša stranka v V. skupini z osemnajstimi glasovi večine. Za kmečke občine smo propali z dvema glasoma, za kar se ni čuditi, ker Logaršče-Bakovec so volili (večinoma po nevednosti) brez izjeme z liberalno stranko. Hvala gre nekaterim ponikovskim fantom in možem, ki so vztrajno stali na naši struni. O nus Pečanih sodi ljudstvo, du srno vkovani v verige „liberaliznia“, kar pa ni res! Dne '40. pr. m. pokazali srno, da smo veri i rt narodu udani ter da se ue damo slepiti od — „naprednjakov“. Iz naše majhne vasice korakalo je na volišče 57 volilcev naše stranke ter volili so kot e’i mož, nasprotnih pa majhno krdelce broječe 15 „možu. V kmečkih občinah so samo šli rje Pečani volili z nasprotno stranko, z našo stranko pa osemnajst. -- Iz Devina 2. dec. 1900. Prvotne volitve za V. kurijo so se vršile v Devinu 30. nov. precej živahno, ker je tudi ital. stranka poskušala svojo moč. Zmagala ju, kakor naravno, slov. stranka — pa liberalna s pomočjo nekojih barab, ki mislijo, du ruzumejo najyišjo politiko. — Tudi v kmečkih občinuh ji* bil hud volilen hoj med slov. iu ital. stranko, ktera je se ve podlegla z veliko manjšino. V lej kuriji pu ui volitev toliko vužnu za-Slovence v gradiščanskem okraju, ker imajo izbirali med dvema Luhomu kun-didutu. med Zuneltijem in Antonellijem V Devinu so dobili slov.-itul, uradni poštni peč ut po prizadevanju županstvu. Prej je bil sumo ital. pečat. Kmalu bo dovršena lepa nova stavba „obči nski dom", v kojcm so prostori zu ljudsko šolo, zu učiteljevo slunovunje, zu obč. pisarno iu otroški vrt. Ta stuvbu bo trdim stružu proti Le-giui šoli iu bo pričalu o devinski požrtvovalnosti še poznim rodovom ! Umrl je 2N. nov. po Krasu znuui postiljon Ivun Legišu, po domače ,.grof“, po dolgi bolezni. P. n. v. m.! 1/. Volcausliepi. Pretekli teden se je nad Čeginjcm pri pripravljanju drv ubil mladenič samec, star 3(5 let, ki je drvu i/. gozdu nu glavno pol pripravljal. Polena so ga tako nesrečno zadela, da je po zadobiti težkih ran, po eni uri, brez vseh sv. zukrumentov, vzdihnil svojo hlugo dušo. Kajnik je bil blugega značuju. Mir njegovi duši! Na tiupude v ,.Soči“ iu v „Pri-moreu'* na našega prečast. gosp. župniku in okolico, radi volitve v državni zbor, ne damo nobenega odgovoru njim, kuteri blatijo svojo duhovščino, ako ravno bi imeli sto razlogov ugovarjati. 1/. N ovakov 3. dec. 1900. Nek voznik je vozil vino iz Novakov v Leskovico na Kranjskem. Pripregel je par konj in ker se mu je zdelo, da je premalo moči, je vlil vase še pur osmink žganja. Povezal ni nič in se branil, da bi mu drugi povezali. Po poti se mu je voz prevrnil, sod z vozu v potok, posut s kamenjem, kjer mu je odletelo dno in pur dog se polomilo'. Da vino navadno ne ostane v takem sodu, je puč jasno. Mož bo drugo plačal popito žganje. Iz,ja vil. — V št. 138. „Sočo" piše dopisnik iz Kamenj, kakor du bi bil juz pristaš „Sočine11 stranke iu du me je župnikova stranka premotila. Izjavljam, da nisem bil nikdar na strani liberalne „Soče" čeludj som bil iu sem morda še osebni prijatelj nekaterih pristašev „Soče“. V občinskih zadevah pu imam popolnoma proslo voljo, puč pu izjavljam, da ne bom nikoli podpiral stranko, katero vodijo brezverska načelu. Možje iz Kamenj in Gojačevegu, ki so me volili, nuj bodo teduj prepričani, da bom pri volilvi poslanca glusovul po njihovem naročilu. Kamnje, 4. decembra 1900. Vincenc V o d o p i v e c, volilec V. skupine. Izjavil. — Podpisani sem se čutil močno žaljenega, du so me o volitvah smatrali zu nasprotnika katoliške stranke. Besnica je, du sem vselej in povsod odkritosrčno nagovarjal ljudstvo, naj volijo vsi katoliške volilne može. V Biljani, dne 4. dec. 1900. Anton J e r m u n. Vabilo trtorejeein. Du se olujšu nasudbu novih vinogradov na ravnih zemljiščih naše dežele, bo c. kr. kmetijsko društvo v Gorici prosilcem brezplačno posojulo potrebno orodje zu ruzoranje zemlje, to je plug za globoko oranje in pu plug zu spodnjo plast iz Suchove tvor-nice v Lipskern. Kdor želi uporabljuli to orodje, nuj se do 30. grudna tega leta z dotično prošnjo obrne do kmetijskega društva. V njej naj pove, koliko sveta hoče razorati, v katerem kraji a!i v kuteri občini leži dotična parcela in pu kake vrste trt misli saditi. Po številu prosilcev, po njihovem bivališči in po površju zemljišč, koju bo ruzoruti, določi c. kr. kmetijsko društvo, po kateri vrsti se bode oddujulo orodje na posodo in obvesti o tem vsacega prosilcu. Stroške zu prevu-žanje orodju iz Gorice ali iz drugih krajev te dežele do doma tistega prosilca kate-regu zadene vrsta, plača on, sumili je tudi odgovoren zu toda, se ohrani orodje ter preskrbi na svoje stroške potrebne joprave. Orodje se izr iči proti redni pobotnici in se bo moralo povrniti v določenem obroku nu društvenem sedežu v Gorici, ruzven slučujev, če društvo drugače odloči v korist prosilcem. Tisti prosilci, ki se oglasijo po 30. grudnu t. L, vzamejo se v poštev še le, kadar bo končana prva vrsta; sicer pa se opaža,