O VENSKI LIST Karočnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6. ; za poi leta 3.50; | PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjey. Registro Nacionaí de la" Propieda d Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) VIII. Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires BUENOS AIRES, 13 de Noviembre (novsmbra) 1937 Núm. (štev.) 45 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo DVE ZVEZI Leta 1815 je bila podpisana Sveta «veza med Avstrijo, Prosijo in Rusijo. Ustvaritelj te zveze je bil avstrijski kancelar Metternich in je bil namen preprečiti načrt zmagoslavnemu francoskemu cesarju Napoleonu. kar se je tudi posrečilo. Napoleon je bil poražen in vjet in Sveta zveza je potem skozi sto let tlačila ter izkoriščala narode, ki jih je Napoleon hotel osvoboditi. Avstrija je bila pod plaščem katoliške cerkve nekaka voditeljica Svete zveze in je seveda predvsem stfbi zasigurala velike koristi. V Franciji je postavila na prestol bur-honce; podvrgla je svojemu vplivu Italijo; imela je v svojem okviru čehoslovaško, del Poljske in Jugoslavije. Avstro-Ogrska je bila tedaj na višku moči in slave ter se je več-krat povdarjalo, da je bil Metternich eden najboljših diplomatov. Sveta zveza je raztrgala Poljsko tri dele: med Avstrijo, Prusijo 10 Rusiji. Vse tri države so se domenile. da bodo vsak poizkušen npor, kjerkoli bi se pojavil, skupno aatrle. Najbolj so pazili na Francijo, kajti od tam so se širile nevarne revolucionarne ideje- Sveta sveža je vladala s terorjem ter so nneli ječarji in rablji polne roke krvavega posla. Sveta zveza je tudi hila tista, ki je poslala veliko armado iz Francije v Španijo, kjer so Tprizorili krvavi pokolj med upornim ljudstvom. Sveta zveza je enako krvavo delo izvršila tudi v Varšavi, Italiji in na Madžarskem- Avstrijska tiranija je trajala vse do svetovne vojne. Torej ravno sto let. Seveda ni imela zadnja leta že nobenega vpliva več nad Nemci, Italijani in niti nad Madžari ne, ker so zadnji imeli v avstrijskem ce-"arstvu lastno kraljestvo- Pač pa ®no bili Slovani prav do konca vojne samo hlapci. Po svetovni vojni pa so na razva-fcnah Avstrijo vstavili ponižani in teptani slovanski narodi ter si ustanovili svoje lastne države. In ker je Zgodovina najboljša učiteljica, so 'se te države in še druge po vrsti odpovedale vstop v novo "Fašistično *vezo", ki se je preteklo soboto pod-Pisa'a v Rimu med Italijo, Nemčijo *n Japonsko. Kot smo že prej povedali, je sta-r° Sveto zvezo podpirala tudi katoliška cerkev, dasi je bila katoliška samo Avstrija, med tem ko je ^üa Prusija protestantska in Rušila pa pravoslavna. Torej je bila Sveta zveza samo prah v oci nevednemu ljudstvu; orodje za potlače-nje naprednih svobodnih idej, ki so Prihajale iz ^Francije. Prav tako je tudi današnjo "Sveto zvezo" navdušeno pozdravila katoliška cerkev, dasi je zopet samo ítalija katoliška, medtem ko je Nemčija protikrščanska in Japon-"ka — budistična Staro Sveto zve-20 je torej vodil Metternich na čelu Avstrije, novo pa vodi Mussolini na ^In Italije. Ost stare je bila na-P®rjcna v Francijo, nove pa v Rusijo. Na prvi pogled bi se zdelo nerazumljivo, kako da so novo trozvezo Nova zveza Rim - Berlin - Tokio ITALIJA SE JE PRIKLJUČILA NEMsKO-JAPONSKEMU PROTIKOMUNISTIČNEMU BLOKU — UGIBANJA O TAJNIH NAČRTIH FAŠISTIČNIH DRŽAV — PROTIKOMUNISTIČNI BLOK SNUBI TUDI DRUGE Preteklo soboto so se sestali v Rimu zastopniki Nemčije, Italije in Japonske ter podpisali protokol, s katerim pristopa tudi Italija k proti komunishtični zvezi, ki sta jo 25. novembra 1936 leta sklenili berlinska in tokijska vlada. Sklenili so povabiti tudi druge države v to zvezo in izjavili, da je namen pakta boriti se proti širjenju boljševizma. Spričo napetosti, ki vlada sedaj v svetu zaradi komplikacij, ki so v zve zi s špansko državljansko vojno in z japonskim vpadom v Kitajsko, je ta nova zveza med Rimom, Berlinom in Tokijem vzbudila tem -večje nezaupanje, ker je navzočnost vojaških izvédencev vseli treh držav dala povod sumu, da protikomuni-stični pakt nima zgolj ideološkega in policijskega značaja, marveč da pomeni tudi pravo pravcato vojaško zvezo, ki predstavlja šest do csem milijonov bojevnikov, več ko dva milijona ton vojnega brodovja in preko 6.000 vojnih letal. Skrbi, ki so se pojavile zaradi ojačenja pro-tikomunističnega pakta, so tem večje, ker so se z njim še krepkeje združile tri države, katere so v rokah militarističnih režimov, ki ne spoštujejo pogodb, marveč si prizadevajo z vsemi sredstvi, da se teritorialno okoristijo na škodo drugih držav. Iatlija in Japonska sta v zadnjih letih zasedli že velike razsežnosti tuje zemlje, Nemčija zahteva, da se ji vrnejo kolonije, ima pa obenem tudi pohlep po zemlji v Evropi in sicer ne samo napram o-nim deželam, kjer žive Nemci, ka- DEŽELE — NEPOTREBNE SKRBI NOVINARJEV O ZADRŽANJU JUGOSLAVIJE kor v Avstriji, ali pa močne nem ške manjšine, kakor Češkoslovaški, marveč obrača svoje poglede tudi na eno izmed žitnic Evrope: na rodovitno ukrajinsko zemljo. Nevarnost vidijo mnogi v dejstvu, da se hočejo vse tri fašistične dr žave- "z vsemi sredstvi" boriti proti komunizmu, kakor same izjavljajo, Nastopiti hočejo proti sleherni "rdeči nevarnosti", kjerkoli se pojavi. In zato se ljudje vprašujejo, kaj bo na pr. če se Nemčija domisli, da preti Češkoslovaški "rdeča nevarnost", ki jo je treba odstraniti? i\li bo v takem slučaju, z moralno in materialno pomočjo Japonske in Ttalije intervenirala v tej deželi, kakor je, z Italijo vred, intervenirala v Španiji z izgovorom, da so Španci v nevarnosti, da jim zavlada boljševiški režim? Ali pa tako1, kakor je Japonska vpadla v kitajsko zemljo pod pretvezo, da mora Kitajce rešiti pred rdečo nevarnostjo ? Če so te bojazni upravičene, potem pač ni mogoče reči nič drugega nego to, da je nemško-japonsko-it-alijanski pakt neke vrste roparska zveza., katere namen je okoriščati se na škodo drugih narodov in eie.er pod pretvezo borbe proti komunizmu. Pariški listi zagotavljajo, da so se vse tri države domenile, da bodo imele v Berlinu skupen treneral-ni štab, ki bo sproti kakor se bo pač razvijal in menjaval politični položaj v svetu, izdeloval in predeloval svoje vojne načrte; poleo te- krstili protikomunistično in ne pro-tirusko, a če malo globlje pogledamo, vidimo da ima to svoj cilj in pomen, če bi se trozveza izjavila ramo proti Rusiji, bi ne mo- suženjstvo in revščina za široke plasti ljudstva; družina mu je samo inšturment za dobavo hrane topovom kajti s petimi leti dobijo otroci uniforme in z desetimi puške; ve- ga so se vse tri države baje domenile tudi glede izkoriščanja Severne Kitajske in Etiopije. Kakor smo že zgoraj, omenili, so v Rimu sklenili storiti vse, da pritegnejo v protikomunistični blok čim več drugih držav. Pri tem baje računajo v prvi vrsti s Španijo, Portugalsko in z nekaterimi južnoameriškimi državami- Našli so se novinarji, ki so začeli ugibati tudi, ali bodo k i emu bloku pristopile v Evropi tudi Poljska, Avstrija, Madžarska, Rumun-ska in celo Jugoslavija. Načrti o vzkljueitvi drugih držav v fašistično zvezo ne bodo tako lahko izvedljivi, ker je vkljub vsem vpliv ve likih demokratičnih narodov — angleškega in francoskega — v Evropi še zmerom tako velik, da celo Franco okleva in tudi Portugalska. Poljska, dasi ni v najboljših odnosih ne z Rusijo in ne s Češkoslovaški, proti katerima bi se mogla sprožiti vojna sila fašističnega bloka, je že izjavila, da se ne misli udinjati nobenemu ideološkemu bloku. In kar se tiče Jugoslavije, so skrbi novinarjev povsem nepotrebne in neutemeljene V tem vprašanju se stališče naše države popolnoma krije s stališčem velikih demokratičnih na- rodov, ki so po svojih zastopnikih in voditeljih že ponovno izjavili, da sami zase ne potrebujejo in nočejo diktatur nobene vrste, drugim pa prepuščajo, da se doma sami vladajo, kakor se jim najbolje zdi. In to stališče edino odgovarja težnji in potrebi ljudstev po ohranitvi miru. Kakor je mirno sožitje med družinami možno le, če se za svojo brigaš in se v zadeve drugih ne vtikaš, tako je tudi mir med narodi mogoč le, če se države ne vmešavajo v notranje zadeve drugih- Z novim rimskim protokolom so fašistične drž^*e spet- dokazale, da miru nočejo, ker groze in obljubljajo, da se bodo tudi v bodoče vmešavale v države, kjer se jim bo zahotelo videti "rdečo nevarnost", kakor to že sedaj delajo na ozemlju nesrečnega španskega naroda in trpinčenega kitajskega ljudstva. Naj še omenimo, da je ruska vlada potom svojega poslanika v Rimu protestirala proti vstopu Italije v protikomunistični blok ter izjavila, da smatra ta dogodek kot neprija-teljski čin, ki je v odkritem nasprotju z italijansko-rusko pogodbo o prijateljstvu in nevtralnosti, sklenjeno leta 1933. Iz Rima prihaja vest, da Mussolini na ta protest sploh ne bo odgovoril, ker da smatra pogodbo z Rusijo za navaden "kos papirja". Radovedneži se sedaj vprašujejo, če bo Rusija sedaj izvajala logične konsekvence ter odpovedala pakt prijateljstva, ki ga je sklenila s fašistično Italijo. gla zainteresirati vsega sveta in tu- ra se zrahlja v nekrščanske svrhe; di vse tri zvezne države skupaj ni- kmet in delavec sta gospodar samo majo več oborožene sile kot Rusija dela in mizerije in red je v fašisti- sama, niti tehnično niso bolje pri- čni državi bič/ pravljene; in nazadnje tudi moralno nimajo za seboj nikogar. Zato bi bila vojna kaj tvegana zadeva in to tembolj ko ima Rusija svoje vojaške zaveznice v Franciji, Čehoslo-vaški in Turčiji, ki bi takoj vpadle sovražniku v hrbet. Torej ni kazalo drugega fašistični zvezi kot vreči v svet protikomunistično parolo in s tem zanetiti ideološko razdvojenje po vseh državah ter če le mogoče pripraviti kot v Španiji. Fašistično časopisje jasno pove, da je v Franciji vsled popuščanja in lenobe branilcev stare civilizacije prišla na krmilo ljudska vlada; njenemu zgledu da so sledili v Španiji in tako da se je "komunizem" kot kuga širil dalje in je celo take državnike dosegel kot je Roosevelt v Združenih državah. Fašizem se opira v glavnem na pet stebrov, ki so: domovina, družina, vera, imetje in red. Kaj pa je Fašistična zveza straši s komunizmom in poziva ves svet na boj proti njemu, v resnici pa ji je komuni-se veroameriških vojnih križark, ker svetu, in sicer v Brazilu, kjer je preteklo sredo, t. j. 10. t. m., predsednik vlade razpustil zvezni parlament, krajevne državne zbore in občinske svete, razveljavil ustavo, ki jo je bil pripravil in dal odobriti leta 1934 ter proglasil novo. ki sloni na fašističnem korporati-vizmu, po zgledu sedanje italijanske državne uredbe. Ta dogodek je prišel povsem nepričakovano za ameriško in sploh tudi za svetovno javnost, saj j" še pred nedavnim šel glas, da lioče Brazilija vzeti na posodo nekoliko zem samo pretveza, s katero prikriva svoj pravi namen: okoristiti se na škodo drugih držav, ki jih ona proglaša za komunistični nevarnosti izpostavljene- Kakor je "Sveta alianca" imela namen držati probu-jajoče ®e narode v fevdalnem tlačan stvu, tako ima sedanja "fašistična alianca" namen, spraviti pod svoje tlačanstvo druge, svobodne narode ter jim izmozgavati njihove življen-ske sokove. Ali bodo drugi narodi šli na lima-nice ter pristopili k zvezi, v katero jih snubijo fašistične države za to, da bi lažje dosegle svoj namen? Zgodovina se ponavlja! Vendar po sto letih imamo upati, da se namera podpisana in vodena iz Rima ne bo več obnesla, kajti zgodovina je najboljša učiteljica vseh narodov, v resnici! Fašistična domovina je ki 'želijo svobode in napredka FAŠIZEM V JUŽNI AMERIKI Fašizem ima novo postojanko v da se je propaganda Kominterne že hudo razpasla in izpodjeda državo v njenih temeljih. Nasprotniki trde, da je ves ta komunizem, s katerim že nekaj let strašijo brazilijske oblasti, samo pretveza za to, da ostane sedanji predsednik, kateri že sedem let "začasno" vodi najvišje državne posle, še naprej na oblasti- Znano je, da je Vargas prišel na vlado leta 1930 s pomočjo revolucije, ki je bila izbruhnila radi volilnih sleparij .n je imela torej namen doseči, da se bo spoštovala volja ljudstva. Pri tem so Vargasu pomagali tudi nekateri, ki jih je pozneje, ko so zahtevali, da se razpišejo volitve in da se dežela. vrne v normalno ustavno življenje, on sam proglasil za agente moskovske internacionale ter jih s tem izločil iz javnega življenja. Fašizem se je bil pojavil v Braziliji že pred nekaj leti, ampak le kot neresno in brezpomembno gibanje male skupine ljudi pod vodstvom Plinija Salgada, ki so oblekli zelene srajce ter začeli pozdravljati po rimljansko. Svojčas so se bili skušali celo postaviti nekoliko proti Vargasu, vendar pa je preds.ednik znal najti sredstva in poti, da jih je pomiril in jih celo, kakor smemo sklepati po zadnjih dogodkih, popol noma pridobil na svojo stran s svojim najnovejšim načrtom o proglasitvi fašistične diktature. V Rimu, Berlinu in Tokiju pro-(Nadaljevanje na peti strani)* da se boji oborožene intervencije neke evropske fašistične države — Nemčije namreč — ki bi baje zelo rada prišla vsaj do enega dela velikih naravnih bogastev brazilijske dežele in ki je, baje s takšnim namenom, vršila tudi veliko nacionalistično propagando med svojimi priseljenci v južnih brazilijskih državah ter nekatere okraje spremenila v prave in trdne postojanke nem-štva v Južni Ameriki. Izgledalo je torej, vsaj po teh vesteh, ki so jih razširjali "dobro poučeni krogi", da se Brazilija fašizma boji in celo računa z možnostjo, da bo imela hudega opravka z njim, medtem pa... Vargas je proglasil diktaturo in sicer v sporazumu z vojaškimi krogi, ki ga podpirajo. Svoje postopanje je utemeljil z navedbo, da preti državi komunistična nevarnost, ker Jutri vsi v dvorano "Germania", Alsina 2513 NESOGLASJA MED RADIKALI V radikalskih vrstah so se pojavila nesoglasja, glede vprašanja, ali naj radikalski volilni možje, izbrani tekom zadnjih predsedniških volitev, prisostvujejo seji volilnega zbora, kjer se ima formalno potrditi izvolitev dr Ortiza in dr. Castilla, kandidatov "concordancije", za predsednika oziroma podpredsednika države. Ponavljamo, da je to samo formalnost, ker je že zdav-na ugotovljeno in potrjeno, da bosta omenjena dva gospoda vodila Argentino tekom bodočih šest let. Mnogi med radikali menijo, da se njihovi volilni možje ne smejo udeležiti volilnega zbora, ker se tako utegne zgoditi, da zbor ne bo sklepčen in bodo radi tega nastale komplikacije. Drugi možje iz iste s< ran-ke trde baš nasprotno, da se, namreč, radikali morajo udeležiti seje ter tam našteti vse zlorabe, ki so se izvršile tekom volitev. V tem svojem mnenju so tako trdni, da groze celo z izstopom iz stranke, če bi vodstvo drugače odločilo. Nekateri opozicijski volilni možje (electores) nameravajo celo odpotovati v inozemstvo, da bi jih policija ne mogla s silo privesti na skupščino, kakor namerava zahtevati "concordancia" za slučaj, da bi zbor ne bil sklepčen; drugi pa so se bili odločili, da se bodo zatekli v córdob-sko pokrajino, kjer imajo oblast in seveda tudi policijo radikali v rokah. Te svoje načrte pa bodo morali najbrž spremeniti, ker je guverner Sabattini izjavil, da bo pokrajinska vlada v takem slučaju izvršila navodila zvezne vlade, kakor to zakoni predpisujejo. V raznih krajih se vršijo radikal-ska zborovanja, na katerih razpravljajo za in proti udeležbi radikalskih volilnih mož na volilni skupščini. Odločitev bo padla baje v torek in izgleda, da bodo radikalski voditelji morali biti zelo spretni, če bodo hoteli preprečiti razkol v stranki, ki bo gotovo nastal, če vodstvo sklene, da se skupščine volilni možje ne smejo udeležiti Sicer bi pa radikalom odsotnost nič ne koristila. ker je "concordancia" za trdno izjavila, da bo volilna skupščina sklepčna. Veliki zavod "RAMOS MEJIA" VENEREAS ZDRAVNIKI 8PE0IJALISTI ANALIZE urin« bre7pH>i1 K04A: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpa danie lan. Ultravioleta! íarki. ZLATO *TLO: zdravimo brez operacij* in bolečin. SPOLNA 6TBKOST: Hitra regeneracije no prof OicRrelliju. MVeNE BOLEZNI: Nevraatenia, izgub* spomina in koat arca zdravimo po modernem nem SVem naiimi. PLJV7CA: KaSelj, Kibka pljuia. ÉELODEC: upadel, raíirjeni, k'iline, te» ka prebava, bruhanje, rane. 6REVA: colitis, razširjenje, kroniina za peka. ORLO NOB. USERA. vnetje, polipi: Dre? operadle in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Nai zavod * uvolimi modernimi naprava mi in z izvrstnimi 8PEP0TJALISTT W edin: te vrste v Argentini. — Lefenir «alamčeno. — Ugodno tedensko in me sečno plačevanje. Pls»7?» (We Rivadavia 307^ Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 Delavski socialisti so tudi že sklenili, da bodo bojkotirali volilni zbor. Usoda aretiranih zidarskih voditeljev Mnoga delavska udruženja se zelo zavzemajo za usodo petorice delavcev, zidarskih voditeljev, ki jih je argentinska policija dala depor-tirati, obdolžujoč jih, da so v službi komunistične stranke in da hočejo zidarsko stavko izrabiti za povzročitev izgredov. Znano je tudi, kako odločno so delavske organizacije zavrnile te obdolžitve in kako je bil dogovor o zaključitvi zidarske stavke sklenjen tudi na podlagi obljube notranjega ministrstva, da bo storilo vse, da se deportirani delavci ne izkrcajo v Italiji, odkoder so prišli v Argentino. Ker se doslej deportiranci še vedno nahajajo na ladji "Principessa Giovanna", predlagajo razni delhvski krogi, naj bi se argentinske oblasti s, proglasitvijo splošne stavke v vsej deželi prisilile podvizati se nekoliko, dokler ne bo prepozno. Y sredo se je sestalo glavno vodstvo Splošne delavske zveze ter je razpravljalo o tem vprašanju. Kakor sedaj izgleda, bo splošna itav-ka nepotrebna, ker bodo baje oblasti ukrenile vse potrebno, da se deportiranci izkrcajo v Gibraltarju, kjer jih bo vzel v svoje varstvo zastopnik meksikanske vlade, kateri jim bo potem omogočil potovanje v Mehiko BOJ PROTI KOBILICAM V Rosario je odpotoval inžener Juan Tomasello, ki bo tam vodil generalni štab nove vojske proti kobilicam v pokrajinah Córdobi, Santa Fe in Entre Ríos, kjer se je ta nadležna golazen že hudo razpasla. STAVKA ŽELEZNIČARJEV Stavka železničarjev FCNEA in ER se še zmerom nadaljuje in sicer počiva delo po dve uri zjutraj in dve uri popoldne. V ponedeljek so bili sprejeti v avdijenci od ministra za javna dela delegati obeh želez-ničarskih udruženj, Fraternidad in ha. Unión Ferroviaria, ter so z rjim razpravljali o položaju. Izgleda, da se bosta tudi ti dve stavki kmalu zaključili, kakor se je srečno rešila tudi stavka pri FCCC. POGOŠČENI DELAVCI Približno 4.500 delavcev, ki so bi- 1 li zaposleni pri delili za zgraditev nove avenide "9 de Julio", je občina pogostila s kosilom, katerega so jim priredili na "quinti" Los Perales. Izreči so jim hoteli s tem priznanje za vnemo, s katero so dogo-tovili prvi del najširše avenide ua svetu, s katero se sedaj ponaša Bue-nos Aires. ITALIJANSKA VOJNA LETALA V BUENOS AIRESU Deset italijanskih vojnih letal, ki so se udeležila svečanosti v počastitev spomina peruanskega letalca Jorgeja Chaveza v Limi, je v ponedeljek preko Chileja in Andskega gorovja prlietelo v Mendozo na letališče El Plumerillo, odkoder so v torek zjutraj krenila v Buenos Aires. Letalci so bili tu sprejeti od tukajšnjih vojaških oblasti ter od italijanskega poslaništva in članov kolonije. Tu bodo do 21. t. m. goftje argentinske vlade in bodo baje v soboto in nedeljo kazali buenosai-reškemu prebivalstvu svojo spretnost v. izvrševanju raznih akrobacij. Iz Buenos Airesa krenejo letala. v Río de Janeiro, in sicer preko Montevidea. TIFUS V CATAMARKI V okraju Miraflores, v pok. Ca-tamarca, se je pojavil tifus. Že prva dva dni so tej nevarni boVzni podlegle štiri osebe in mnogo jih je nevarno zbolelo. Zdravstvene oblasti so ukrenile 'vse potrebno, da se nevarnost čim bolj omeji. NAPAD NA ANGLEŠKEGA KONZULA je policija ustrelila v ul. Guanaca-che, ter o njegovi ljubici, ki sc jo oblasti dale zapreti. Potom nje je policija izvedela marsikaj še o drugih tolvajih, katerim je načeloval ubiti ropar. V prvi vrsti je zanimal — policijo namreč — Oscar Alvarez frecte Jiménez), morilec policijskega častnika Lafitteja, pa tudi drugi. Vse policijske stanice so dobile podatke o nevarnih tičkili, iti so bili na svobodi in o katerih je Ri-mazzijeva ljubica povedala, kje se približno nahajajo. Pred dnevi je častnik pokrajinske policije Craboledda dobil nalog, da od Blasa Cattanea izve, kje s,e zgoraj omenjeni Alvarez skriva. Nič slabega sluteč, se je Craboledda napotil z dvema policajema, Carlosom Cosado in Miguelom Brunijem, katerim se je pridružil še policaj ko-misarije 26, Miguel Luna, v ul. Ola-varria 858, kjer je Cattaneo stanoval. Z omenjenima policajema je šel v hišo, dočirn je Luna ostal na ulici. Brez šuma so vstopili v sobo, kjer je moral biti Cattaneo; res so ga našli tam v družbi priležnice. Dva policaja sta Cattanea odvedla, in ko sta se vrnila, je Craboledda nadaljeval raziskovanje sumljive hiše. Vstopil je v neko sosedno sobo ter našel tam dva moška in več žensk. Zahteval je, naj se legitimirajo in to je eden izmed obeh moških tudi v resnici storil, dočim je drugi rekel, da ima izkaznico v omari. Naredil se je, kakor da jo gre iskat, v resnici pa je iz predala vzel samokres ter ga večkrat sprožil proti častniku in policaju Cósadi, ki ga je tedaj spremljal. Nista utegnila braniti se, ker sta bila takoj mrtva. Zločinec in njegov tovariš sta brž pobegnila in policija je mogla pozneje prijeti le ženske, ki so se nahajale prej v njihovi družbi. Izkazalo se je, da je dvojni umor izvršil izgora omenjeni Oscar Alvarez ozi-roma Jimenez. Policiji se je v po-V nedeljo, nekako ob 2. zjutraj, neaeijek posrečilo prijeti njegovega ko se je angleški generalni konzul tovariša: zasačili so ga v okraju F. Baillie vračal s svojo ženo in dr. p]oreSi Alvareza pa išče policija po POMANJKANJE VODE V skoro vseh severnih pokrajinah in teritorijih Argentine je veliko pomanjkanje vode, ker že dolgo ne dežuje, dočim so ostali deli dežele imeli doslej dežja v izobilju. V Córdobi so se začeli bati, da bo zmanjkalo vode tudi za bolj nujne lX)trebe in je radi tega provincijal-na vlada prepovedala do nadaljnjega uporabljanje vode nasipa San Roque za namakanje; vse odvodne kanale so zaprli. V mestu Catamarca bodo v par dneh brez električne struje, če v par dneh ne začne deževati, ker bo električna centrala ostala brez vode. Že sedaj imajo z razsvetljavo velike križe. Reka Valle se je skoro popolnoma posušila in le tu in tam je najti kakšno mlako. Tudi reka Tala ima vsak dan manj vode in je prebivalstvo ob njenih obrežjih za-raditega v velikih skrbeh. V Formosi je takšna suša, da gi-neva živina od žeje. Živinorejci so se obrnili z nujno prošnjo na guvernerja, naj bi se začela vrtati zemlja z namenom, da se prebivalstvo preskrbi s podtalno vodo. V Santiagru del Estero v mnogih krajih prebivalstvo radi suše ni moglo več vzdržati ter je zapustilo svoje domove. Begunci se obračajo na. vlado s prošnjami za podporo. V provinciji Salta je ministrstvo za ljudsko zdravje poskrbelo za nadzorovanje porabe pitne vode, da se prepreči nepotrebno potrošnjo te vsak dan bolj dragocene tekočine. Škoda, ki jo je že doslej «no vzro-čila suša, je izredno velika. Samo v pok. Santiago del Estero jo cenijo na 40.000.000 pesov. Nothvangerjem ter z njegovo soprogo s proslave obletnice premirja, ki jo je priredila angleška kolonija, jim je na poti proti Hurlinfrhamu, ob železniški progi pri Caserosu, zastavil pot nepoznan moški. Konzul je mislil, da ima opravka s pijanim človekom in se mu je radi tega skušal izogniti s svojmi avtom; neznanec pa je tedaj sprožil tri strele proti avtomobilu, zadel pa ni nobene osebe. Imenovani so pospešili vožnjo in posrečilo se jim je uteči nevarnosti. Obvestili so o dogodku policijo, ki je uvedla preiskavo. ZLOČINEC USTRELIL DVA POLICAJA Pisali smo v zadnji številki o zloJ čincu Urbanu Rimazziju, katerega vsem mestu in v pokrajini. Po aretaciji je policija izpustila Cattanea na svobodo, ker mu menda niso mogli nič dokazati. Ko so pozneje šli, da bi ga spet prijeli, tička ni bilo več v kletki, maiveč je bil odletel neznanokam. OBJAVE KR. POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Buenos Aires Kr. poslaništvo išče in poziva, da se pri njem zglase naslednji naši izseljenci : .. Cvetkovič Gjuro, Basta Rade, Dracič Hilarij in Mladinič Antun. Če bi pa kdo od naših rojakov vedel za naslov od katerih zgoraj imenovanih, je tudi naprošen, da ga sporoči našemu poslaništvu- ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO BO VAŠA DRUŽINA DOMA BOLJ VESELA, ČE JI Z VOŠ ČILI POŠLJETE TUDI DENARNO NAKAZILO POTOM Slovenskega Oddelka BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: Bmé. Mitre 234; PODRUŽNICA: Corrientes 1900 ki nakazuje po najnižjih cenah HITROST NIZKE CENE SOLIDNOST Nadalje želi poslaništvo izvedeti naslednje podatke: Dne 7. junija t.l. je bil v Río Chico, blizu mesta Norquincó umorjen Pečjak Ignacij. Napadel in ubil ga je Alojzij Dosen-Važno je, zakaj sta se sprla. Če sta se sprla radi dela, bi v tem slučaju naslednikom pok. Pečjaka po zakonu 9688 pripadala odškodnina za nesrečo. Če bi bilo komu to znano, da to na zgorajšnji naslov sporoči. IZ UREDNIŠTVA Neka naročnica nam piše, da ji zelo dopadejo romani v SI- L. íd d* tisti, ki se mu ne dopade, naj kar pusti in kaj drugega čita. Nekateri čitatelji pa se pritožujejo čez članke, ki jih piáe g. Janee Hladnik, češ, da so sama propaganda in da ne vsebujejo nič smiselnega- Ljudje so pač različnih mnenj i» okusov in vsem ne bo nihče nikoli ustregel in tako tudi Slovenski list ne. Vendar smo na stališču, da ne smemo kot pošteni ljudje kratiti svobode nikomur, ki po svojem razumevanju in prepričanju hoče dobro. Vsak razsoden človek nam bo priznal, da delamo lojalno in pošteno brez kakršnegakoli fanatizma- ZOBOZDRAVNIKA ' > Dra. Samoilovič de Falicov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 5y - 1723 »♦♦♦♦♦♦............ IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na unlverrl v Pra*l In v Buenos Aireña. Zdravi v* žouNlce bolezni. — Sprejema t«dl noseče v popolno ovkrbo. ordinlra od 9 ure zjutraj do S« ure zveior LIMA 1217, I. nadatr. U. T. 28 Hueno Orden 838» Buenos Airen PRVA PRIREDITEV ZA ARGENTINSKO IN NAŠO JAVNOST Prireditev, ki se je vršila preteklo soboto, 6. novembra, v dvorani »druženja "Florencio Sánchez" na Parternalu, pomeni vsekakor zabe-ležbe vreden dogodek v zgodovini našega tukajšnjega izseljeništva. Saj smo s to prireditvijo prvi krat nastopili pred argentinsko javnostjo, dali ji priliko, da sliši naše Petje i nda vidi tudi operetico našega Vinka Vodopivca. In reči smemo brez samohvale, da smo se častno predstavili tukajšnji javnosti. Izjave, ki smo jih slišali od mnogih udeležencev, so več ko laskave. Argentinci, ki jih je bilo na prireditvi lepo število, in med njimi tud izobraženci, ki so navajeni na boljše stvari, so bili polni hvale. Trdili so, da bi ne bili nikoli pričako-vali, da je delovanje naših kulturnih društev, v katerih sodelujejo Preprosti izseljenci, na tako visoki stopnji, da sploh niti od daleč ni mogoče primerjati z njim razne priredbe tukajšnjih domačih diletant-skih skupin, v kolikor se pokažejo javnosti na kakšni dobrodelni prireditvi, katere glavni cilj je zbrati sredstva za ta ali oni namen, in ki se torej že po svoji svrhi razlikujejo od naših prireditev, kjer si nasa društva prizadevajo — in prizadevala so si še prav posebno na. sobotni prireditvi, — da je vse, kar &re na oder, čim najbolje podano, kolikor se pač z našimi skromnimi ■zseljeniškimi silami v tem pogledu storiti da- Prireditve pa niso hvali samo Argentinci, marveč tudi naši ljudje, ki izjavljajo, da nekaj tako dobrega Nismo še podali v Buenos Airesu. Preobširno bi bilo, ko bi hoteli podrobneje poročati o posameznih točkah, ki jih je vseboval spored sobotne prireditve. Povemo naj le. da So vsi izvajalci — posamezniki in zbori ter igralci — v polni meri in mastno rešili svoje naloge ter bili 'udi iskreno pohvaljeni od občinstva. Kvartet "Jadran" je, kakor ob drugih prilikah, žel za svoje pesmi veliko odobravanja in ob dveh prilikah je občinstvo zahtevalo ponovitev. Ponoviti sta se morala tudi °ba baleta in mala. Irena Vidmarje-va si je tako zelo osvojila s svojim ljubkim nastopom srca vseh, da jo •le občinstvo, tekom baleta "Ob modri Donavi", ko pride Trenici za drugimi pritlikavimi plesalkami na °der, pozdravilo z burnim aplav-ko se je prikazala. Lepo je za- ELOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. priredi v nedeljo dne 28. novembra v svojih preurejenih prostorih na ul. Gral. César Díaz 1657, lepo prireditev s plesom. Na programu je več pevskih točk in šaloigra v enem dejanju RDEČI NOSOVI Natalnčen spored bomo objavili v prihodnji številki ODBOR pela "Prosveta" in ugajal je občinstva še prav posebno tudi njen slikoviti mešani zbor v narodnih nošah- Tudi "Tabor" je žel odobravanje za svoje dve pesmi, naravnost gromovito pa je bilo ploskanje, ko sta oba moška zbora, Prosvetin in Taborov, skupno s kvartetom in s spremijevanjem orkestra odpela efektni zbor "U boj, u boj" iz Zajcev» opere "Zrinjski". Občinstvo se nikakor ni hotelo pomiriti, dokler se točka ni ponovila. Tudi deklamacija, "América", ki jo je v kasteljanščini podala naša nadebudna naraščajka Nanutova je žela od strani občinstva priznano pohvalo. Nato je šla na oder spevoigra "Srce in denar", oziroma "Corazón y Dinero", govorjena v španskem in, razen dveh pesmi, ki sta se prav-tako izvajali v španskem jeziku, peta v našem. Nič ni bilo pretirano ono, kar je bilo v propagandi rečeno: da celo* oni, ki so igro že videli v slovenskem jeziku, je ne bodo več spoznali — tako je bila izpopolnjena, kar se orkestra, petja in še posebno baletov tiče, ki so spremljali in pojasnjevali vsebino posameznih pesmi. Prizore so povzdignili mnogobarvni lučni efekti tako, da so gledalci — kakor so sami zatrjevali — bili naravnost "privezani" na oder. Tudi petje je bilo v vsem dobro, Svičarevic pa je tako sijajno zapel tenorske arije, da ga je občinstvo z več ko burnim aplavdira-njem in z navdušenim vzklikanjem pohvalilo. Sledila je prosta zabava, ki je trajala do jutranjih ur. Prireditev bo gotovo ostala v lepem spominu in prav nič bi ne škodilo, ko bi se ponovila, saj so takšno željo izrazili naši in tudi Argentinci, ki so zagotovili, da bodo v takšnem slučaju privedli tudi svojo prijatelje s seboj. ^^MHMVMMMil PROSLAVA OBLETNICE Sokol Dock Sud - Boca je obhajal v nedeljo, dne 7. t. m- prvo obletnico svojega obstoja. Ob tej priliki se je vršila tudi primerna prireditev. Proslavo je otvoril br- starosta, ki je v kratkih besedah omenil delo in zasluge Sokola Dock Sud-Boca v koloniji. Nato je podal besedo g. Želaliču, tajniku našega poslaništva, ki je burno pozdravljen od mnogobrojnih posetnikov, pohvalil požrtvovalno delo in napredek društva ter vzpodbujal k nadaljnjemu delovanju v dobrobit jugoslovanskega izseljeništva in čast domovine Jugoslavije. Nato je nastopila moška in ženska deca ter člani s prostimi vajami, katere so vsi dovršeno izvajali. Pevski kvartet "Jadran" je zapel več lepih pesmi, za katere je žel obilo pohvale. Diletanti so igrali "Šaran",, Isrnail-Jovan Jovanovičevo enodejanko- Po igri pa se je vršila tekma moškega in ženskega naraščaja — skok v višino, pri katerem so zmagali: Ante Turina (1.45 m), Rihard Sunde (1.20 m), Elena Brandešic (1-20 m) in Edelmira Dujnovic (1.10 m). Po tekmi pa je še deklamirala Marica Blažinova "Pod zastavo", nakar se je začela prosta zabava, ki je v najlepšem redu potekla. Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v Villa Devoto VABI Vse cenjene rojake in rojakinje NA VELIKO PRIREDITEV kaetra se vrši dne 21. NOVEMBRA t-1. ob 4 uri popoldne, v društvenih prostorih ulica Simbrón 5148, Villa Devoto v S P O R E D : 1. Otvoritev, GODBA 2 O Mraku, (Ferjančič): poje moški zbor 3. Pastir (Fr Ferjan&ič): poje moški zbor 4. Na nebu zvezde sevajo (S. Gregorčič), mesan zbor 5. Nemaram za te. (V Vodopivec). mešan zbor 6. VESELA IGRA V DVEH DEJANJIH: LAŽI ZDRAVNIKA — Po končanem vsporedu prosta zabava z plesom. — —Društveni bufet bode kot ponavadi dobro založen — VSTOPNINA: Prostovoljni prispevki V slučaju slabega vremena se vrši prireditev nedeljo pozneje. K ohi'ni udeležbi vljudno vabi ODBOR Naznanjam, da sem odprl gostilno 'VIPAVA' kjer boste vsi točno in dobro postreSeni z dobro domačo hrano ter z izbranim dobrim vinom in prvovrstnim hladnim pivom. Cenjenim gostom je na razpolago kegljišče in krogljišče. Priporoča se za obilen obisk lastnik Saksida Viktor Tinogasta 5139 — Devoto Bs. Aires VABILO - NA - IGP--V II. Veliko prireditev SLOVENSKE ŠOLE NA PATERNALV ki se vrši v dvorani "GERMANIA" ulica ALSINA 2513 esq. Alberti, v bližini Plaza Once v NEDELJO, dne 14. NOVEMBRA ob 4 uri pop. Ponovi se prekrasna igra (tokrat popolna): Izgubljeni raj In več raznih deklamacij, pesmic in drugo. Pevska zbora "Prosvete", moški in mešani, oktet "Tabora" in kvartet "Jadran" nam zapojó po par lepih pesmi. Igra prvovrstna, domača godba. Ker je to zadnja prireditev v tem letu, prosimo, da se iste udeležite v čim večjem številu. K obilni udleežbi vabi cenj. rojake in rojakinje ODBOR Šolskega društva na Paternalu Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. DOMAČE VESTI V ZDRUŽENE DRŽAVE ODPOTUJE Danes odpotuje v Združene države gdčna. Fani Červ. doma iz Bukovega pri Cerknem, ki se že več let kot mnogo drugih naših deklet nahaja v Buenos Airseu- Zadnje dve leti je bila v službi g. Klaka, ki je član diplomatskega zbora poslaništva Združenih držav pri argentinski vladi in z njim odpotuje v Washington, kamor je g. Klak službeno premeščen- Kot nam je pred odhodom povedala, ji je moral gospodar napraviti nov potni list, da spada k družini, ker v Združene države ne dovolijo priseliti se nikomur brez posebnega dovoljenja in da se je nemalo začudil ko mu je pokazala potni list iz Italije. Naši rojakinji in zvesti naročnici Slovenskega lista, kar je obljubila, da bo tudi na novem mestu ostala, želimo srečno pot in veselo bivanje v drugi domovini slovenskih izseljencev. ŠTORKLJA Štorklja je obiskala go. Angelo in Manuela Stepančič ter jimo, podarila srčkano punčko. Čestitamo' ZA SIROTE POK. VALENTIČA Emilio Škrjane $ 2-- iu Cirlia Štemberger $ 1.—. Od prej $ 22'—. Skupaj $ 25. —. Srčna hvala vsemi KAM JE IZGINIL? Alojzij Bric iz Oblok (Oblocca-Jusina) na Goriškem, se pogreša že čez sedem let. V Argentino se je naselil pred 9 leti. V domovini ima ženo in 10 letnega otroka. Žena se nahaja že čez pet let v bolnici, sinček je pa sirota sedaj brez matere in očeta. Ako bi kdo kaj vedel o imenovanem, se naproša, da sporoči na Banco Germánico, L. N. Alem 150, Bs. Aires, ali'pa na Nicola Torkar, Ob-locca-Jusina, prov. Gorizia, Italia- SLOVENSKA GOSTILNA Viktor Saksida je prevzel v Vi-lli Devoto gostilno "Vipava", kjer bo vsem našim rojakom z vljudno-postrežbo vedno na razpolago in ga zato toplo priporočamo. Banco G e rman ico DE LA AMERICA DEL SUD L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno zniSala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše posluženi. Obiščite nas in prepričali se boste! Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1|2. Slovenci doma in po svetu KROGLA MU JE ŠLA SKOZI STEGNO Prav malo vemo, kako težka je služba ljubljanskih mitničarjev, ki se ob mejah ljubljanskega mesta bore z zvijačami in pretkanostjo številnih tihotapcev- V eni noči je v svoji službi dobil hudo poškodbo mitniški paznik Vuršek Mihael, ki je pri stranski mitnic na Viču pričakoval tihatapce- V resnici ie zalotil tihotapca, ki je hotel vtihotapiti v mesto večje količine blaga, ter začel klicati na pomoč tovariše. Tihotapec pa je mitničarja, ki ga je hotel z revolverjem v roki zaustaviti, udaril po roki in zbežal. Revolver se je pri tem sprožil in krogla je šla mitničarju skozi stegno. SMRTNA NESREČA KLAVCA Vsa Mirenska dolina je pod vtisom žalostne smrtne nezgode, ki je zadela posestnika Franca Uriglja iz Pavle vasi. Frane Urigelj se je med drugim udejstvoval v svoji vasi tudi kot dober klavec živine. Tako je tudi pri svojem sosedu klal prašiča. Pri tem pa mu je po nesreči nož spodrsnil in se zabodel v njegovo levo nadlaket. V močnem curku je brizgnila kri po klavcu. Vsi navzoč-ni, ki so pomagali, so se silno prestrašili. toda očividno niso znali presoditi pomena rane, kajti prepozno so se spomnili, da je treba zdravniške pomoči- Ko so slednjič preskrbeli ranjenemu Fr. Uriglju zdrav niško pomoč, ga ni bilo mogoče več rešiti. Radi izgube krvi je umrl. RAZBOJNIK URBANČ UBEŽAL Prebivalstvo Dolenjske je menda še kar v kosteh strah pred roparjem Jožefom Urbančem, ki so .ga pred par leti lovili po vsem Dolenjskem orožniki zaradi neštetih grehov in zločinov, dokler ga končno niso ujeli in mu je novomeško sodišče prisodilo 25 let težke robije, zaradi enega zločina 10 let in zaradi drugega 15 let. Jože Urbanč je bil eden najbolj nevarnih roparjev, kar jih je bilo v času po vojni strahovalo dolenjsko ljudstvo ter skoraj presega zloglasnega roparja Jakopina- KEMIČAR IN LEKARNAR diplomiran na zdravniški fakulteti r Pr?gi in sv&onito preizkušen v Argentini. Hh. Mr. Franciško Huspaur Vam pripravi vsevrstne kemične analize v Vaši potrebi za zdravje. Predno delate stroške — večkrat brez uspeha — z vašim trdoprisluženim denarjem. obrnite se po nasvet do mene. Mladeniči/ Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz pebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo,— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. ^ Dock Sud. calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Aires i Urbanč je bil prepeljan po razsodbi v mariborsko jetnišnico, toda tam se je bilo bati, da pobegne iz ječe. Zato so ga poslali v jetnišnico v Niš od tam pa so iz Srbije poslali za zameno prav tako nevarnega srbskega hajduha. Ti roparji in hajduki utegnejo namreč v krajih, ki so jim znani, prej pobegniti, kakor v tujih krajih. Med tem, ko je mariborska kaznilnica hajduka dobro zavarovala, pa se je prebrisanemu in never-jeno drznemu Urbanču posrečilo da je v Nišu nekako premotil straže ter iz kaznilnice pobegnil v zlato svobodo. Urbanč je iz niške kaznilnice pobegnil dne 5. oktobra t?r je najbrž že daleč od Niša- Ni izključeno da kaj kmalu prične s svojimi drznimi napadi, na drugi strani pa tudi ni izključeno, da prično z ropi tudi drugi, kar bo vse seveda šlo na račun strahotnega Urbanče-vega imena. Urbanč je nizke postave, saj je visok komaj 159 cm, je pa zelo širokopleč in močan. Pobegnil je v kaznilniški obleki, kje si je dobil civilno, še ni znano. Zelo verjetno je, da bomo o Urbanču kmalu spet kaj slišali- ODLIKOVANJE Italijanski kralj je odlikoval glavnega urednika "Slovenca", g dr-Iv. Ahčina z redom Italijanske krone III. reda. Odlikovancu je izročil visoko odlikovanje osebno italijanski generalni konzul v Ljubljani, g. A. Guerrini Maraldi. SODBA ZOPER PONAREJEVAL GE DENARJA Maribor, dne 4. oktobra 1937 — Nenavadno zanimanje je vladalo za razglasitev sodbe v velikem procesu proti ponarejevalcem denarja, ki je bil nedavno pred kazenskim senatom okrožnega sodišča. Po mestu so se širile govorice, da bodo kazni zelo stroge, pa se je zaradi tega nabralo radi tega pri razpravi v razpravni dvorani poluo ljudi. Ob 10 so privedli vse osumljence, senat pa je vstopil v dvorano ob pol 11 ter je predsednik takoj začel či-tati sodbo: Franc Rupnik se obsoja na 6 let in 2 meseca robije ter na trajno izgubo častnih pravic. Gašper Potočnik dobi 1 leto robije in 3 leta izgube častnih pravic; Franc Majcen 1 leto in 8 mesecev rob;je in 3 leta izgube častnih pravic: Mihael Medved 1 leto in 6 mesecev robije, 2 leti izgube častnih pravic, V. Po-stržin 1 leto in 8 mesecev robije ter 3 leta izgube častnih pravic; Franc Greif na 9mesecev strogega zapora M!rko Kolman na 6 mesecev strogega zapora, izgube državne službe ter na izgubo častnih pravic za dve leti; njegova žena Ana Kolman je T dobila 5 mesecev strogega zapora | pogojno na 4 leta ter 2 leti izgube j častnih pravic; Ivan Mlakar je do-| bil 5 mesecev strogega zapora, pogojno na 3 leta, njegova žena Ana Mlakar 4 mesece strogega zapora, pogojno na 3 leta. Oproščeni sta bili Antonija Postržin in Ana Vinter-Po razglasitvi sodbe je Rupnik prijavil priziv proti odmeri kazni. Tudi Postržin in Majcen sta prijavila priziv. Vsi drugi obsojenci pa so si pridržali tridnevni rok za premislek. HUDA NESREČA NA MARIBORSKI POSTAJI Dne 5. oktobra popoldne se je zgodila na mariborskem glavnem ko lodvoru huda. nesreča, ki je zadela 321etnega železničarja Franja Po-deska. Podesek je šel čez kretnico ter je z nogo obtičal v tračnici- V tistem hipu pa je bila kretnica prestavljena . in je Podesku zdrobila desno nogo od kolena do gležnja na treh mestih. Na levi nogi pa mu je odtrgala desno peto. Poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. NADŠKOF MARGOTTI JE PRIPELJAL V LJUBLJANO DVAKRAT PO 800 ITALIJANOV Gorica, oktobra 1937- — Po mestu so se že pred časom razširile vesti, da se je goriški nadškof Mar-gotti, ki je, kot znano, organiziral dve romanji k Mariji Pomagaj, po prvem romanju pritožil na merodaj-nih mestih pri italijanskih fašističnih oblasteh, ker ga niso pri prvem prihodu v Ljubljano pozdravili zastopniki Italije v Ljubljani. Svojo pritožbo je utemeljeval zlasti s tem, da je pripeljal v Ljubljano 800 Italijanov. Pri tem je mislil na svoje romane seveda, ki so bili vsi iz goriške pokrajine, med njimi le nekaj Furlanov. Druga verzija pa pravi, da se je pritožil pri cerkvenih oblasteh, ker ga ni ob prihodu pozdravil na ljubljanski postaji ljubljanski škof. Morda je to svojo pritožbo u-temeleval s tem, da je pripeljal v Ljubljano 800 romarjev! Konstati-rali smo namreč pri drugem romanju, da je goriškega nadškofa pozdravil na ljubljanskme kolodvoru kot zastopn:k ljubljanskega škofa kanonik Klinar, med tem ko je zastopal italijansko oblast sam generalni konzul v Ljubljani. Kljub temu pa nadškof Margo t ti ni mogel biti zadovoljen,kajti odpeljal se je s prvim dopoldanskim vlakom iz Ljubljane nazaj proti Jesenicam in čez mejo, med tem ko so se romarji odpeljali šele popoldne okrog pete ure. SPREMEMBE V GORIŠKI NADŠKOFU! Upravljenje solkanske župnije je prevzel dekan Rejec Jakob, župnije Zg. Trtbuša Fran Bizjak, novomaš-nik iz Idrije; v Idriji je nastavljen za kajlana Mirko Filej; E. Ferjan-čič, župnik v Šlovrencu v Brdih o-skrbuje tudi sosedno Fojano; v Lo-gah pri Breginju je nastavljen za žup- upravnika Jože Kušman, novo-Krasu je bil imenovan za župnika mašnik iz Idrije; v Brestovici na B. Špacapan, doma iz Mirna, župnijo Sočo in Trento, ki sta gotovo najtežavnejši v Julijski Krajini, pa u-pravlja H. Srebrnič, novomašnik iz Medane v Brdih- Za župnika na Colu nad Ajdovščino je bil imenovan Anton Žagar in Stanislav Vrto-vec v Podbrdu, za ekonomskega vikarja solkanske župnije Anton Rutar za koralnega vikarja v goriški stolnici so bili posvečeni Kazimir Humar in Alfonz Čuk iz semenišča v Rimu ter Rudolf Klinec iz semenišča v Boloniji. PRI RODIKU SO NEHALI ISKATI PREMOG Po skoro enoletnem brezuspešnem iskanju so polagoma odpeljali vrtalne stroje. — Svoječasno smo poročali v našem listu, da so pričeli skoro na 40 krajih v okolici m^d Rodikom in Vremsko dolino vrtati v nadi. da bodo tu našli močne pre-mogove žile. Toda v svojih načrtih so se popolnoma všteli in so morali z nekoliko manjšim pompom, kot so prišli, spraviti stroje ni nehati z delom. Ponekod so kopali in vrtali v globino skoro do 10Q0 jp, a le v enem rovu so našli majhno pre-mogovo žilo, debelo okoli. 40 cm. Stroje so odpeljali nekam v Lstro. S tem je izgubilo precej domafinov delo. PETER JEREB: OSEM ZBOROV Založila in izdala Hudadova župa v Ljubljani, cena zvezku je Din 10. Ta zbirka, ki jo je Hubadova župa izdala ob 70-letnici priljubljenega ljudskega skladatelja in našega rojaka, je zbirka osmih moških in mešanih zborov, ki so melodiozni in za izvajanje lahki. NOVICE IZ KANALA Kanal, sept. 1937. — V Kanalu so postavili visok drog za zastavo v spomin na ustanovitev imperija. Na to misel je prišel tamošnji po-deštat inž. Casanego. Verjetno je, da bod° sledili temu zgledu še drugi podestatje v slovenskih krajih, tako da bodo imeli fašisti zopet lahko povod, nastopati proti slovenskemu prebivalstvu. DROBNE VESTI 14 milijonov frankov so doslej nabrali in odposlali španskim republikancem belgijski delavci. Mussolini je slavnostno otvoril novo ustavljeno mesto Guidonio. Ob tej priliki je bil od mestnega prebivalstva navdušeno sprejet- Vojaštvo pa mu je izkazalo čast s 21 topovskimi streli. 10.000 belih golobov-pismonoš je vest o otvoritvi razneslo po vsej Italiji. Ekspresni vlak Rio—San Pablo je skočil s tira ter se prevrnil. Dva vagona drugega razreda sta pri tem padla v reko Paranliyba in so se štiri osebe ubile, 17 pa jih je bilo ranjenih. V Inomostu na Tirolskem je policija odkrila tajno organizacijo, k» je zbirala iti pošiljala prostovoljce čez Švico in Francijo republikanski vladi- Vodje organizacije je bil bivši sovjetski trgovski tajnik na Dunaju. Policija je aretirala 40 oseb. Vodja organizacije je pobegnil v Švico, a so ga švicarske oblasti na zahtevo Avstrije aretirale- Italija obtožuje francoskega ministra za zrakoplovstvo, Cota, da je odposlal meseca oktobra 17 leta! za bombardiranje in 22 lovskih letal ter 18.000 ton gasolina španskim republikancem. —Butovlje. — Strela je udarila hišo Baričevih. Udarila je v >pal-nico, v katerivsta spala posestnika,; in njegova žena. Njima se na srečo ni zgodilo nič,- a strela je povzročila požar vsled katerega je pogorela stanovanjska hisa in hlev. Sorodnika pokojnega^ generaüa Skodnika, ki je bil doma iz Kanala, so darovali kanalcem 200 knjig in omaro zanje. Seveda so knjige samo italijanske. RADI OBILNEGA DEŽJA SO NASTALE POPLAVE Klana, septembra 1937. — V teh dneh je bilo pri nas zelo velik0 dežja Nad Gomancem se je utrga! oblak tako, da so bili naenkrat vsi potoki in hudourniki polni vode. ki je drla v Reko. Nastala je poplava, ki je v Zabičah in Trebčanah napravila veliko škodo, pa tudi v drugih krajih po dolinj ob Reki. Pridi in prepričaj se kaj ** nudi na ceni in v kvaliteti Krojačnica Mozetič OSORIO 6052 - La Paternal Buenoe Aires —-Čepovan. — Trgovec Salvatore Sanfilippo je bil kaznovan, ker je prodajal živila dražje, kot je bilo oblastveno dovoljeno. Oblast je odredila zaporo prodajalne za par dni. —čepno pri K°šani- — V nevihti, ki je divjala pretekli; teden, je strela ubila posestnika Antona Premrova. Vihar je napravil poleg —Gorica. — Nedavno je bila zaprta baradi mazaštva Urša Vončina. Ta je iskala žrtve za svoj poklic preko raznih sotrudnic v daljni o-kolici. Preiskavo oblasti z veliko natančnostjo nadaljujejo, ker je bilo prizadetih mnogo nedolžnih oseb. V Labinu so pričeli graditi celo vrsto javnih poslopij. Občina se je morala radi tega zadolžiti za več sto tisoč lir. Zgraditi nameravajo novo Šolsko poslopje, nekaj novih cest ®l kanalov, vodovod, električno o-mrežje in drugo. —Marija Pahor iz Opatjega sela, stara 28 let, je dobila 45 dni zapora naznanjena od oblasti vsled kršitve javne varnosti. —Zagovarjati se je morala pred sodiščem Marija černetič, iz Oseka pri Šempasu, stara 67 let. V dobri veri,d a je prejela pravi 20 lirski bankovec, ga je oddala v trgovini, kjer so ugotovili, da je bankovec ponarejen. Ker ni bila kriva, jo je sodišče oprostilo. —Aretirali sto 20 letno Josipinio Varen s Studenega radi delikta proti materinstvu. Obdolžena je, da je zadušila svoje dete. POZOR! HOČETE BITI DOBRO, MODERNO IN POCENI OBLEČENI? Obiščite novo slovensko moderno krojačnico "TRST" Gabrijel Milic Avda. DEL CAMPO 1080 Bs. Aires (PalterpiaJ) —Tri do štiri kilometre od meje pri Postojni so našli mrtvi dve potujoči trgovki. Ugotovili so, da ne gre za roparski umor, ker so našli okoli njih blago in denar. —Bitežnik Anton iz Solkana, star 70 let, je tako nesrečno padel z voza, ko je hotel skočiti ž njega, da je dobil teške poškodbe po glavi in pretres možganov. Ko je skočil, se mu je namreč zataknila ena noga. —Za novega župnika v Svetem Ivanu pri Trstu je bil imenovan duhovnik Giordano Minatori. Novi župnik je po rodu Tržačan in je star 35 let. Imenovani je izvršil preje tehnično strokovne šole za kemijo in radiotehniko. Šele v 26 letu se je odločil za duhovski poblic in vstopil v goriško semenišče, kjer je tudi pel novo mašo- Do sedaj je služboval v dveh hrvaških župnijah v Istri. Tako so dobili tržaški okraji Sv. Jakob, Barkovlje, Rojan in Sv- Ivan nove župnike in sicer dona Malabotti-ja, dona Galvania, dona Drius-a in dona Minatori-a. Fašistična krajevna skupina, znana pod imenom "quis contra nos" je priredila novemu župniku Giorgiu Mina-tori-u sprejem in mu izrekla dobrodošlico. Novega župnika je vzgajal za duhovski poklic znani nadškofijski u pravnik Sirotti- —TRST—Oblasti so izdale nov seznam maksimalnih cen za živila. Cene kruhu znašajo za moko št. 0 2,20 do 2,50 lir za kg; št 1 1,75, št. 2 1,60 lire. Pšenična moka od 1,80 do 2 liri, fižol 1,70 do 2,85, olivno olje od 8.70 do 9.50, najboljše olivno olje 11,75, semensko olje pa 6.60 do 7.20, surovo maslo 15,10 do 16,20. Slanina 10,60 do 11,10, mleko 1.10; kava po 33.50 do 39 lir sladkor 6,25, meso: goveje in vdovsko 5,70 do 9,90, tefečje 7.70 do 17.10, svinjsko 10.60 do 11.60. —V bližini Bukovegai na Cerkljanskem se je v preteklem mesecu pripetila huda nesreča- Potok Bača je bil v tistih dneh vsled deževja močno narastel. Dva Stravsova fant ka 14 letni Tinče in 11 letni Drej-če, sta se vračala domov in sta morala preko lesene brvi čez potok. Sredi brvi pa sta oba omahnila v vodo, ki je pogotnila Drejčeta, do--čim se je Tinče rešil s tem, da se je oprijel odlomljene veje, ki se je zataknila ob bregu- Šele čez pol ure so ga opazili ljudje in ga rešili, ko se je boril že v poslednjih močeh. Truplo njegovega bratca, pa kljub naporom še do danes niso mogli najti. —Iz Jugoslavije se je vrnil Lov- renčič Anton, star 24 let, doma iz KROJAČNICA "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni. Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem. FRANC LEBAN Ul. WARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGOTRItE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni , — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obi. stih jetrah, žaladcn, žičevju itd, Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Batrinov, občina Nova Kapela (Jugoslavija), ■ italijanski državljan, pristojen v I!- Bistrico. Dne 27. avgusta t.l. je bil aretiran od italijanskih obmejnih oblasti v Postojni, ker je odšel v Jugoslavijo brez potnega liste. Zaprt je bil 20 dni v okrajnem sodišču v Postojni, kjer je bil zaslišan. Dne 16: septembra je bil izpuščen in oproščen kazni, ker je bila zaradi prekoračenja meje izrečena amnestija. —Začetkom septembra se je vrnil iz konfinacije Srečko Bajt iz Idrije. Bil je aretiran leta IC'34 pod sumnjo vohunstva- Ker mu niso mogli ničesar dokazati, so ga. poklali v prognanstvo. Bajt se je nahajal nekaj časa na Ponzi, pozneje so ga poslali v neko zakotno vas južne Italije. —Pri padcu z motorjem na cesti blizu Sv. Lucije si je zlomil nogo Herman Leban. —Dne 26. in 27. septembra se je rod'lo v Trstu 14 oseb, umrlo pa jih je 16. Poročil se ni nihče. Le redko je v dnevnih poročilih o rojstvih in smrtih mogoče zaslediti presežek rojstev nad umrlimi. —"Lloyd Trieatino" je pričel s temeljito popravo svojih ladij in z urejevanjem raznih drugih del, ki so v zvezi z novimi zvezami, ki jih je dobil po ureditvi trgovskega prometa v Italiji in sicer z Afriko. —481etna Argentina Kozman iz Vrtojbe je tako nesrečno padla po stopnicah, da so jo morali prepeljati v bolnico- Njene poškodbe so zelo resne in so eelo v bojazni za njeno življenje. Poškodovanka je mati petih otrok. (Nadaljevanje s prve strani.) si a vi ja jo ustanovitev te nove fašistične postojanke v Južni Ameriki in tolmačijo dogodke kot posledico in uspeh sklenitve protikomunistič-zveze. Drugod, t- j. v demokratičnih državah, je pa Varga.sov državni udar izzval drugačne komentarje. Posebno v Združenih državah Severne Amerike so se zelo neprijetno iznenadili, ker pomeni ono, kar je Vargas storil, pravzaprav udarec u-smerjen proti Rooseveltu, ki je pred nekoliko tedni nastopil kot zagovornik demokratičnih režimov ter je z ostrimi besedami obsodil diktature. Seveda pa amerški diplomatič-ni krogi previdno izjavljajo, da spadajo sedanji dogodki v Braziliji docela v območje notranjih s-.idev te dežele, v katere se Zedinjene države ne bodo mešale. Najvažnejše vprašanje in najbolj zanimivo ugibanje, s katerim se sedaj ukvarajo razni pisci komentarjev, je sedaj to: ali bo brazilijanske-mu zgledu sledila še katera južnoameriška država? V nekaterih izmed teh držav je vsaj pri upravnem aparatu, pri'-pnih, ki imajo državno oblast v svojih^rokah, dovolj razpoloženja za kaj takega. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERNIČ DORREGO 1583, 54 _ 3588 Bs. Aires KROJAČNICA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern> način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES FAVSTA i Karel Angoulemski je planil kvišku. Pardaillan mu je pod mizo močno stopil Baš itedaj je stopil v sobo mlad žlo- na nogo. "vek v črni obleki in sedel za sosednjo "Oho," je dejal. "Glejte, glejte!" '»'Izo. Ko je zagledal viteza, se je zdrz- Kakopak," je rekla Roussotte. — "Seveda ga poznam''. "In mimo tega," je končal Pardail- Pardaillan se je zavrtil na stolu, na-lan, "mimo tega, vi zala porodnica," slonil se na mizo, pogledal krčmarici — Roussotte je spet priklecnila im pr- v obraz in dejal: 81 so se Ji napele od sladke zadrege, — "Dajte, opiáite mi ga! Rad bi zaslu-"mimo vsega tega, oj roža, ki bi bila žil tistih pet tisoč zlatnikov..." 5e prekrasna gospa iMonpensierska lju- "Deset noblov stavim, da ga poznate bosumna na vas, če bi vas poznala," — tudi vi," se je mirno oglasil bledi mladi Prt teh besedah je črno oblečeni mla- ] mož v črni obleki, denič vztrepetal in p-rebledel kakor smrt. — "mimo vsega tega vam mazna-1 Pardaillan spozna, da je krčmarica nlai, (ia ostanem pod vašo streho, do-1 lepša, nego se zdi. kler bo žvenketal v mojem pasu le Se en tam Brebrnjak... Imate li posteljo I Pardaillan se je ozrl na svoj rapir, saane?" češ, ali mu leži tako. da ga lahko do- Roussotte Je hotela zardeti; na ža- seže, in na vrata, ali bo lahko z enim lo»t moramo reči, da se Ji ni posrečilo, skokom pri njih, da jih zajre; nato je s tisto posebno lahkoto, ki Jo opažamo pogledal neznanca, ki se je bil oglasil Prt staricah, kadar bi se rado zdale, Toda mladi mož Je že pobesil glavo na •da Jim Je petnajst let, je stekla k Sr- prsi in utonil v mrko zamišljenost. ka uemu mladeniču in ga Je vprašala, kaj kor da je pozabil etav0 Se tisti mah l>o pu. ko Jo je ponudil. "1'rlnesite ml vina, ki ga pijeta ta "Ohej, gospod," je rekel Pardaillan, ><3va gospoda!" je rekel neznanec. 1 "to bi so reklo, da Ka poznate tudi vi?" izba je bila polna vojnikov. ženska, ki je prišla nazadnje, jih je gotovo obvestila in vse to govoričenje je bilo samo še kruta predigra napada. Krčevito stis-kaje ročnik bodala, se ja Karel počasi obrMl proti neznancu v črni obleki. 'Ubijem ga tisti mah, ko naju naskočijo," je sklenil sam pri sebi. — "A kdo ve, koliko jih pride za njim? IV kakšno osje gnezdo sva zašla?" "Ho, ho!1' je nadaljeval Pardaillan. Kakor se zdi, ga vobče ni človeka, ki ga ne bi poznal?. • ■ " "Jeli, Paquette, da ga poznava?" je virašala Roussotte. "Kakopak!" je odgovorila Paquette. "Nu. če ga poznata, oplšita mi ga", je rekel Pardaillan. "fte vam je do tega, da bi zaslužili pet tisoč zlatnikov," je dejala Roussotte majajo z glavo, "tedaj se nikar ne zanašajte name!" "Tudi name ne," je rekla Paquette. Pardaillanova osuplost je prikipela do viška. "Tako mi Pilata!" Je godrnjal sam pri sebi, "ali se mi res vrti v glavi? Ali sanjAm,? Dajte," je |dodal, "priredita. Tistih pet tisoč zlatnikov me Karel Je med tem žalostno gledal "Poznam ga! odvrne neznanec. D . „ , , nrav nič ne miče. Evo vama vsaki deset "ardaillana. "Tudi jaz ga poznam," se je zdajci |plttY ....... , . "Tako vam vra(?a, dragi tovariS!" pridružil pohleven glas. Je vzkliknil Pardaillan, videč, da se Ženska, ki je nekaj minut poprej sto- RousBotte vrača k njima. Zahvalite Bo- pUa v sobico, se je približala in z na ga. da niste podobni tistemu Pardail- smeiškom položila roko na Rousaottin lanu, ki je prejle klicar obetal t«t ti- komolec. 804 zlatnikov za njegovo glavo. Pet Pardaillan se je nervozno zagrohotal. tisoč Zlatnikov! Vraga, to ni kar »I bo- Bilo mu je, kakor da sanja grde sanje. Ui- Prebito rad bi poznal tega Pardail- Karel Angoulemski Je bil med tem pod lana"l miao izdri bodalo, prlprnvljaje se, da ftoussottln obraz «e Je mohamo zr«s- bi prodal svoje življenje kar moči dra 0ll. go. O tem, da ja Pardaillan spoznan, "Jaz ga poznam," Je dejala. ' ni bilo ve« nlkakega dvoma. Pivska Ce vaša Visokost želi," je rekla Roussotte. "Da; moja Visokost celó zahteva." "A tega, kakšen je gospod de Pardaillan, vam ne poveva. .." "Ni potreba." "Nu vidite, gospod plemič, gotovo ste opazili, da. je napis najine gostilna •Pri želesmi stiskalnici'.. . Tako sva jo imenovali v spomin na viteza de Par-daillana..'' "Oho, samo vitez je?'' se je zavzel Pardaillan. "Z naslovom samo vitez, a s srcem višji od kneza," je rekla Roussotta— "Jeli. Paquette?" "Gotovo da!" je pritrdila Paquette. "Roussotte, Paquette," je zamrrural Pardaillan, držeč se za glavo in napeto opazujoč ženščini. Zdelo sa mu je, da ju j.ozna, toda ni se- mogel spomniti, odkod. "Takrat, ko so jeli iztrebljati hugonote," je izpreigovorila Roussotte. "se je pripetila vitezu in njegovemu o četu nesreča, da sta pala v oblast kra ljice Katarine.. Vrgli so Ju v Tempel in so ju obsodili na smrt., ne moreta si misliti, na kakšno! Zaprli so ju v žolezno kletko, ki je bila tako naprav- ruinenjakov, v dokaz, da jih Imam do volj..." Roussotte in Paquette sta prebledeli od presenečenja. Dvaj?et zlatnikov!... "Vzemita jih," ja dejal Pardaillan in porinil zlato pred ženski. V zameno ml Izvesta, odkod poznata vražjega Pardaillan». Dobra istorija po obedu je za dvajset zlatnikov poceni." Krčmarici sta1 dregnili druga dru- ' ''vL ' * W * b1" go s komolcem, spogledali se, pogra- Í bili zlato in seli. "Kako je zvedela, ne ve nihče... Dvignila je vse poulične dekline, kar jih ja bilo v Parizu tiste dni, in je z njimi navalila na Tempel. Poginila je, toda osvobodila je Pardaillana. Pardaillan je zaprl oči. V duhu je zagledal rešiteljico, divjo in nežno Ca-tho, ki je dala življenje, da je njega otela smrti. Videl je svojega očeta, starega pustolovca z železnimi mišicami in otroško dušo. Videl je Pariz Jerne-Jeve noči, rdeč od krvi in požara. Videl je poslednji boj v Montmorencyjskem. dvorcu in očetovo smrt na niontmartr-skem hribu. In zdajci ga je obšlo, kakor da se utrinja vse drugo: iz brezdna minulosti je vzplavala predenj podoba Loize, živa in smehljajoča se na razvalinah njegovega življenja... Začutil je da se je takrat vse ustavilo zanj. Takrat : v tranutku Loizine smrti... Občutek, da hodi po svetu živ mrlič brez duše v prsih, ga je prevzel s toli strašno silo, da si je nenadoma zaželel konca. Odprl ja oči Bile so tako prepadene, da je izpreletela ženščini groza, ko sta srečali njegov pogled.. Zasmejal se je. Karla je kar zamrazilo od tega obujenega smeha. Pardaillan pa se je obrnil ljeno, da so se stene primikale drugi k mlademu možu v črni oblaki in ga je k drugi in so naposled zmečkale tistega, kdor je bil v njen". "V želazno stiskalnico!" Pardaillan je prebledal in lasje so se mu naježili. "A naša Catho", je nadaljevala Roussotte, "naša Catho ju je rešila.. . Ste li poznali Cajtho? Midve sva jo ljubili kakor sestro. In Catho je ljubila viteza Pardaillana, čaprav mu ni nikoli povedala. življenje je dala zanj." "življenje." je ponovil vitez s hri-pavim glasom.. vprašal z glasom, ki ga sam ni vež poznal: "Nu, gospod, kako? .. Ali hočete zaslužiti pet tisoč zlatnikov?..,'' Neznanec je vzdiginl glavo, priližal se, sedel k vitezu in odgovoril: "Ne, gospod! Rajši bi »i odgriznij jezik, kakor da bi vas izdal; in če bi bilo moje srce zmožno take misli, bi ga iz-ruval e tamile svojimi rokami.. Razumete, gospod de Pardaillan?..,." Roussotte in Páquette sta preplašeno DOGODEK OB MEJI Logatec, septembra 1937-— Ob nekem obmejnem cestnem pre hodn sta se pred kratkim sestali dve sorodnici, ki se nista videli že dalj časa- Ona, ki je prišla z onstran meje se je zglasila pri službujočem italijanskem stražniku v stražnici in prosila za dovoljenje, da bi smela govoriti s sorodnico, ki je ."tala tostran. Stražnik pa je sestanek odklonil, nato pa dovolil petminutni razgovor pod pogojem, da bosta so-rodnici govorili le v italijanskem jeziku, Stal je poleg z uro v roki in skrbno pazil na to, da sta se raz-govarjaü samo v italijanskem jeziku. Ko je pet minut prešlo, sta se morali v sredi razgovora posloviti- TRŽTŠKA INDUSTRIJA ZA AV-TARKIJO IN OKREPITEV IMPERIJA Važna seja pokrajinskega sindikata v Trstu Pretekli teden se je vršila v Trstu generalna seja pokrajinskega sindikata. Po običajnih otvoritvenih formalnosti in slavospevih duceju, je glavni govornik izjavil, da je njih organizacija srečna, ker je prispevala k ustanovitvi imperija, bodisi .1 svojimi tovarši, ki so delali na suhem v organiziranju najintenzivnej-šega dela za pripravo vojnega mate-rijala, kjer so se voditelji in industrijalci pokazali neutrudljive, bodisi kot voditelji na trgovskih ladjah. To smatra govornik kot prvo dejstvo, ki ga mora. povdariti v zvezi z dogodki zadnjega leta, pozablja pa povedati koliko so ta podjetja, pri kateri so tako vneto delali lani, prinesla čistega v žepe. Drugo važno dejstvo pa je ustanovitev novega industrijskega centra s postavitvijo destilacijskih in rafinerijskih naprav v Žavljah, ki da so med največjimi v Evropi. Pri tem povdarja zahtevo italijanskega gospodarstva za osamosvojitev, kar je tudi odredil duce. OBSODBA PODMELŠKEGA ŽUP NIKA Pred kratkim je bil župnik iz Podmelca Šorli postavljen pod policijsko nadzorstvo za 2 leti- SIROTTI SPET STRAŠI Sirottijevo ime je še dobro v spominu našim čitateljem izza časov, ko je bil odstavljen zadnji naš goriški nadškof dr. Sedej, ki pa je s prihodom današnjega nadškofa Margottije spet prišel z dnevnega reda. Pred dnevi je bil prestavljen iz malega semenišča v Kopru msgr Fornasaro, ki je načeloval zavodu kot rektor, in bil imenovan za knjigovodjo v tržaški škofijski pisarni. Ker se je istočasno pojavil v Trstu Sirotti, so se začele razširjati govorice, da bo spet imenovan za rektorja malega semenišča v Kopru, v katerem se na notranji gimnaziji pripravlja za duhovni poklic naraščaj tržaške in poreške škofije. PREISKAVE V VIPAVSKI DOLINI Med 8- in 10. avgustom so oddelki policije, orožnikov in milice po Prva slovenska krojačnica LEOPOLD UŠAJ Katera vam nudi v vsakem oziru vedno najboljšo postrežbo za spomlad in poletje Velika izbira najmodernejših vzorcev blaga angleških tovarn Camper in Saifield GARMENDIA 4947. — LA PATERNAL noči obkolile vse vasi od Crnič do Kamenj v Vipavski dolini. Na vse zgodaj zjutraj, še preden se je zdanilo, so se pričele hišne preizkave in sicer kar v 40 hišah naenkrat. Preiskovali so vse kotičke. Preiskava je prebivalce silno razburila. Našli niso ničesa? razen kakega zarjavelega bajoneta ali podobnega. Še nekaj dni po preiskavi so patrulje miličnikov nadzorovale vse ceste, ki peljejo v te vasi- Kaj je bilo vzrok te velikopotezne preiskave ni znano. KONEC ZASTRUPLJENJA Z GOBAMI Koliko oseb se zastrupi s strupeni mi gobami, tudi v Mariboru je v e-nem samem dnevu kar 14 oseb obolelo na zastrupljenju z gobami- Sedaj pa menda ne bo več nevarnosti zaradi tega zastrupljenja. Dr. Binet, profesor filozofije na pariški medi-^ cinski fakulteti, je namreč baje iznašel hitro učinkujoče sredstvo zoper zastrupljenje z gobami, ki pomaga tudi v najhujših primerih Znanstvenik je našel pri preiskovanju krvi mrličev, ki so umrli zaradi zastrupitve z gobami, da je b^lo v krvi za petino manj grozdnega sladkorja. Profesor Binet je torej na živalih preskušal zastrupitev, tako da je strup od gob uničil z vbrizganjem tega sladkorja in živali niso obolele. Tudi ljudje so na ta način ozdraveli. Profesor Binet zlasti poudarja, da je to zdravilo že zato izborno, ker je tako preprosto, saj ga vsebuje med in ga je iz medu lahko dobiti. EXPRESO "GORIM' DVA NOVA PARNIKA Dva nova trgovska parnika bodo še letos spustili v morje v ladjedelnicah pri Splitu. To sta parnika "Sa rajevo" in "Šumadija", ki sta oba zgrajena doma in z domačim kapitalom. Oba parnika imata po 500 ton in bosta vzdrževala le domače proge. Opremljena sta z vsem modernim komfortom. Svečanemu dejanju spuščanja obeh parnikov v mo rje bo prisostvoval tudi prometni minister dr. Spaho. KNEGINJA JE BILA OPE RIRANA Na slepiču so operirali v Londonu kneginjo Olgo, soprogo našega kne-za-namestnika Pavla. Operacija je dobro uspela. POŽAR V SPLITSKI TISKARNI Dne 10. oktobra ob četrt na 5. je izbruhnil požar v upravništvu "Nova doba", ki se je kmalu razširil tudi na tiskarno, kjer so ravno tkkali ta dnevnik. Požar je uničil prostore upravništva, rotacijski stroj ter več stavnih strojev Linotipe. Škoda je cenjena na milijon dinarjev- Tiskar-niški prostori so bili zavarovani, le upravništvo ne. Dnevnik "\ova Doba" razpolaga še z drugo manjšo tiskarno in bodo sedaj tiskali v tej tiskarni. BOLJ KISLO VINO Trgatev je v slovenskih krajih skoraj zaključena- Neugodne vremenske razmere, ki so vse poletje, še bolj pa proti jeseni onemogočale zoritev grozdja, so krive, da je bil letošnji pridelek po kakovosti slabši kakor lanski. Pridelek je ponekod obilnejši kakor lani, drugod pa spet skromnejši. Na Dolenjskem štejejo letošnjo trgatev po količini med naj boljše, razen v krajih, ki so jih prizadela toča in razna neurja- Cvička bo letos sicer več, vendar bolj ki-' siega. SKESALA SE JE V šibeniškem zaporu se je poročil 27 let star Gjoko Ivovačevič z Jurko Barčič. Fant je prišel v zapor, ker se je s silo lotil dekleta, v katerega je bil zaljubljen- Že tri mesece je sedel in čakal sodbe,, dokler ga ni rešilo kazni dekle samo. | Dekle je fanta radi stalnega nadle-í govanja prvo ovadilo, pozneje se je j pa premislilo in sklenilo, da fanta poroči. Ko je Gjoko ravno moral stopiti pred sodnika, se je pojavila Jurka in izjavila, da. je fantu vse odpustila in se z njim sklenila poročiti- Na to izjavo je sodnik razpravo prekinil, nakar sta se Gjoko in Jurka kar takoj v ječi poročila. OTROK — MATI IN ŽENA Najmlajša jugoslovanska mamica je menda 13 letna Silva. Minda iz vasi Sv. Jovan v Banatu- Deklica se je še prav v otročjih letih zaljubilo v 16 letnega fanta. Ker pa ljubezen ni ostala brez posledic, so se starši morali sprijazniti z dejstvom, da se morata mlada, kljub otročjim letam, kar poročiti. Otrok, ki ga je Silva rodila, ima menda najmlajšo mater v Jugoslaviji. FRANC LOJK Calle VUiLAROEL 147« Ü. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Agencija PUTNIK SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 i Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito AGENCIJO "PUTNIK" LastPik: Anton Kolungja viknili, ko ata začuli to ime. Páquette je »tekla k vratom in jih Je naglo zaprla. Karel, ki je bil že planil kvišku. Jo sedel nazaj. Pardallian si je potegnil z dlanmi po čelu, da bi pregual smrtonosne misli, ki so ga morile, ženski sta se trej.etaje zazrli vanj in zamr-mrali s sklenjneimi rokami: "On je!. . Vse to je trajalo jedva trenutek. "Kdo ste, gospod?" Je vprašal vitez. "Odkod me poznate? In če me poznate. zakaj ne storite, kakor je razglašeno?" "Poglejte ti dve nesrečnici, gospod de Pardaillan". Je odvrnil noznanec. "Vlačugi sta in ne moreta mi zameriti, če Ju imenujem s to besedo. Pet tisoč zlatnikov bi bilo za njiju dve bogastvo. In vendar jima čitam na obrazih, da bi rajši umrli kakor ovadili Pardaillana." "Zato. ker «a ljubimo vsi. kar nas Je ponižanih I" Je rekla Páquotte. "In ljubimo ga, ker mas ne prezira zaradi naše nesreie", je dejala Kous-sotte. "Biriči, ki gonijo siromake v Ječa, so že nekaterikrat l»eiali pred njegovim rapirjem", Je povzela Páftuette. In Rousisotte je dodala: "Gospod vitez je prijatelj vseh, ki plakajo. Njegova beseda je trda, kadar govori z močnimi, in mehka, kadar se obrača do oas, ki smo šibki. Gospodarji in zatiralci, ki mas izžemajo in obešajo, poznajo njegovo železno roko. Tako Je rekla Catho, ko Je zbrala ubo-Ke KHiličn!ce od atarte do mladice in nas Jo povela rai Tempel, da nm bi me v resnici ljubil, bi se vse mu odrekel in bi prišel k meni ter rajše z menoj živel v bedi in pomanjkanju !" "Toda kdo 'vam pravi — odvrne Aron Katz, — da Pot.emkin, caričin miljenec ne hrepeni za tem! — Ne pozabite Elizabeta, da carica Katarina ne zna ramo ljubiti, — temveč zna tudi sovražiti. Če bi se ji izneveril, bi ga preganjala s svo- jim sovraštvom celo na konec »vota!" "Tega se Aleksander Poteniki» dobro zaveda; zdaj ga s Katarin® fle veže več ljubezen. Ne veže ga 2 njo njegova strast, temveč samo — strah!" "Mar se mož sme bati?" vzklikne jezno Elizabeta. "Zaničujem strahopetce !" "Tudi pogum mora imeti svoje meje1" odvrne stari Aron Kat«. "Moški rajše kljubujejo sovražni® kroglam, kakor ženi, v kateri so zbudili ljubosumnost in sovraštvo. "Torej ni nobenega' sredstva, d» bi ga iztrgala nasprotnici!" vzdih-' ne Elizabeta. "Poslušajte me, Elizabeta reče starec in si pogladi belo brado. "Nekaj bi vam hotel predlagati, pa Va® bo morda potem mogoče najti ono siedstvo, ki ga iščete. — Gotovo se vam bo zdelo čudno, če vam povem» da sem si to jaz izmislil, toda verujte mi, da je to edina možnost, ako hočete premagati svojo nasprotnico! — Toda obljubite mi Elizabeta, da mi boste tudi v bodoče ostali prijateljica, četudi se morda ne odločite za moj predlog, da bova tudi v naprej ostala dobra in zvesta pri' jatelja, ki se spoštujeta in si vedno pomagata. Elizabeta pomidi prisrčno roko starcu, ki se je nekako čudno vznemiril. "Gospod Katz, to vam rada obljubljam, moja ljubezen in hvaležnost napram vam ne bosta nikoli prenehali. (Nadaljevanje)