_    2    —
Dopisi.
Svečana  promocija msgr. Fran   Bulica. V
soboto 3. t. m. je bil svetovnoznani arbeo.'.og msgr. Fran Bulic, ravnatelj državnega arheološkega muzeja v Splitu, promoviran za častnega doktorja rilizonie }na zagrebškem vseučilišču. Svečanosti so se udeležili odposlanci iz Dalmacije, Beograda (vseuč. prof. dr. Vulič). Ljubljane (muzejski ravnatelj dr. Mantuani) in zastopnici ptujskega muzejskega društva, ki je slavljenca izvolilo za svojega častnega člana. Ptujska deputaciia se je udeležila tudi slavnostnega obeda pri nadškofu dr. Bauerju, drugi dan pa seje jugoslovanskih arheologov, kjor so se storili važni sklepi o nadaljevanju arheološkega znanstvenega dela. Udeležba ptujskega muzejskega društva je tudi praktičnega in gospodarskega pomena za mesto Ptuj, ker budi zanimanja za Ptuj in dviga promet v mestu.
Sodna imenovanja. Minister pravde je imenoval za sodnike v Ptuju dr. Janka Košana, Adolfa Hudnika (bila sta že sedaj v Ptuju), dr. Josipa Dolničarja in Feliksa Verbiča; dr. Mile Jenko je premeščen iz Ptuja v Litijo. Dalje so imenovani za sodnike dr. Slavko Šumenjak za Šmarje, Štefan Vodošek za Slov. Bistrico, dr. Jos. Čemer in dr. Fr. Tavželj za Sv. Lenart in Tilen Leveč za Konjice.
Nenadna Smrt. V nedeljo je nenadoma umrla v Ptuju gdč. Presker, učiteljica iz Ormoža. Prišla je bila v Ptuj k svoji sestri, vdovi po dr. Geršaku, da se poveseli miklav-ževke s svojimi nečaki in nečakinjami. Stara je bila komaj 29 let. Pokojnica je bila duša
narodnega življenja v Ormožu. Zato so se Ormožani tudi v častnem Številu udeležili njenega sprevoda v sredo.
Za Dijaško kuhinjo v Ptuju je nabral na gostiji Vinka Prapotnika z Marjeto Sočičevo v Lačavesi pri Sv. Bolfenku pri Središču mladinski prijatelj g. Jos.^Breznik 350 kron. Dijaška kuhinja se za ta dar iskreno zahvaljuje zlasti v sedanjih časih velike potrebe in si želi dosti posnemovalcev.
Za Jugoslovansko Matico je nabral gosp. nadučitelj Josip Groriup v deški osuovni šoli v Ptuju in sicer v II. razredu 15 din., v III. 1933 din., v IV. 1005 din., v V. 16 din., v VI. 1177 dm., skupaj 72* 15 din., za kar izreka vsem podružnica Jug. Matice v Ptuju najgorkejšo zahvalo.
Muzejsko društvo V Ptuju priredi v petek, dne 16. decembra ob pol 6. ari zvečer v mestnem gledališču predavanje s skioptičnimi slikarni. Predava g. M. Abramič, ravnatelj državnega muzeja v Splitu o Dioklecijanovi palači v Splitu. Občinstvo se vabi k obilni udeležbi.
Kmetijska podružnica v Ptuju priredi v nedeljo, dne 18. decembra t. 1. v Ptuju v dvorani gospe Zupančič poučno zborovanje. Predaval bode živinorejski nadzornik Zidan-šek o pospeševanju živinoreje z ozirom na državni proračun. Začetek ob 9. uri predpol-dne. Ob enem se bode sprejemala udnina za 1922. K obilni udeležbi vabi odbor.
Predavanje o neodrešeni domovini. Na rojstni dan kralja Aleksandra, t. j. v soboto, dne 17. t. m. priredi Jugoslov. Matica, podružnica Ptuj, v mestnem gledališču predavanje o neodrešeni domovini s skioptičnimi slikami. Predavatelj pride iz Ljubljane. Začetek oŠ 20. uri. Cene znižane. Predprodaja vstopnic pri društvenem blagajniku g. nad-upravitelju Sormanu. Za šolsko mladino se bo vršilo isto predavanje dopoldne.       Odbor.
Sv. Marko, zgodovinsko predavanje. Na zgornjem koncu vasi Bukovci je stal spominski kužni kamen iz 1. 1668. Pred 3 leti se je ta kamen podrl. Muzejsko društvo v Ptuju je posiedo-valo pri državnem spomeniškem uradu, da se je kamen zopet postavil. Da bi ljudje vedeli ceniti takšne zgodovinske spomenike, je tajnik muzejskega društva, g. prof. Mlaker, v četrtek 8. t. m. po večernicah v šoli pri Sv. Marku predaval o kugi na Ptujsem polju in o kužnih spomenikih. Poslušalcev je prišlo malo, dasiravno je predavanje bilo oznanjeno v cerkvi in pred cerkvijo in je seveda bilo brezplačno. Zlasti smo se čudili, da je večina mladine korakala mimo šole, dočim je nekaj starejših mož potrpežljivo čakalo na predavanje. Ti so zelo pazljivo in hvaležno poslušali ter se smejali čez krastače in druga babje-verska sredstva zoper kugo. Končno je g nadučitelj Marinič pozval navzoče, naj varujejo zgodovinske spomenike, listine, staro slike in knjige ; zgodovinske spomine naj izročijo šoli ali muzejskemu društvu v shrambo.
Kino. V nedeljo 11. t. m. se predstavlja „Osveta Brahmana", doživljaji ainerikanske čnsopisne kraljice v 5 dejanjih. Vsebina: Posebna izdaja največjega časopisa sveta, New-Yorškega Timesa naznanja, da je mladi milijarder Edvard Astor neznano kam izginil. V pristanišču so našli njegovo jahto, vso posadko Jpomorjeno, a o Edvardu ni nobenega sledu. Mlada, lepa Ellnior Grlyn, lastnica Timesa, se razgovarja vsa razburjena z očetom Edvarda, starim Astorjem. Ta ji pripoveduje o izgubljenem sinu. Pred tremi leti se je Edvard odpeljal, poln lepih nad v svet. Pred kratkim se je vrnil, žalosten, mračnega obličja. S seboj je pripeljal samo enega sluga — Indijca. Nemogoče je bilo uvesti Edvarda po povratku v družbo. Najljubše so mu bile osamljene vožnje, daljni izleti z jahto. Iz poslednjega izleta se ni več vrnil, on in njegov sluga sta izginila. Stari Astor pokaže sliko sina, Ellnior se zamisli . . . Spomni se, kako se je z Edvardom seznanila. Nekoč se je z motornim Čolnom odpeljala na odprto morje, burja ji je zabranila povratok v pristanišče. Sprejeta je bila na Edvardovo jahto. Mnogo je z mladim Astorjem govorila, radovedna ga vpraša za sliko, katera je predstav-
ljala krasno žensko. Edvard je že botel odgovoriti, toda sropi pogled sluge je to preprečil. Rekel je samo: „Ta žena je moja usoda." Večkrat sta se po tem dogodku še sestala. Pri poslednjem sestanku je od Astorja prejela zavojček. V tem se je nahajal prstan s čudnim kamenom in pa listič z napisom „Vzemite ta prstan od onega, kateri Vas ne sme srečno ljubiti." Od tega dne EUniora nesrečneža ni več videla. V spomin na njega vedno nosi na roki podarjeni prstan. Kratko po pogovoru s starim Astorjem napadejo Ellinor štirje ljudje. Napad se ponesreči. Enega izmed napadalcev, nekega Indijca policija ujame. Noče spregovoriti nikake besede. Ko pa zagleda prstan, pade na kolena in pravi: „Oprosti, gospodarica, oprosti! Samo Ti moreš rešiti belega izdajalca. Dne četrtega v mesecu Ramsu bo žrtvovan v svetišču na Bijapurn osveti Bognije. Noči četrtega Ramasana ne bo preživel.'1 Ničesar drugega ni izpovedal. Torej v Bijapurn, na s snegom pokriti Himalaji! Pomoč je nujna. Naglo se odpravi Ellnior na pot. Potuje z zrakoplovom, železnico, ladjo, katera se med med vožnjo vsled eksplozije kotla potopi. Srečno se reši na indijsko obal. Po mnogih mukah dospe še o pravem času v Bijapur. Mnogo je k temu pripomogel prstan 8 čudnim kamenom. Ellnior pride v svetišče. Pred tipom boginje leže trije belokožci, med njimi Astor. Ravno privzdiguje vrhovni svečenik, nekdanji sluga Astorjev, paližo in kaže na oči bivšega gospodarja ter pravi: „Velika boginja Kali, tu ti žrtvujem oči, radi katerih je naša gospodarica umrla. V strahu Ellnior visoko privzdigne prstan. Glej čudo ! Vsi Indijci padejo pred njena kolena. Ellnior in Edvard pobegneta skozi kip boginje v podzemeljski hodnik, tam z veliko težavo premagata vrhovnega svečenika in prideta na prosto. Slikovita obal leži pred njima — Astor je rešen. — Dejanje je polno zanimivih doživljajev. Posebno dogodba, kako je Astor pridobil čuda-delni prstan, je zelo zanimiva. Vpleteni so krasni posnetki po naravi, slike iz indijskega harema, ,ceremonije v svetišču na Himalaji. Slike so razstavljene v kavarni Evropa.
Ptujska gora. Tukaj jo umrl g. Janko Šegula, brat meščanskega šolskega učitelja Franca Šegula v Ptuju in Josipa Šegula, učitelja v Mariboru. Podlegel je zavratni bolezni jetiki. Naše sožalje !
Domova pri Ptuju. Dne 26. decembra ti. priredi prostovoljno gasilno društvo v Dor-navi veselico s tombolo, katere dobiček se odločuje za nabavo orodja. Omenjeno prireditev se vrši v prostorih gosp- Antona Zagor-šeka. Začetek ob 15 uri. Na obilno udeležbo vabi odbor.
—    3    —