KATOLJŠK CERKVEN LIST.
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljA po poŠti za celo leto 7 kron. za pol leta krone £0 vinarjev, za četrt leta 2 ki oni. ▼ tlakami sprejemana za celo leto6 kron. za »/, leta 3 krone, za 1 4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj LIH.	v Ljubljani, 2?. julija 1900	List 30.
Slovesno proglašenje Ivana Krstnika de la Salle svetnikom.
„Zg. Danica14 je sicer v štev. 27. bolj na kratko opisala slovesnost proglašenja Ivana K. la Salle za svetnika; danes pa naj sledi tu ob-sirneji opis te lepe slovesnosti. Iz njega bodo naši bralci izpoznali vzvišenost in pomen cerkvenih .obretiov. Res lepi, veličastni in zelo pomenljivi so obredi sv. cerkve! Seveda je bila bazilika sv. Petra za to priliko veličastno okinčana in raz-svitljena. Arhitekt' Schneider je bil po papežu pozvan, da je s pomočjo 50 umetnikov, obrtnikov i. dr. svetišče odičil v ta namen.
Prvi del slovesnosti je bil sprevod iz Vatikana v baziliko sv. Petra. Potem, ko je sv. oče v sikstinski kapeli nadal sv. oblačila ter v pav-linski kapeli molil sv. R. Telo, jel se je sprevod pomikati v tem-le redu: Krščanski šolski bratje, redovniki reda od pokore, bosi avguštinc , kapu-cini, pavlani, minoriti, frančiškani, obuti avgu-štinci, obuti karmeliti, serviti, dominikanci, sil-vestrini, olivetarci, cistercijenci, valumbrozanci, kamalduenci, benediktini; potem križ svetovnega duhovništva, za katerim so stopali alumni francoskega semenišča sv. Klare, katerim je sv. Oče iz posebne milosti odločil ta prostor. Za njimi so stopali bogoslovci rimskega semenišča, zbor rimskih župnikov v roketu in stoli, kanoniki in be-neficijati 20 rimskih kolegijalnih kapitulov, duhovščina treh manjših bazilik in treh patrijarhalnih bazilik: Santa Maria Maggiore, Sv. Petra in sv. Ivana v Lateranu v roketih in njim na čelu lastni križ, rimski vice-gerente s svojim tribunalom; konzultorji' in oficijali kongregacije obredov, šest
avguštinskih eremitov v roketu, baklje noseč; prapor blažene Rite, katerega je nosilo sest udov njene bratovščine, dočim so štirje avguštinci nosili zastavine konce; šest šolskih bratov z bak-ljami: prapor sv. Ivana de la Salle, ki ga je nosilo šest udov vrhovne bratovščine presv. zakramenta pri sv. Mihaelu v Borgo; štirje šolski bratje držeč praporove konce; sledila je papeževa kapela, namreč: častni in tajni komorniki z mečem in plaščem, prokuratorji raznih kolegij prelatov, izpovednik papeževe družine z apostolskim pridigarjem, generalni prokuratorji duhovnih redov, zunajrimski tajni komorniki, papeževi kapelani, duhovski častni in tajni komorniki, papeževi pevci, poioč „Ave \!aris stella! zdrava morska zvezda!" referendarji sij> lature, duhovnik as;stent, dijakon in subdijakon papeževe kapele: abreviatorji, zastopniki signature. komorni kleriki, aiuiitorji rote: magister svete apostolske palače, dva tajna ka-pelana. prvi noseč tiaro, drugi papeževo mitro; kot akolit poslujoči votant signature s kadilnico v roki: auditor roto kot subdijakon noseč papežev križ: penitenciariji vatikanske bazilike v belih kazulah: infulirani generalni opat je, škofje, nad-škotje, primati in patrijarhi v belih pluvialih in in z belo mitro, kardinaltjijakoni v dalmatikah, kardinal-duhovniki v kazulah, kardinalškotje v pluvialih, vsi pa z mitrami iz damasta na glavi; namestni komornik sv. rimske cerkve s papeževim knezomin prestolnim asistentom: kardinal-dijakoni asistenti (vseh kardinalov je bilo 40); famigliari nobili, ,,papeževa straža." Potem sv. Oče sedeč na nosilnici „Sedia gestatoria" pod bogato okrašenim baldahinom, držeč v levi roki gorečo svečo; z desno pa blagoslavljajoč. Sledili so poveljniki nobelgarde in Švicarjev, ki so z meči stopali poleg
setiije. Potem so sli še razni papeževi dostojanstveniki in funkcionarji, apostolski protonctarji v cappi in redovni generali.
Ko se je sv. oče v sedel na prestol in so vsi njegovi spremljevalci zavzeli odločene prostore, začel se je obred kanonizacije. Konsistorijalni advokat je kleče pred sv. očetom objavil naslednjo prošnjo:
„Sveti Oče! Tu navzoči visokočastiti gospod kardinal Kajetan Alojzij Masella prosi nujno, da bi Vasa svetost blažena Ivana Krstnika de la Salle in Rito Cascia vpisala v zaznamek svetnikov Gospoda našega Jezusa Krista ter razglasila za svetnika, katera naj vsi krščanski verniki časte."
Nato so jeli pevci peti litanije vseh svetnikov. Po odpetih litanijah ponavlja konsistorijalni advokat v ime kardinalprokuratorja omenjeno prošnjo do sv. očeta „nujnejse (instantius)". Potem so peli hvmnus „Veni s. Špiritu«'1. Na to ponavlja konsistorijalni advokat svojo prošnjo „nujno, nuj-nejše, najnujnejše."
Sv. Oče ugodi zdaj prošnji ter z mitro na glavi, sedeč na prestolu, iz svoje stolice (cathedra) kot nezmotljivi učenik in poglavar vesoljne cerkve izreče veliko sentenco s sledečim besedilom:
„Na čast svete nedeljive Trojice, v povišanje katoliške vere in množenje in hrepenje krščanstva sklenemo in določimo Mi po moči Jezusa Krista našega Gospoda, blaženih apostolov Petra in Pavla in po svoji lastni moči po resnem premisleku in na svet naših časti vrednih bratov kardinalov svete rimske cerkve, v Rimu navzočih patrijarhov, nadškofov in škofov, da sta blaženi spoznavalec Ivan Krstnik de la Salle in blažena Rita, profesua nuna iz reda eremitov sv. Avguština — svetnika. Vpisujemo ju v zaznamek (katalog) svetnikov ter ob enem odrejamo, da se njun spominj po vsej sv. cerkvi vsako leto na-nabožno obhaja na njun rojstni dan in sicer sv. Ivana Krstnika dne 14. majnika in sv. Rite dne 22. majnika. V imenu t Očeta in t Sina in f svetega Lhilia. Amen."
Potem so se vršili obredi tičoči se naprave dotične apostoljske listine in kanonizacijskega instrumenta, ki ga sestavijo protonotarji. — Na to je sv. Oče zapel „Te Deum", pri tem so zvonili z vsemi zvonovi rimskih cerkva. Po Te Deum je poslujoči kardinal-dijakon klical na pomoč ta dva nova svetnika, ko je pel: „Prosita za nas, sv. Ivan Krstnik in sv. Rita; aleluja.tt Sv. Oče je odpel molitev o novih svetuikih in je potem podelil kakor navadno apostoljski blagoslov.
Po izvršeni kanonizaciji je imel dekan sv. kolegija Alojzij Oreglia veliko ali pontifikalno mašo od praznika vnebohoda. Pri tej sv. maši je vpletel na dotičnih krajih molitve k novima svetnikoma. Po evangeliju je tajnik brevij Msgr. Vulpini na povelje papeža stoječega na prestolu prebral homilijo o novih svetnikih. Potem je sv. Oče slovesno podelil apostoljski blagoslov. Pri darovanju sta postulatorja, (zahtevalca) obojih kanonizacij sv. očetu darovala običajne daritve (oblacije) sveče, vino, kruh. Konec pontifikalne maše je podelil sv. oče zopet blagoslov. Nosilci pa so ga potem zopet odnesli v spremstvu kardinalov — nazaj v Vatikan. Vsa ta vzvišena slovesnost je trajala od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne.
Opisali smo te svetične obrede, ki so v navadi pri proglašenju svetnikov, da je tudi naši bralci spoznajo ter se vnemajo tembolj za svojo mater sv. katoliško cerkev, ter svetnikov božjih, za češčenje in posnemanje, ker so prijatelji božji in naši veliki dobrotniki! Kdo bi si ne želel z lastnimi očmi gledati tako lepo slovesnost ter na lastna ušesa slišati slavnostne speve, s katerimi sv. cerkev proslavlja izvoljene božje! Stopajmo tudi mi po stopinjah svetnikov ter živimo po naukih Jezusovih tako, da bodo tudi naša imena zapisana v bukvah življenja ter da bomo prišteti izvoljenim božjim in da bode naš delež med svetniki. Castilen je bil opisani sprevod, kateri se je pomikal iz Vatikana v baziliko sv. Petra; pa še veliko veličastnejši bode oni, kateremu na čelu bode sv. Mihael stopal z nebeškim križem in pri katerem bodo angelji vvrstili blagodarjene nebeškega Očeta. Te vse bo takrat Jezus Krist peljal v veličastvo svojega Očeta v nebeške višave. Srečni, ki se bodo vdeležili tega sprevoda; dal mili Bog nam vsem to srečo in večno izveličanje!
Župnik Alojzij Ktimmer.
Ugovori in odgovori.
Francosko napisal Abbe de Segur.
(Dalje.)
XXIII.
Bog je predober, da bi me pogubi 1.
Odgovor: Saj ni Bog. ki te bode pogubil, ampak sam se boš pogubil. Bog ni kriv večnih kazni, kakor ni kriv tvojih grehov, ki zaslužijo pekel
A zakaj Bog greh dopušča?
Zato, ker te je obdaril z največjim darom, namreč z razumom, po katerem si mu podoben, in ker ti je določil večno blaženstvo In uprav radi tega ne postopa s teboj,
kakor z nemo živino, ki nima duše in ki je ustvarjena le za to zemljo Ne bilo bi prav. ako bi ti posilil te darove; ampak sam moraš rabiti svoi um, da prostovolino pridobiš in zaslužiš blaženstvo. Radi tega je nam Bog poleg razuma dal tudi prosto voljo t. j možnost, da volimo dobro ali slabo, kakor nam ugaja, da poslušamo ali ne poslušamo glasu božjega, ki nas kliče. Ta nravstvena prostost je največja čast in ljubezen, ki jo je nam Bog izkazal. Ako jo zlorabimo, tedaj je edino naša krivda in ne Njegova,
Ako ti dam orožje v roke. da braniš svoje življenje, ali ni to dokaz, da te ljubim? Ako pa proti moji volji kljubu vsem opominjem in naukom, kako je rabi, s tem orožjem samega sebi raniš ali usmrtiš. — mar sem potem jaz kriv? Ne, ne jaz, ampak ti sam si kriv.
Prav tako dela z nami Bog Na izbiro nam daje, naj volimo dobro ali slabo, a na vsak način nam nudi le to, kar je dobro. Poučuje nas, opominja, poživlja, preti, obsiplje nas z milostmi, pomaga, vse stori, le s i 1 i t i nas noče, ker bi s tem rušil delo svojih rok. Bog namreč ceni darove, ki nam je je podelil sam.
Pogubljeni človek je sam kriv svoje nesreče, zakaj sam si je pripravil pogubljenje. Pogubil ga ni Bog — pogubil se je sam. Bog da vsakemu le to, kar si je sam izvolil, ali življenje ali smrt, nebesa kot plačilo za krepost, pekel kot plačilo za greh.
Kdor. torej pravi: »Bog je predober, da bi me pogubil", podoben je onemu človeku, ki je nekega dne prišel na kolodvor v Ljubljano, da bi se odpeljal v Celje, mesto na Štajarskem. Pokazali so mu vlak, ki je bil tjakaj namenjen. A mož vidi še drug vlak, prvemu sličen. toda mnogo lepši in pripravnejši, zato vstopi. Sprevodnik to zapazi, priskoči in mu reče: „Mo2, vi se motite, saj greste menda v Celje?" .Seveda."
.Potemtakem ste v napačnem vozu, ta vlak gre v Trst."
.Ali res? Ali potem ne morem priti v Celje?"
.Kako bote prišli v Celje, ako se peljate prav na nasprotno stran, v Trst?"
.£ kaj," reče mož, .jaz tega nič ne verujem. Ta vlak je prav tak, kakor oni in je tudi lepši in pripravnejši. Ravnateljstvo je pa že tudi toliko pravično, da me ne bode dalo tja odpeljati, kamor ne nameravam iti. Jaz torej ostanem v tem vlaku, ki mi bolj ugaja. Pustite me v miru, in glejte, da pridem v Celje." Med tem poteče čas. Vlak se začne premikati in potnik je prišel proti večeru res v — Ttst
Prav tako je potovanje v našem -življenju. Dva pota sta, pot kreposti in pot greha. Seveda je pot greha večkrat prijetnejši, vabljivejfti, zlasti v začetku A eden teh potov pelja v pekel, kjer se sladkosti izpremene v bridkosti, dragi pa vodi proti nebesom, kjer se težave izpremene v radosti. Kdor pa hoče priti v nebesa, mora tudi kreniti na pot, ki tjakaj pelja.
Ako torej kreneš po potu proti peklu tedaj bodi prepričan, da tudi prideš v pekel, kakor je oni pri-prosti potnik zares prišel v Trst.
Katoliški duhovnik je pa ljubeznjivi vodnik, ki te svari pred vsako zmoto. Toda koliko ljudi je, ki
ne poslušajo duhovnika, kakor ni oni potnik poslušal sprevodnika! Koliko se jih pogubi radi svoje neposlušnosti in svojeglavnosti!
A. M.
(Dalje prihodnjič.)
Prvo slovensko romanje v Rim.
(Dalje.)
Sveto solnce, ki na žarncm vozu dan rodiS, ga skriješ, zopet vstajaš; da bi lepSega ne videlo pač mesta, kot Rim je naš	Horanj.
25 aprilja 1900.
Istina! Ali vidi kje veličastnejših cerkva, krasnejših domov, sijajnejših palač, bujnejših vrtov — to solnce? Ali vidi ono kje slavnejše umotvore, dragocenejše kipe, krasnejše podobe, lepše slike?! Kje je zrlo toliko ljudstev, kot prav v tem mestu?! In kje zre leto« več narodov zbranih, kot jih zre v Rimu?
Rim, Ti si bil pribežališče narodov nekdaj. Od mrzlega severa so hiteli k tebi, da si osvoje z britkim mečem tvojo zemljo. Na tvoji zemlji kujejo železne okove, krute vezi — vesoljnemu svetu. Ti si pribežališče narodov tudi danes. K tebi hitijo, da stopijo ondi grešne vezi ob nogah Kristovega namestnika, da vidijo to zemljo tvojo in tvojo bridko-slavno preteklost.
Slovenci smo dospeli po mnogih ovinkih v Rim.
Ura odbije pet. Solnce vzhaja nad nami in v njegovih jutranjih žarkih se blesti mesto in na stotine visokih kupelj. Na kolodvoru je ropot iu velika gnječa ljudij. Nepregledna vrsta voz stoji ondi in nas pričakuje. Polagoma zasedemo te vozove in se odpeljemo.
Ko gledaš prvič mesto : nepopisen je ta vtisek. Sv. Bonifacij je padel na tla in jih poljubil. Karol Veliki je skočil raz konja — to je bil prvi vtisek v večnem mestu.
In kaj čuti vse naš romar in naša romarica, ko se vozita po teh starodavnih, širokih cestah, ko vidita prvič tako visoke, tako krasne hiše, kot so doma le gradovi in župna cerkev, ko vidita v izložnih oknih toliko in takih lepotin, da jih ni dobiti ne v Ljubljani ne v Trstu, kaj čutita vse — — Smehljajoča se obraza njihova pričata o istinitem veselju, o izrednem blaženstvu.
Ni sreče brez nesreče.
Voz drdra po cesti in tesno sedijo v njem naši romarji drug poleg druzega. Pri tej priči v njem nekaj zaropoče in poči, kot bi preklal debel hrast. Voz se ustavi, nagne za nekaj stopinj in
ubogi romarji so na tleh. Kaj je bilo vzrok te neljube nezgode, ali slaba, netrpežna tvarina pri vozu ali teža posameznikov — mi ni znano.
F. G.
(Dalje prihodnjič.)
Kako Bog maščuje svoje služabnike.
(Prizor iz življenja sv. Ignacija.»
Ko je bival sv. Ignacij v Alkali in se ondi učil bogoslovja, deloval je Se kot dijak z največjo gorečnostjo za spreobrnjenje grešnikov in zboljšanje žalostnih nravnostnih in družabnih razmer v tem mestu. V bolnišnici je stregel bolnikom in siromakom, zunaj na javnih trgih je propovedoval in učil otroke katekizma in nabiral miloščino za se in za druge siromake; kajti že davno se je bil prostovoljno odpovedal vsemu imetju in živel le od milodarov, katerih si je sproti izprosil. Že dalje časa je nameraval ustanoviti posebno družbo katere udje naj bi se pečali z javnim propovedovanjem in poukom katekizma ter z deli usmiljenja. Toda to se mu je posrečilo še le za več let v Parizu, kjer je, kakor znano, s šesterimi tovariši ustanovil ^tovarištvo Jezusovo*. A že v Alkali je začel zbirati okmg sebe učence. Nabral je pre cejšno število bratov, ki so hoteli v vsem slediti njegovemu zgledu ter se odpovedati vsemu imetju in posvetiti edino ljubezni do bližnjega kar obdolžijo sv. Ignacija njegovi nasprotn ki. da uči krivo vero. daje največji hinavec i. dr Ignacij pride pred inkvizicijo (versko sodišče). Dolgo ga vsestransko izprašujejo in preiskujejo njegove nazore in nauke, a slednjič morajo soglasno priznati njegovo nedolžnost Dovolijo mu javno propovedovati in učiti vendar pa prepovedo njemu in tovarišem nositi posebno, od navadnih lajikov različne obleko. Doslej so hudili namreč on in tovariši v preprostih sivih haljah, ki so bile prikroiene slično tedanji duhovniški obleki. Toda odkod dobiti nove obleke ker so s« vsi .bratje" odpovedali imetju in živeli v radovovoljnem uboštvu? Ne preostane jim druzega. kakor potrkati na srca usmiljenih ljudij Ponužni škof Don Rodriguez ki je vodil preiskavo zoper Ignacija, mu odloči nekeg* plemiča Lucena. ki se je bil popolnoma posvetil delom krščanske ljubezni, naj spremlja sv. Ignacija po glavnih ulicah mesta da mu izprosi miloščine za novo obleko. Tako sta hodila po vsem mestu od hiše do hiše. naprej blagi Plemič in za njim — nekdaj tako mogočni in čislani vitez in junak — a sedaj skromi in ponižni služabnik Kristov. kateri nima najmanjše stvarice, ki bi jo mogel imenovati svojo.
Pri tem poniževalnem prosjačenju prideta Ignacij in Lucena mimo hiše bogatega plemiča. Lopez Mendorza — tako se je zval njen posestnik — je uprav igral s svojimi prijatelji na dvorišču. Lucena stopi bližje in prosi milodara za oblačilo Ignacijevo. Lopez ga srdito pogleda; kajti Ignacij si je bil drznil že preje enkrat dati mu nekatere nasvete, katerih mu ta nikakor ni mogel odpustiti. — .Kako more", reče Lucena, .tako plemenit mož kakor ste vi, prosjačiti za takega hinavca? Jaz sam naj živ zgori m. ako ne zasluži ta potepuh, da se k temu obsodi."
Bog je čul grozno kletev. Lopezovi prijatelji so se prestrašili in postali nemirni, kakor da bi se pred njihovimi očmi izvršil velik zločin. Kletev je šla od ust lo ust in v par trenutkih krožila po vsem mestu; povsod je naredila vtis javnega pohujšanja.
Za nekaj ur po tem dogodku je naznanjeval klicar po vsem mestu rojstva kraljeviča (Filipa II). Zvečer stopi Lopez de Mendoza v spremstvu strežaja in sužnja na balkon pred svojo hišo. da bi v znak veselja nekolikokrat vstrelil s puško. Kar pade vsled neprevidnosti iskra v posodo polno smodnika; začuje se silea pok. Lopezova obleka začne goreti; nesrečnež obupno zakriči hiti na to po stopnicah navzdol, skoči v vodnjak na dvorišču in umrje v strašnih bolečinah, ne da bi mogel prejeti tolažil sv. cerkve. — Zadela ga je neizprosna božja pravica.
f bogoslov Mihael Kogovšek.
Oko Božje vedno čuje nad nami.
(Iz življenja sv. Ignacija).
V življenji sv. Ignacija čitamo zanimiv dogodek, ki nam priča, kako skrbno čuje vsevidno oko Božje nad svojimi služabniki Ne dolgo potem, ko je ustanovil goreči služabnik božji svojo zgodovinsko .tovarištvo Jezusovo", je hotel dodati pravilom novega reda še nekaj posebnih predpisov glede vnanjega vedenja redovnikov Ko je po dolgem premišljevanju in razmotrivanju sestavil ta pravila, skliče vse očete in brate k skupnemu posvetovanju zastran pravil. Ignacij določi dan in ukaže vsem redovnikom Jezusove družbe, kar jih je takrat bivalo v Rimu — prišlo jih je tudi nekaj iz tujih samostanov — naj se zbero v posvetovalnici do časa, ko so se sicer navadno shajali na mostovžu Ta mostovž, ki je segal do višine 1. nadstropja, je držal venkaj proti vrtu Vsak dan po kosilu so očetje šetali po tem mostovžu kjer so bili varni pred pekočim solncem, kakor tudi pred dežjem in vetrom.
Ob določenem Času se zbero redovniki v posvetovalnici, Oče Laynez jim je čital nova pravila in jih nato opominjal v daljšem govoru, kako važno in potrebno je, da je vsakdo vestno izpolnuje Prav v trenutku, ko je opominjal brate, da ne smejo prezreti niti najmanjšega opominja, ker so vsa pravila potrebna k njihovemu duhovnemu napredku. — prav takrat se začoje silno bobnenje in pokanje, in nato se vsa hiša močno potrese. Nikdo se ne gane z mesta. Laynez nadaljuje svoj govor. Vsi so ostali čisto mirni. Kakor hitro pa je bila seja končana, hiteli so urno ven, da spoznajo vzrok silnega hrušča in ropota in močnega potresa. Takoj vidijo, da se je mostovž, po katerem so se navadno šetali po kosilu podrl in popolnoma razsul. Ako bi ne bili očetje vsled pokorščine morali ob tem Času v posvetovalnico, bilo bi jih sedaj brez dvoma mnogo pokopanih pod razvalinami, Vsakizmej njih je dvignil svoje roke proti nebu ter se zahvalil božji previdnosti. Vsi so videli v tem dogodku božje potrdilo novo sestavljenih pravil .Da. bratje mo j i", dejal je sv. Ignacij, .Bog je s tem pokazal, da so mu ta pravila všeč, prizadevajmo si torej, da se jih zvesto držimo!"
In mi, predragi, ne pozabimo nikoli neskončne previdnosti božje, ki vedno čuje nad nami, tudi kadar smo v največji stiski in nevarnosti!
r bogoslov Mihael Kogoršek
Škedo poravnati je sveta dolžnost.
Sv. Ignacij Lojolanski je vsled svojih napornih spokornih vaj obolel Na povelje zdravnikov je moral potovati na Španjsko Namesto da bi se nastanil v svojem rodnem gradu Lojoli, izvoli si v stanovanje bolnišnico Azpel a. Da bi tudi svojim rojakom kaj koristil, začne poučevati otroke v krščanskem nauku V otročjih letih je bil ukradel nekaj sadja na nekem vrtu, v katerega je Sel s svojimi tovariši. Nekega siromaka so po krivici obdolžili te tatvine, ga zaprli v ječo ter zahtevali, naj škodo poravna. Prvikrat, ko je Ignacij pridigoval pred množico, izpovedal je javno, da je bil on krivec in je prosil odpuščanja radi svoje napake. Da bi oškodoval ubožca, ki je bil navzoč pri njegovem govoru, prepusti mu dve posestvi, ki sta bili njegova lastnina. Tudi je pristavil, da je bila ta povrnitev škode glavni vzrok njegovega potovanja v Španijo. — Tako je prav; tako zahteva Bog sam, in drugače nam ni upati odpuščanja.
t bogoslov Mihael Ktgovitk.
Pijanec in usmiljenka.
V Parizu je bivala neka družina, oče mati in dvoje otrok. Oče je bil krojač, pijanosti ulan, pa nekoliko poučen o stremljenju delalcev in obrtnikov. Dasi si je mati zelo prizadevala z varčnostjo gospodinjiti, ni to skorej nič pomagalo, ker je mož zapil, kar je zaslužil. Vrh tega pa je še ženo pretepal. Žena je tiho trpela in če so tuli nekteri ji prigovarjali, naj se da ločiti od moža, ni v to dovolila. Vincenci jeva družba je izvedela o bedi te družine, ter jo je na vso moč gmotno podpirala, pa tudi skušala k treznemu življenju pripeljati. Enkrat se je mož za nekaj tednov poboljšal, pa je zopet zabredel v staro grešno navado. Še celo tako je bil propal. da je velik gnev in srd imel do svojih dobrotnikov. Bil je v tem oziru podoben onim vojakom, ki so tirali sv. Ignacija muče-nika in o katerih je svetnik rekel, da so toliko zlobneji bili, kolikor več dobrot
i*im je skszal. Kaj se zgodi? Nekega dne so kro-ača iz reke Seine potegnili ter dovedli v bolnišnico, tt moč povedati, v kakošnem stanji je bil: blat-nast, pesknat, ves odrt Tu mu je stregla redovnica, usmiljena sestra*) Tako lepo in skrbno je stregla, kakor le mati svojemu otroku postreže Osnažila ga je, podala mu jedi i. dr. ter mu prigovarjala, da se je dal
*) Dandanes nahajamo silno veliko redovnic po svetu Po misijonih jih deluje 5-2.000, v Belgiji, kjer je le 5 milijonov sta-novnikov, jih je nad Žl.oOu; na Francoskem, kjer je 38 milijonov »tanovnikov, jih je več od 90.000, in gotovo so srečnejše od njihovih vrstnic med svetom živečih. Opominja se tudi, da je n. pr. na Francoskem, kakor se sploh sodi, v gosposkem svetu primeroma le malo srečnih žen; malo srečnih zakonov.
prevideti Tu sem je tudi prišel odposlanec Vincen-cijeve družbe obiskat za smrt bolnega krojača. Ka košen prizor: Zagleda krojača in usmiljenko. ki jo je še med svetom živečo poznal. Predenj je v red stopila, živela je med razkošnim svetom, vselej pridna, a pohajala pa je med visoke kroge in se udeleževala tudi raznih zabav in plesišč. Povsod so jo zavidovali radi njenega bogastva. občudovali radi njene lepote. In zdaj je stregla tu bolniku, duševno in telesno zanikrnemu. Ta prizor j« bil, kakor pravi ta odposlanec vzvišen; prizor, kateremu so se Čudili in so strmeli vanj angelji božji
Župnik Alojzij Kamnu r.
O pokojnem duhovnem svetniku in mestnem župniku Ivanu Tomažič.
Mestni župnik Trmažič je bil rojen v Ljubljani dne 18 februarija 1 1841. Njegov oče bil je veliko let cerkovnik v Križankih, mati je bila iz Kranja doma Že od očeta se je priučil cerkovne strežbe in službe. Po dovršenih latinskih šolah stopi v duhovsko semenišče ter hoče postati mašnik. Tu j* bil v IV. letu kapeli vodija, ter je pokazal svoje nadarjenje, veselje in spretnost v kinčanju kapelinega oltarja. Bil je izvrsten ceremonjer. Veselilo gaje velič je božje službe in lepota hiše Gospodove. Niegova želja se je izpolnila, ko ga je pokojni škof Jernej Vidmar dne 1. avgu«ta 1 1864 v mašnika posvetil Bil je ves navdušen za ta stan, kajti bil je duhoven iz poklica. Prva služba mu j« bite v Vipavi pri g dekanu Juriju Gabrijan. kateremu je b 1 ob roki, zlasti ko je na nujno prigovarjanje in v velik j zadovoljnost pokojnega škofa Krizostoma zastale cerkvene rakune izgotovil za več let Pozneie je bil nekaj časa kapelan v Ribnici pri dekanu Martinu Šub'c Nekaj let bil je vikarij v Novem Mestu pri proštu Simonu Vilfan. Tudi temu je bil v veliko pom »č, ker mu je vso pisarno izvrstno uredil Škof Krizostom mu je zato izrekal svoje priznanje P >tera j« bil ranjki župnik v Št. Vidu na Vipavskem nekaj let Nato pa kurat kaznjencev na ljubljanskem gradu Ko je bil tam v službi, pomagal je rade volj« št jakobskemu župniku in kanoniku g Ivanu Rozman in tudi drugim s pridigami. V novem letu 1890 pa se je preselil v Škofjo Loko. kateri župi je načelo val 10'/t let do svoje smrti dne 24. junija t. 1. Tu je gosp Tomažič razodeval obširno delalnost za čast božjo in v izveličanje duš Božjo službo jo obhajal veličastno, zlasti Šmarnice in druge cerkvene pobožnosti z leviti. Oltar Matere Božje je bil takrat vselej okusno okinčan. Ko je bil potres dne dne 14. aprilja 1895 vzvečer na Velikonočno nedeljo, vzel je sv. Rešnje Telo Kristovo, z njim v sprevodu šel po trgu in ker so ljudje večjidel bežali na Kamenitnik, svetili so mu ob straneh orožniki s svečami S tem je obupne ljuli osrčil. To je bila morda edina procesija tisto osodoo
l) Kar tu piše g. pisatelj — ve urednik iz ust samega knez-škofa Krizostoma. Sklenili so bili namreč ob dani si priliki in če bodo živeli — odlikovati ga službo, ki bi bila primerna njega nadarjenosti v tej stroki«	Vrvin.
grozno noč.3) Bil je zdravim in bolnim ob roki. Vzlasti je rad spovedoval ob nedeljah in praznikih. Take dni je bil že zjntraj ob 4. uri z brevirjem gotov, potem pa v apovednico. Ljubil je lepoto hiše Božje; .gorečnost za hišo Božjo me navdaja", rekel je lahko s kraljem Davidom. Paramenti so bili vsi po cerkvenem predpisu in vzora, kelibi in drugo cerkveno posodje le-skeče — povsod velika snažnost in čednost. Pri vseh cerkvah je kaj popravljal in te poprave so bile oknsne čedne in trajne. Zlasti pa si je z zidanjem novega župnega pokopališča stekel mnogo zaslug, postavil trajen spominek ter si zaslužil in tudi pridobil priznanje duhovske in svetne gosposke in hvaležnost Škofjeločanov, ki so ponosni na svoje pokopališče. To je namreč skoraj najlepše, kar je pisatelj teh vrstic videl v svojem življenju Ono meri krog P/s orala in trajalo bo 28 let, predenj bode enkrat prekopano. Bilo pa je tudi silno potrebno. Že od 1. 1816 semkaj se je mislilo in delalo na novo pokopališče, pa ustrašili so se velikih težkoč, ki so ovirale to delo; in trebalo je res odločnosti in vstrajnosti, ki je bila lastna g Tomažiču. Vredno je truda in časa, da si kdo ogleda to znamenito pokopališče in kapelo: oboje je stalo krog 8000 gld : 4000 gld. namreč svet in zid, in prav toliko pa kapela z notranjo opravo.
Njegova župnijska pisarna je bila vedno v lepem redu; vse pravilno, lepo in v pravem času spisano.1) Cerkvene račune je vsako leto do Svečnice izgotovil. Matice so bile lepo vezane, bukvovezu je dal veliko zaslutiti, v arhivu je vse lepo poravnano. Svojemu nasledniku je zapustil lepo vrejeno pisarno, ki je vzor duhovskim in svetnim pisarnam.1) Tudi drugim duhovnikom je bil ob roki v zadevi cerkvenih računov in drugih pisarniških opravil.
Rajnki bil je prijatelj strogemu redu in roažnoati. Božja služba se je točno ob bitji ure začela. Gledal je na to. da 8eje hišni red obdržaval. Bilo mu je pravilo: .vsako stvar izvršiti o pravem času, na pravem kraju in pravilno." Čuval in negoval je zlasti tudi hišni red *) Snaga mu je bila nad vse Vzorno snažnost videti je bilo v cerkvi, v hiši, pri mizni opravi in na njega obleki. Bil je mož strogo cerkvenega duha. Spomin j je imel živahen; znana mu je bila zgodovina zadnjih 40 let naše škofije kakor malokteremu.
Počivaj blagi mož v miru Po izvojevanih bojih in prestanih bridkostih naj ti svetila večna luč. Naj bi Tvoje oči gledale obličje Božje in lepote nebeškega Jeruzalema, ker 8i na zemlji toliko ljubil lepoto hiše Gospodove.
Župnik Alojzij Kmntner.
*> Posveten gospod nam je pravil, da so ob tem veličastno-ginljivem prizoru jokali ponosni možije in da je bilo to dejanje take velike previdnosti — ki je vredno ohranitve v domačih naSih zgodbah.	Uredn.
*) Najprva dolžnost duhovnemu pasUrjuje duSno pastirstvo, potem pa pride župna pisarna. Illad oportet facere et hoc non omittere.
M Mi enake nismo videli Se nikjer: ne pri svetni ne pri duhovski gosposki.	1'rtdn.
) Vsaj pravi sv. Bernard: Servate ordinem et ordo vos strvabit. — Ohranite red in red Vas bode ohranil.
Duhovniško razmerje v ljubljanski škofiji.
Smrtna kosa brez usmiljenja kosi med duhovniškimi vrstami. Letos je že posekla osem delalcev v vinodradu Gospodovem, kar je gotovo hud udarec za katoliško cerkev na Kranjskem. Mnogo krajev ima primeroma malo duhovniških delalcev in ni upanja, da bi se število v kratkem času povečalo. — Oglejmo si torej nekoliko razmerje med številom duhovnikov in vernikov v naši ljubljanski škofiji in prepričali se bomo, da je mnogo župnij in celo dekanij, v katerih se znatno čuti nedostatek duhovniških sil.
V ljubljanski dekaniji in v tistih, kjer se nahajajo redovniki ali duhovniki, ki opravljajo drug posel, recimo katehetski ali sploh profesorski, je razmerje deloma ugodno. V naslednjem izkazu pa hočemo navesti, koliko vernikov pride na enega dušnega pastirja ali pa na duhovnika sploh.
I Dekanlja:	Število župnij 1	Število duhovnikov	i >00 s IM 1	Na enega duhovnika pride vernikov:
ljubljanska .	21	36+80	71.352	1784 ozir. 550
cirkniška .	10 !	16	23.229 !	1451
kočevska	14	21+1	26.316	1253 ozir. 1196
idrijska . .	10	15	17.792	1186
kameniška .	18	26+9	29.861	853 ozir. 1148
kranjska. .	20	36+2	37.095	1030 ozir. 976
leskovška .	14	27+4	40.990	1518 ozir. 1322
1 litijska . .	17	22	27.380	1244
loška . . . I	18	23+6	26.860	1167 ozir. 926
i moravška .	17	23	19.492	847
novomeška .	1 15	22+14	32.998	1500 ozir. 916
postojinska .	5	13	16.261	1250
radoljiška .	25	33+3	31.245	946 ozir. 867
ribniška . .	14	19	32.940	1732
semiška . .	13	17	36.219	2130
šmarijska	10	15+9	i 21.167	1411 ozir. 882
trebanjska .	10	19	1 25.850	1360
trnovska	4	10	19.810	1981
vipavska. .	11	15 *	" 13.522	901
vrhniška. .	13	20	25.237	1261
žužemberška	10	15 1	18.472 i	1231 i
K. s. tajnih Viktor Stežka.
L Bratovsk* itdm
molitvenega ap os toljit Ta.
Nameni za mesec julij 1900.
(Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) a) Glavni namen:
Krščanska nesebičnost b) Posebni nameni:
27.)	St. Pantaleon Zdravniki in medicinci. Misijoni na Kitajskem in ondotni preganjani kristijani.
28.)	St. Znoosnt L, papež, talijanska duhovščina. Vspeino bojevanje proti skrivnim družbam. Vojaštvo.
29) St. Karta. Gorečnost v kst. društvih. Pijančevanju udani druž;nski očetje. Posli.
30.)	St. Abdon ln Ssnan, mučenoa. Obujen je neustrašenih voditeljev kst. ljudstva. Tovarniški delalci in obrtniki.
31.)	St. ZgnaolJ Lojolanskl. Družba Jezusova in njena vrnitev na NemSko. Vse doposlane pa Se ne uslišane zadeve. Udje molitvenega apostoljstva in bratovščine Srca Jezusovega, ki so umrli v juliju in ki bodo meseca avgusta umrli
N.
Molitev,
(ktero naj bi molili udje molitvenega apostoljstva.)
Gospod Jezus Krist! V edinosti s tistim Božjim namenom, s katerim si Ti. sam Bog. Gospoda pove-ličal nekdaj na zemlji s Svojim presv Srcem in Ga še sedaj neprenehoma v najsvetejšem Zakramentu po vsem svetu do konca časov poveličuješ, in da posnemam presveto Srce preblažene, vselej brezmadežne Device Marije, darujem Ti danes in vsak hip današnjega dneva vse svoje namene in misli, vsa svoja čutila in želje. vsa svoja dela in besede (100 dnij odpustka enkrat Da dan Leon XIII. 1885).
Zlasti Ti je darujem za duhovne vaje, kakor tudi za vse v tem mesecu in sosebno za današnji dan udom molitvenega apostoljstva priporočene zadeve.
0 sladko Srce mojega Jezusa, stori da Te vedno bolj ljubim! Amen (Vsakikrat 300 dnij odpustka; enkrat v mesecu, že se moli vsak dan, popolen odpustek. Pij IX. 26. listop. 1876 )
Sladko srce Marijino bodi moje rešenje! (300 dnij odpustka vsakikrat. Pij IX 1852 )
O sveti Jožef, predpodoba in varuh častilcev presv. Srca Jezusovega, prosi za nas! (100 dnij odpustka enkrat na dan. Leon XIII. 1892.)
Sveti nadangel j Mihael, sv. Ciril in Metod. sv.
Bonifacij, bi. Peter Kanizij, prosite za nas! N. •
Zahvala.
Naj bode vekomaj čast in srčna zahvala presvetemu Srcu v presv. ReSnjem Telesu, presv. Krvi Jezusovi, Mariji z Brezija, sv. Jožefu, sv. Feliksu, za reSitev iz hude stiske. Poleg tegs naj bo tudi omenjeno, da sem na priproinjo lurike Marije zadobila zdravje, po 6 mesečnem trpljenju. Zelo so me silili pomoči ljudi iskati; toda moje zsupsnje v presv. Srce v sv. evharistiji me ni srsmotilo Brez zdrsvil sem le p-i Njem na«la pomoči. Srčna hvala tudi PraSk-mu Jezusčeku.
n.
Zahvala.
V veliki stiski sem se zatekia k Jezusovemu Srcu v presv. zakramentu in hvala Bogu — naSls res čudežno pomoč.
II. D.
Raznotero 3ti.
Stari Bog še živi. Hrvatski list „ Katoliška Dalmacija" je 1 1893. poročala iz Zadra sledeči dogodek: Velikonočno nedeljo je šel vojak norčevaje se k velikonočnemu sv. obhajilu brez izpovedi. A vzel je 8v. hostijo iz ust in jo dejal v svojo denarnico. Opoldne sede s tovariši k obedu, pa vzame sv. hostijo iz denarnice, dene jo na mizo in izgovori bogokletne besede: „Vi jeste to le (kažoč na sv. hostijo), jaz bom pa jedel to, kar je v skledi. — Pri tem pa je vojak pozabil, kaj pravi sv. pismo: .Bog se ne da norčevati iz sebe." Komaj je izustil zadnjo besedo, že so ga začele viti grozne telesne bolečiue, v malo minutah je mrtev ležal na tleh, in njegovo telo je črno postalo kot oglje. — Ta očitaa kazen božja se je brž izvedela po mestu, kakor piše omenjeni list in pretresla je ne samo pobožnih, ampak mlačnike in brez verce. Prav tisti list je takrat pisal o drugem pri-merljeju: V Šibeniku v Dalmaciji se je mladenič po noči iz spanja izbudil in vprašal tovariše svoje, koliko je ura. Ko so mu povedali, začel je grdo in ostudno preklinjati vse, kar je svetega, posebno pa Mater božjo, ki so jo posebno častili na bližnji božji poti. Do tega časa je bil vedno zdrav in močan; — sedaj pa naenkrat postane nem. Poklicali so duhovnika. da bi ga previdel, a ni bilo več mogoče; duhovnik se je moral vrniti brez vspeha. Bogokletnik pa je malo za tem izdihnil dušo.	J.
Salve Reglna. Sv. Vincenciju Pavlanskemu je Bog poslal veliko nesrečo. Bil je vjet in za sužnja prodan v afrikansko mesto Tunis nekemu odpadniku od krščanske vere. Delati je moral na njegovem polju iz vseh moči kakor živina. Nekoč nride k njemu žena odpadnika, ki je bila turkinja. Izvedela je namreč, da je suženj Vincencij kristijan in hotela je slišati nekaj krščanskih pesmi. Sv. Vincencij jej zapoje latinski napev: .Salve regina" (Češčena bodi Kraljica") in turkinji je bila ta pesem nad vse všeč. Doma je možu pripovedala, da jej je pesem in pripovedovanje krščanskega sužnja toliko veselja napravljalo, kolikor ga komaj upa vži-vati v svojem turškem raju Te besede so imele nenavaden vpliv na odpadnika Milost bržja mu je po njih pretresla srce. Takoj drugi dan razodene sv. Vincenciju sklep da brta kar najpreje mogoče oba ubežala na Francosko. Ostal je mož beseda: Za leto dni je že na Francoskem ves v solzah prosil za zopetni milostni sprejem v katoliško cerkev Pozneje se je podal v Rim. kjer je vstopil v strog red in vstrajal v spokomem in bogcljubnem življenju do smrti — Toliko moč ima molitev: .Češčena bodi Kraljica" ....	./.
Duhovika mati. Občina Graun v okraiu Landeck na Tirolskem, broječa okrog 800 duš. je videla lansko poletje 42. duhovnika iz svoje srede kot novomašnika pred altarjem. Trije kleriki od tod pa čakajo še po-svečenja, tako da je izšlo v tem stoletju 45 duhovnikov iz iste vasi. Po pravici je imenoval že slavni škof Rudigier to občino .duhovsko mater".
t bogoslov Mihael Kogovšek.
V cerkvi ie ne sme šepetati. Knez Cond6 je šel nekoč v cerkev sv. Sulpicija v Parizn. Poleg njega je klečal mlad bogoslovec. čegar pobožnost in skromnost mu je zelo ugajala. .Ta bogoslovec", si misli knez, .mora gotovo biti zelo učen, ker vednost in pobožnost sta si sestri". „Gospod abbč", vpraša bogoslovca, .česa se učite v semenišču?" Nobenega odgovora. Knez je mislil, da ga ni bogoslovec razumel, zato še enkrat vpraša: ,Česa se učite v semenišču?" Zopet nikakega odgovora. ..Gospod abbč", česa vas uče v semenišču?" Bogoslovec vzdigne glavo in odgovori mirno: „Uč<5 nas. da se mora v cerkvi molčati!" „Hvala lepa, gospod abbš, ta opomioj si bom k srcu vzel in odslej v cerkvi molčal." In začel je knez pobožno moliti. Ako bi vsak, ki ga kdo v cerkvi nagovori, dal tak odgovor, bi gotovo nihče v cerkvi ne šepetal.
-n —
Listek.
Bratovščina vednega čaščenja presvetega Rešnjega
Telesa ima v uršulinski cerkvi svojo navadno pobožnost prihodnji četrtek, 2. avgusta. Ob 5. uri pridiga, in potem med sv. mašo skupno sv. obhajilo
Družba sv. Cirila in Metoda. Kako uspeva šolstvo pri naši družbi, jasno kaže veselica naše dekliške šole v Trstu ob zaključku letošnjega šolskega leta. Vršila se je 10. t. m. v naslednjem vsporedu: 1. Kocijančič: Majnik*, pesem. 2 \V. Pailler: .Šalica kave!", šaloigra v 1 dejanji 3 F. Abt: .Jutranja", pesem. 4 W.Pailler: -Sv. Julija", žaloigra s petjem v štirih d*}nnj'h Med posameznimi dejanji so pele učenke: 1 C. Greger: .P 1 anin ar ica". 2. .Popotnik". 3. l.Stern: .Hrepenenje". 4 Cesar ska. Po predstavi je bila domača zabava — Malo let je, kar so pričele s to učilnico šolske sestre — in otroci so v stanu kaj tako nčlahkega uprizorovati. Slovenci po sadovih sodite in nas potem podpirajte!
Poziv slovenskim rodoljubom v mestih, v katerih bivajo Slovenci, pa jim nedostaje slovenskih šol. .Edinost je sprožila sledeči nasvet, ki ga je prinesel tudi Slovenec": »Družba sv. Cirila in Metoda naj bi izvolila iz svoje srede poseben odsek, kateremu bi bila naloga v mestih, v katerih bivajo Slovenci, pa jim nedostaje slovenskih šol, kakor: v Celovcu, v Celju, v Mariboru, v Ptuju, v Trstu, v Gorici, tudi v Gradcu, na Dunaju i. dr. s pomočjo tamošnjih požrtvovalnih rodoljubov ustanavljati brezplačna poučna predavanja v slovenskem čitanju, pisanju računstvu i dr. V gori imenovanih in še nekaterih drugih mestih imamo na tisoče analfabetov, toliko starih, kakor mladih" Slovenec*4 dostavlja temu nasvetu: .Tudi naše mnenje je da bi se s takim poukom neizmerno koristilo n& rodni zavesti v imenovanih mestih." — Odbor družbe sv. Cirila in Metoda" se je bavil s tem nasvetom v vodstveni seji dne 19 julija t. 1. Sklenil se je sledeči poziv slovenskim rodoljubom: Da se uresniči koristni in domoljubni nasvet. pozivlje odbor .družbe sv. Cirila in Metoda" slovenske rodoljube v imenovanih in drugih mestih, kjer se nahajajo opisane razmere, naj se posvetujejo in dogovore med seboj, kako bi s6 dalo ustanoviti tako poučevanje in kdo bi poučeval; potem pa naj stavijo družbenemu odboru konkretnih predlogov. Družba jih hoče po možnosti podpirati. Da bi pa
družba sv. Cirila in Metoda sama ustanavljala in vzdrževala take kurze, zato ji zdaj za enkrat nedostaje gmotnih sredstev, ker mora skrbeti, da vzdržuje svoje že ustanovljene precej številne učne zavode. Slovenci, le pridno podpirajte .družbo sv. Cirila in Metoda", da se bolj in bolj razširi njen delokrog. Pomagajmo si sami. in Bog nam pomore! — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
Škofijska kronika.
Duhovske premembe. Duhovnim svetnikom je bil imenovan velečastiti gospod župnik v Trziči, Frančišek Š pen d al. — Začasno vodstvo deka-nije Kranj se je poverilo velečast. gospodu emer. dekanu in župniku v Šmartinu pri Kranji Josipu Razboršek. — Premeščeni so bili čč. gg. Anton Medved, valetudinarij. kot ekspozit v Ko-šic3 pri Št Juriji pod Kumom; Edvard Kosobud, kapelan v Cerkljah, v Velesalo, Jan. Ev Medved, kapelan v Št. Lovrenci ob Temenici, vCrklje; Anton Golf, kapelan v Preddvoru v Mengeš; Alojzij Šareč, kapelan v Šmartinu pri Kranju, kot ekspozit k Sv. Joštu nad Kranjem; Anton Poljšak, kapelan na Trati, v Šmartin pri Kranju. — Na novo sta bila nameščena čč. gg semeniška duhovnika Frančišek Rebol, kot kapelan v Preddvoru; Leopold Kolbezen kot kapelan v Dragatuši. — Umrli so veleč gg. Janez Eder, vpokoieni župnik v Škofiji Loki. dne 5 junija 1900; Anton Mežnarec dekan in župnik v Kranji, dne : 1. junija 1900; knez-škofijski duhovni svetnik Ivan Tomažič. župnik v Škofiji Loki. dne 24. junija 1900; Anton Aleš, dekan in župni upravitelj nemškega vit. reda v Se-miči. dne 6 julija 1900. Priporočajo se v molitev duhovnim sobratom.
.Ljub. Škof. li*tJ — 1000 št. IV.
Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Veleč, g Valentin Eržen, knezškofijski duhovni svetnik in podvodija v duh semenišči, vstopi v misijonsko kon-gregacijo sv. Vincencija Pavlanskega in v č. g Albin Ilovski, župnik v Javor jah pri L ti ji. vstopi v ci-stercijenski samostan v Zatičini — C gosp. Matija Kaste lic, kapelan v Št. Vidu pri Zat:cini, pride za podvodija v ljubljansko semenišče. Č. gosp Anton Pleši c, kapelan v Smledniku, pride v Št Vid pri Zatičini; na njegovo mesto čast. gosp Adalbert Hy-baše k. kapelan v Zagoriji. V Zagnrije pride č. g. novomašnik Karol Čer in Č g. Ignaci Na dr ah, kapelan v Tržiči. pride k sv. Jakobu v Liubljani. na njegovo mesto čast g sp Josip Kržišnik, kapelan v Črnem Vrhu nad Idrijo Č. g FrančiSek Indof, kapelan v Prečini. pride za žuonega upravitelja v Javorije pri Litiji, na njegovo mesto pa č. g Josiff Mensinger, kapelan na Mirni. C g.Alojzij Jarec, kapelan v Gorijah, je premeščen v Železnike, č. g. Anton Hribar kapelan v Polhovem Gradci, v Spodnjo Idrijo. Č. g Vincencij Čibašek, kapelan v Spodnji Idriji, pride za upravitelja na Goro pri Idriji. C g. Lenart Zupan, kapelan v Planini pri Rakeku, pride v Polhov Gradec. — Nameščeni so novo-mašniki: č. g. Valent Za b red kot kapelan v Gorije, č, g. Karol Gnidovec kot kapelan v Gradu, C. g. Jakob Ogrizek kot kapelan v Planini. „Slov."
Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnlkovl nasledniki v Ljubljani.