Kam drži na desno cesta ? Kam drži na levo pot? Stare babe in otroci verujejo v strahove. Smejimo se jim ter jim pustimo govoriti o njih, kolikor jim drago. Sami pa pravimo, ne, ne verjamemo v strahove. Pa je vseono mnogo in celo u-glednih in sicer razumnih ljudi, ki verujejo v vraže in strahove Ne v babje, temveč v politične strahove, Celo leto so se trudili hajmat-dienstlerji ter naslikali slabo poučenim ljudem grozotanski jugoslovanski strah na plebiscitno steno. Ta bavbav je tako strašen, da bi planili že davno vsi omikani narodi na Jugoslavijo, ako bi bila le ena petina resnična, kar bi nam radi natvezli. Z eno besedo: v Jugoslaviji bodeš stokrat revež, tako nam zveni na ušesa od jutra do večera. Ampak predno pobere človek pred strahom šila in kopita, je priporočljivo, si takšen strah dobro ogledati od zu-J naj in znotraj Ponavadi se potem iz-! kaže, da je od znotraj votel, od zu-i naj ga pa nič ni Recimo, da je po plebiscitu in ti ubogi revček si pripadel k Jugoslaviji. Vreči ouško v koruzo ne velja / ko se čutiš nesrečnega, treba gledati, kako se potegneš iz luže. Premišljuješ in naenkrat vidiš, da si zadel terno. Ker nečeš ostati v Jugoslaviji, prodaš svoje posestvo. Seveda za jugoslovansko drago valuto. V nemški Avstriji in posebno v nemškem delu Koroške je, kakor je soditi po časo-| pisnih naznanilih, vse polno kmetij i na prodaj. Toraj zmenjaš jugoslovanske dinarje za velik kup avstrijskih kron, s kterimi kupiš še enkrat tako veliko posestvo in ti še vedno dosti i preostane, da spraviš novo gospodarstvo v red, ki je po tvojem srcu. Iz bornega kajžarja si postal čez noč imovit kmet, samo ker je cona A pripadla Jugoslaviji. Uredništvo in upravništvo v Vellkovcn. List izhsja v£«k torek la petek. Naročnina znc.ta: ceMrtao 12 K, polletn- frK, četrtletno 3 K, Cene inseratom: enostopna petitvrst« ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K, Pri naroČilu narf 10 objav popust fiinaus mit dem Michel iz naše zibelke! Na Koroškem je bilo središče siovenske moči, Koroška se lahko imenuje zibelka Slovencev. Poštnina v pavftalirana. Slovenska Koroška: Pro-n vas, ljubi stričej, spodite vendar tega nerodneža iz moje zibelke! Plebiscit; Kršen duš, ali se mi spraviš iz zibelke, ti motovilo inotovilasto. Kako pa, če pripade plebiscitno ozemlje nemški Avstriji in se tam vsled znanih razmer ne počutiš dobro? Spregledaš, da ne moreš gospodariti in bi se preselil rad kam drugam, magari v Jugoslavijo. V ttm primeru ti je pa pot zaprta. Lahko sicer prodaš svoje posestvo, toda z izkupičkom ne dobiš več ko kvečjemu tretjino toliko grunta kolikor si ga prodal in če si imel v nemški Avstriji samo kajžo, si v Jugoslaviji z avstrijsko bogatijo berač, po-polen berač. Strahu torej nič ni, kvečjemu se je izkazal za dobrega prijatelja. Da pripade slovenska Koroška Jugoslaviji, to je jasno in sigurno. Za vse one, ki jim ne bi ugajalo v novi državi, srečna priložnost, da postanejo iz kajžarjev imoviti kmetje, iz posestnikov veleposestniki. To so čudeži jugoslovanskega dinarja. Kaj sledi iz tega? Da moraš glasovati belo, t. j za Jugoslavijo. Ako ti v tej bogati in lepi državi ne bo ugajalo, boš lahko še vedno dobro prodal svoje posestvo ter si potem z izkupičkom v Avstriji kupil še večje posestvo. Herbstmanöver. čudna so pota pravice. Včasih so bili Nemci militaristi, vojaščino so častili do neba, der schabige Zivilist jim je bil v zasmeh. Danes ne smejo več ! imeti vojaštva. Antanta jim je prepovedala, sedaj pa kuhajo jezo, ker vidijo, da so igrača v rokah drugih. Svoje rdeče garde se bolj bojijo, ko zunanjega sovražnika — sicer pa rdeča garda tudi rada štrajka. Tako je Nemška Avstrija izpostavljena vsakemu najmanjšemu vetra od zunaj. Ako pridejo boljševiki malo bližje, potem adijo mir, red, varnost j in posestva! „Kdor zna, pa zna". :j Tako znajo tudi Nemci narediti iz ; beračije čednost. „Mi nimamo vo- I jaške dolžnosti, mi bomo uživali mir, vam pa grozi vojska I" Tako pravijo 1 nam nasproti. Ali vsaka hvala, če je predebela, se pod mizo valja. Nasproti nam se hvalijo z mirom, na ogrski meji pa imajo — „ungarische Herbstmanöver''. Kaj to pomeni? Kratko rečeno pomeni to vojsko Nemške Avstrije z Madžari. Ogri zbirajo svoje vojaške moči na avstrijski meji, kažejo svojo moč ravno v „Westungarn", v tisti deželi, ki je prisojena Avstrijcem, ki je pa Madžari ne dajo zlepa iz rok. Ravno te dni so imeli Nemci na Dunaju veliko zborovanje za pridobitev „Westungarn", Madžari pa so jim odgovorili z „Herbstmanöver". Z orožjem v roki kličejo Nemcem: Lepo tiho, če ne, bodo puške pokale. Pustite „Westungarn" na miru, če ne, bomo mar-širaii na Dunaj in Gradec. Tako je torej z vojaščino. Kdor je nirna, ta nikdar ne pride do svoje pravice, ta nikoli ne bo v miru živel. Madžari naj si zmislijo, da je Gradec njihov, pa bodo šli in si ga vzeli. Vojaščina je v velikem to, kar je žan-darmerija v malem. Kjer ni žandarjev, tam gospodarijo roparji, kjer ni mačke, tam so miši vesele. Ves svet je bridko izkusil vojsko, najbolj bridko pa mi. Pa mi smo vsaj dosegli tor kar smo hoteli, zakaj bi se še vojskovali? Pri vsem tem pa so žendarji potrebni, ves svet je poln boljševikov. Kdor hoče mir, ta mora biti pripravljen, da brani svojo posest. Na cagovca in bojazljivca se vsak upa. Jugoslavija ve, da bo uživala mir, sosedi se bodo bali stegati svoje prste v žerjavico, To pa le zato, ker ima Jugoslavija priznano na svetu najboljše, najbolj disciplinirano vojaštvo. Nemška Avstrija pa je mrtvo ognjišče, po katerem sme. vsak brskati. To kažejo Lahi, ki se tam sprehajajo, kakor da bi bili doma na svojem, to kažejo pa tudi Madžari — s ..Herbst-manövri". Komu se lušta ajnrukat za Prajze? Nemška Avstrija se bo prej ali slej združila z Nemčijo, kjer imajo Prajsi glavno besedo. Na to že sedaj delajo z vsemi silami. Naše nemškutarje od nekdaj vleče v Berlin, pa jim tudi nič drugega ne preostane, ker Avstrija sama zase ne more živeti. To nam trobijo vsak dan nemški listi, tako da že vrabci to čivkajo na strehah. Nemci pa že sedaj mislijo na nove vojske. Že parkrat so se spopadli s francoskimi vojaki, vsakokrat pa so morali za odpuščanje prositi. Preslabi so še. Antanta jih je grozno prijela v klešče. Zato pa iščejo zaveznikov. Noben drug jih ne mara, samo nemška Avstrija se jim ponuja. Tudi naši Nemci delajo na novo vojsko. Na zunaj se ližejo Francozom in prepovedujejo svojim ljudem, naj za božjo voljo ne pojejo protMran-coskih pesmi, kadar pa so sami med seboj in ga že imajo nekoliko pod kapo, takoj zapojejo „Die Wačht am Rhein" in pa „Deutschland iib.er alles". Prva pesem je obrnjena naravnost proti Prancozom, ki stražijo sedaj namesto Nemcev ob reki Renu, druga pesem pa kaže vso nemško nadutost in napihnjenost. Ravno zato, ker so Nemci vedno hoteli, da naj bo njihov Deutschland čez vse narode na svetu, se je celi svet združil zoper ta Deutschland in ga treščil ob tla, da se še dolgo ne bo pobral. Zato pa kuhajo jezo in mislijo noč in daVi na revanš Prva velika vojska bo med Prajsi in Francozi. Kdor glasuje za Avstrijo, tisti glasuje za Prajse. Komu se lušta ajnrukat za Prajse? Gozdarji (foršnarj i) hočejo štrajkati v Avstriji. Kdo je že kdaj slišal o gozdarskem štrajku? Saj uživa ravno ta stun v Avstriji tako velike prednosti, da jih je vsakdo zavidal. A glej, sedaj so tudi ti zažugali, da bodo onemogočili vsako sekanje in odpravljanje drv v mesta, posebno na Dunaj, tako da grozi avstrijskim mestom zopet škripanje z zobmi kakor lani. Bodo pač zopet netili (kurili) s klavirji in posteljami ter jamrali, da so vsega Jugoslovani krivi. Poštne pristojbine med cono A in cono B. Po sklepu Medzavezniške komisije veljajo odslej za pošto med cono A in cono B taiste pristojbine kakor iz cone A v ostalo Jugoslavijo na pr. iz Borovelj v Ljubljano. Kdor piše torej iz cone A v cono B naj se ozira na jugoslovanske pristojbine, kdor piše iz cone B v cono A mora se držati nemško-avstrijskfh pristojbin, to je za pismo 80 avstr. vinarjev, za dopisnico 50 avstr. vinarjev itd. Politična pisemska cenzura med obema conama je odpravljena. Za pravilni in točnejši poštni promet skrbi dvakratna dnevna avtomobilska zveza med Celovcem in Ve-trinjem. Gospodarstvo. LJspeh nakupovanja plemenske govedi za Črnogoro v Sloveniji. Nakupovanje plemenske govedi za Črnogoro se je gladko in lahko izvršilo. Nakupilo se je: 54 bikov, 290 junic in 58 krav, vsega skupaj torej 393 glav. Kupovala se je enobarvna živina in sicer junice nad enim letom, mlade krave do petega leta in biki od enega do dveh let. Nakup se je izvršil meseca avgusta in septembra in sicer nalašč v ta namen sklicanih plemenskih sejmih v krajih kjer imamo dobro iu za pieme sposobno živino. Vsak plemenski sejm je bil zdiužen 9 posredovanjem živinorejskega nadzornika, ki je opozarjal in bodril živinoreje na enotno in snr treno delo v pri-hodnjosti. Nakladalo se je na sledečih postajali: Ribnico, Dv brepolje in Stična na Dolenjskem, Št. Juri objuž. žel. Laško in Rečica na Paki na Štajerskem in Sinčavas na Koroškem. Velikovški okraj. Velikovec. Okrajno glavarstvo v Velikovcu nam je prepovedalo kmečki tabor, ki smo ga napovedali za nedeljo, dne 19. t. m. Izgovarjali so se gospodje, da je mir v nevarnosti. Tega nikakor ne moremo verjeti, ker gospodje srfmi dobro vedo, da smo Slovenci že tako disciplinirani, da vzdržimo mir in red tudi, fe bi ne bilo niti enega orožnika. Zgodilo se je to torej čisto gotovo na ljubo an-tantini komisiji, če ne na ljubo Nemcem, Protestiramo proti temu dejstvu. Zakaj nam je potem naša uprava, če gre vsi-kdar in povsod na roko našim nasprotnikom, nam pa dela težave? Mostič. G. Švikaršič Alojz posestnik in gostilničar v Št LipŠu je bil določen za slov. člana občinske komisije v občini Mostič. Ker je v svoji občini od nemčurskih elementov že bil ponovno napaden in oropan, je dobil za svoj posel pri antantni komisiji posebne garancije, da se mu ne bo nič žalega zgodilo. Na dan pred prvo sejo občinske komisije pa so ga nemčurji brez povoda napadli in med psovkami in žalitvami pretepali. Komaj jim je ušel in se skril v bližnjem škednju v seno. Stražili so ga ves dan, proti večeru pa pride njihov duševni vodja, nadučitelj Melcher Alojz, ter jim izjavi: .morgen kommt er ja so zur Sitzung, werden wir Um hait Občinski glasovalni odseki za plebiscit so bili postavljeni v sledečih spodaj imenovanih krajih. Vsaka oseba se dan ob delavnikih, dop, Ime občinskega glasovalnega odteka Itne predsednika Velikovec Čarf Jurij X/J Št. Peter Feinig Miha O Labud Čarf Miloš ■it Ruda Natek Jakob O Važenberk Ožgan Ivan Vobre Napetschnig Jurij M/J ' Grabštanj Taušic Štefan > © Tinte Hudelist Ivan •X Pokerčs Laure Jo3ip Djekše Prucker Jakob 4> Grebinj Herzog Franc Pustrica Pliemitscher Anton Libeliče Perkonig Kari Bistrica Rudolf Jurij MA Pliberk Sliutz Sebastian — Škocijan Kočnik Ivan O M Lib ti če Kralj Stefan o Blato Tumnic Peter •—« Doberla vas Brugger Matija M Bela Piskernik Luka h* Oalicija Schmautzer Anton > Sele Lokan Filip O Borovlje Weghofer Ignac i-i o Medborovnica Ravnik Janko CQ Svetna vas Sleinic Valentin Bistrica Rupprecht Viktor Pudljubelj Franz Josef Slovenski Plajberk Kropivnik Avguštin Šmarjeta Pschennig Jožef «t Loga ves Singer Štefan O Drava Kattnik Janez o Loče Ogris Josip Ledenice Paul Michael Vrba Eisenhut Alfred t-. > Vernberk Sereinig Ivan Ime tajnika lahko zglasi v uradnih prostorih občinskega glasovalnega odseka vsak od 10. do 12., pop. od 3. do 5., ob nedeljah dop. od 10. do 12. ure. Naslov urada občinskega glasovalnega odseka Občinski urad, Velikovec Orad Vašinje Šolsko poslopje Labud Šolsko poslopje Ruda Občinski urad Važenberk Občinski urad Vobre Gostilna Grabštanj Šolsko poslopje Tinje Šolsko poslopje Pokerče Šolsko poslopje Djekše Občinski urad 33 Farovž Pustrica Vegring Anton Kritau Franc Černic Dragotin Pesser Marka Derbuch Jurij P3ulitsch Valentin Lipic Luka V. Luzzer Jožef Bozic Josip Piskernik Peter Pistotnig Avgust Rudi Josip Viternik Luka Höy Jožef Miha Spek Kogelnik Jaka Kopeinig Andrej Men te Konrad Wank Ivan Hauptmann Peter Velikogna Florijan Reichmann Primus Nodritsch Albin Snmes Avgust Supanz Jožef Treppl Matej Lečnik Janko Rji awl Socher Marinitsch Anton Kamilo Klimbacher Plejer Andrej V/rulich Peter Hrala Karol Wcicele Rupert Giiler Anton Di o!le Franc Paul Josip Sitar Josip Ražun Matej dr. Neuner Franc Trarripitsch Josip Cisely Allesch Ciöttlich Karol Hronak Ferdinand Feijančič Arnošt Jergitsch Fric Benedikt Anton Teppan Mihael Freithofnig Ivan Schiller Franc Bukovšek 1. Strukl Janez Fritz Josip Kusslan Vilhelm Šola Libeliče Občinski urad Šmihel Občinski urad Pliberk Občinski urad Skocijan Šola Plibtrk Občinski urad Pliberk Štev. 61 Doberla vas Občinski urad Železna Kapla Občinski urad Galicija Občinski urad Železna Kapla Občinski urad Žvabek Gost. Deutschmann Kamen Šola Globasnica Šola Žitara vas Šola Župnisče Občinska hiša Občinska hiša in šola Šola Vila Spendou Sola Hiša šlev. 8. Šola Sola Hiša štev. 3. Občinska hiša Občinska hiša 1. nadstropje Gostilna J^nešic Pratten Sv. Ivan pd. Obessner Gostilna „k Pošti" Gostilna Merlin Šola Občinska hiša Žiipnišče Šola Sola Županstvo Šola Narodni dom Uršulinski sainost. SalmslrriBe Vojašnica pri jezuitih. Ljudska šol na Benedikt, trgu Vojašnica pri sirotišnici. Mestna hiralnica Gostilna Btichenvvald Protestansko župnišče. Bob in Tedi. Dva neugnanca. Po John Habbertonovi knjigi „Helenina otročička" slov. mladini po svoje povedal dr. Ivo Sorli. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. Broširana knjiga velja K 24, vezana K 30. Slovensko mladinsko literaturo je obogatil doktor Ivo Šoiii z jako lepo povestjo, ki opisuje pored-nost dveh amerikanskih bratov, petletnega Boba in triletnega Tedija. Njihova mati je mnenja, da sta otroka dva angeljčlca, v resnici pa sta škrateljčka, ki na vse mogoče načini nagajata tujcu Haronu. Da se bo otrokom knjiga še bolj prikupila, jo je okrasil A. Koželj z 20 slikami. Knjigo toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. JLiff r\ o cp popolnoma nova, sivo emaillrana llvilst 8v oprema za spalno sobo. Poizve se pri Rudolfu Nedved, Grehinj. Išče se v najem gostilna v coni A, Slive in jabolka vsako količino kupuje ravnateljstvo hotela „Klopinjsko jezero. I Proda se Šrančevo posestvo j v Pribli vasi štev. IŠ. Posestvo je lepo aroudirano, j gozda zadosti. Več se izve pri lastniku. I Najlepši izlet f I I na Koroško j je na Klopinjsko jezero. Vse leto od- ^ I 2a prt H o t e 1. Izvrstna oskrba. Sanka- K lišče in drugi zimski športni prostori v pripravi. ▼ Primešaj krmi Mastin! 'V smislu odloka deželne vlade za Kranjsko""®" v Ljubljani z due 18. julija 1899., it. I0.5'.'5, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil due 28. julija 18<>J., št. 25.25.Š, sm-ijo dietetično sredstvo Mastin, redilni prašek, za prasife in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati, Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1'JuO., snag. opr. št. 28.561. Ako Mr.stica v lekarnah lu trgovinah ne dobit :, ga naročite po pošli. 5 zavojev M;<-stina stane K 305Ü poštnine prosto na do;i>. Mazilo zoper garje (na(tol-nidzilo) uniči pri ljudeh garje,' lišaj, srbečico, koine bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonfek tega mazila vetja po pošti 12 K 50 v. Lekarnar Triikool Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža. É 3 urar. m Naznanjam slavnemu občinstvu otvoritev svoje delavnice za popravljanje ur vsake vrste in sistema. Potrudil se bom, da ustrežem si. občinstvu hitro iii zanesljivo, ter prosim za obisk. Avberšek Gašpai, urar, Velikovec, v Caifovi hiši. PU -s» Telefon št. 7 (Interurban). Mestni trg Št. 141. Račun poitu. tek. urada SHS v Ljubljani: 11.695. Centrala Maribor ........ Podružnica Murska Sobota .............. sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta. Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/„ 9. do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskoinptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. ImiImIm * bonnuroill. — Ur«ao I. lkln««rl. - TI»H«» A». XitxivuKt Vwiiu.jvao Iz Nemške Avstrije. Salcburško. Tudi ta dežela se hoče po vsej sili ločiti od Nemške Avstrije, kakor Tirol. V obeh deželah sklepajo o ločitvi deželni zbori in poslanci — pa kaj to pomaga, ko je pa cela Avstrija pod kuratelo in jih antanta ne spusti iz krempljev. Povoden]. Vse nadloge tepejo Nemško Avstrfjo. K najnovejšim je prišla še povodenj. Donava je narastla deloma za 5 metrov. Uničila je po Gornjem in Nižjem Avstrijskem vsa bližnja posestva ter poplavila polja. Vzela je tudi mnogo ljudi. Vode so nevarno narastle tudi po Tirolskem in Salcburškem. Škoda se še ne da ceniti, pa je ogromna. Vse to kaže, da bo Avstrija imela hudo zimo. Zmanjkalo bo pred vsem živeža. Že sedaj so morali porcije moke na karte znižati na polovico. Še ta zima bo pokazala, da je „Oesterreich absolift lebensunfahig". Dunaj izumira. Po zadnjem ljudskem štetju so dognali, da je sedaj na Dunaju 34.« OJ šolarskih otrok manj ko leta 1910. 300 milijonov novega dolga bo najelo mesto Dunaj, da bo moglo voditi naprej svoja podjetja. MadžarismejozasestiDunaj, ako bi se Nemška Avstrija hotela združiti z Nemčijo. Tako so sklenili v Parizu. Nemci so pa res v škripcih: sami ne morejo živeti, združiti se ne smejo. Samo umreti še smejo brez privoljenja antante in Madžarov. U-bogi celovški načelni! 0 t Brezposelnost v Nemški; Avstriji. j « V nemški Avstriji na stotiseče ■ zdravih moči ne more najti nobenega dela. Ker tam vedno bolj zastaja vse gospodarsko življenje in je notranje politični položaj čim dalje bolj zamotana štrena, se množi število neza- ; poslenih delavcev, čim bolj se bliža zima s syojimi grozotami. j Na več stotisoč delavcev ne more dobiti dela, živeti, oblačiti se pa vendar morajo. StotisoČi porabijo torej dnevno na milijone narodnega premoženja in ne pridelajo nobenega ficka. S tem pa še bolj povečujejo splošno bedo in pomanjkanje v celi Avstriji, kajti ako tovarne ne delajo, izpadajo davki, se podražujejo vsi izdelki, država pa mora radi tega delati nove dolge, to je, tiskati nove milijarde papirnatega denarja, ki se radi tega ne more in ne more dvigniti. Avstrija mora na zimo odpustiti precej vojakov, ki zopet ne bodo našli dela in bodo pomnožili število nezaposlenih eksistenc. Avstrijske tovarne so izčrpale svoje kredite in ne , najdejo več pota, kako dobiti surovine in obratna sredstva. Vsled tega so primorane na jesen odpustiti zopet stotisoče delavcev in jih vreči na cesto. In kaj preostane vsem tem sto in stotisočin? delaželjnim rokam? Amerika in Albanija. , Med avstrijskimi nezaposlenci vre. Zborovali so poslednji mesec na več mestih in končno poslali deputacijo k državnemu tajniku Hanuschu. Oni zahtevajo povišanje državne podpore nezaposlencev za 150 odstotkov, brezplačno pridelitev obutve in obleke ter prepoved akordnega dela in delavnih ur čez delavni čas. Nemška Avstrija stoji zopet na razpotju. Naj ukrene kakor hoče, na vsak način je polomija gotova. Ako dovoli nezaposlenim njihove zahteve, bo treba lepe milijarde novih dolgov, ki jih bo plačal kmet in zopet le kmet, če pa ne ustreže nezaposlencem, ji grozijo z boljševizmom t. j. s splošno vstajo in konfisciranjem vsega državnega in zasebnega premoženja za komunistično družbo. Uradnik in delavec v Avstriji nima več kaj zgubiti. Zgubil bo samo kmet, ki bo ob svojo kmetijo in ob vso lastnino. Koroški kmet, če ti mika in vabi beraška palica, revščina in pa Albanija, pojdi in oddaj svoj glas za Nemško Avstrijo 1 Program drž. kmetijske šole v Velikovcu za zimski tečaj od 4. nov. 1920 do 30. aprila 1921. 1. Splošno. Zavod ima namen, da izobrazi kmetske mladeniče, ki so namenjeni za bodoče gospodarje, teoretično in praktično v kmetijstvu, v kolikor je potrebno za manjše in srednje posestnike. Da doseže šola ta namen, je teoretičen poduk združen s praktičnim delom in z razkazovanjem v vseh panogah, s katerimi se zavod peča. V to svrho služi obsežno šolsko gospodarstvo. 2. Sprejemni pogoji. Za sprejem se zahtev« kot najnižja starost 16 let, popolna telesna sposobnost za kmetijska dela in z dobrim uspehom dovri«na ljudska šola. Gojenci se sprejemajo: a) kot plačnjoči gojenci, ki plačujejo mesečno po 240 K (dvesto-itirideset kron) za hrano, stanovanje in poduk. Namesto denarja se sprejme en del plačila tudi v živilih, ki se zaračunajo po dnevni tržni ceni. b) kot štipendisti, ki imajo na zavodu popolnoma ali napol prosta mesta. Prošnje za sprejem je treba predložiti do 10. oktobra t. I. na vodstvo zavoda. Tem prošnjam je priložiti: krstni list ali domovnico, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za kmetijska dela, spričevalo v vedenju in izjavo starišev, oziroma varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja. Popolnoma ali deloma prosta mesta se oddajo le oniin sinovom kmetskih posestnikov Slovenske Koroške, ki ne morejo kriti stroškov šolanja, kar je treba podpreti z dokazili. Vsi učenci morajo stanovati v zavodu. Pri vstopu morajo s seboj prinesti: 4 srajce, 3 spodnje hlače, 4 pare nogavic, 6 pisanih robcev, 1 glavnik, 1 krtačo Z3' obleko, 1 veliko in 1 malo krtačo za obuvalo, 1 zimsko obleko za delavnik in 1 za praznik, 2 para obuvale; nadalje: 4 posteljne rjuhe, 2 brisači in 1 ali 2 odeje. Razentega plača vsak učenec vse za poduk potrebne knjige in zvezke, ki jih preskrbi zavod. Pranje perila, ki mora biti zaznamovano z začetnimi črkami lastnika, oskrbi šola. Zimski tečaj se začne s 4. novembrom 1.1. in konča s koncem aprila prihodnjega leta. Za počitnice in dopuste veljajo posebna določila. Vedenje v zavodu in izven zavoda določuje hišni in šolski red, kateremu se mora vsak učenec pokoriti. Pred koncem tečaja se podvržejo učenci sklepnemu izpitu iz vseh strokovnih predmetov. Obiskovalcem celega tečaja se izročijo spričevala o doseženem uspehu v vseh predmetih in v spretnosti pri praktičnih delih. Učni predmeti: a) Splošno izobraževalni: Veronauk, učni ( jezik (slovenščina), zemljepis, računstvo, I geometrija, zemljemerstvo in petje. b) strokovni: poljedelstvo, živinoreja, j mlekarstvo, živinozdravstvo, sadjarstvo, goz-1 darstvo, kmetijsko gospodarstvo in knjigovodstvo. Yodstïo drae kmetijske šole t Velikom. Dražbeni oklic. Na predlog Josipa Harnisch—a, zidarskega mojstra in posestnika v Spodnji GoriČici pri Celovcu, bo v torek dne 28. septembra 1920 ob enajsti uri na licu mesta na Dobravi pri Borovljah v vili „Harnisch" prostovoljna sodna dražba zemljišča vlož. št. 300 kat. obč. Borovlje, obstoječega iz parcel štev. 882/25 pašnik in štev. 349 stavbišče to je vile »Harnisch". Ogled vile in zemljišča je strankam oziroma ponudnikom dovoljen na dan dražbe od 9. do 11. ure. Najnižji ponudek znaša 70.000 K, beri: sedemdesettišoč kron. Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti v roke sodnega poverjenika kot varščino deseti del vsklicne cene v gotovini ali hranilni knjižici. Od najvišjega ponudka je plačati takoj polovico v gotovini, drugo polovico pa potem tekom osmih dni brez obresti. Tabularnim upnikom ostanejo njihove pravice neprikrajšane. Ostali dražbeni pogoji in katastralni podatki se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami v notarski pisarni pri okrajnem sodišču v Borovljah, soba št. 28. Borovlje, dne 17. septembra 1920. Za Malgajev spomenik. Junaku Malgaju in vsem borilcem, ki so darovali svoje mlado življenje, da so nam priborili svobodo in nas rešili avstrijskega jarma, hočemo postaviti na Koroškem ponosen spomenik, ki bo pričal še poznim rodovom o njihovem junaštvu in o naši hvaležnosti in narodni zavednosti. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da po svojih močeh prispeva za ta spomenik. Rojaki pošiljajte darove na Narodni svet (Malgajev spomenik) v Velikovcu. Poštnine proste plebiscitne zadeve. Podrejenim poštnim uradom koroškega glasovalnega pasa A izdalo Je poštno ravnateljstvo sledeča navodila: Poštnine proste so vse navadnè in priporočene pošiljke: 1. od državnih, cerkvenih in občinskih uradov na občinske glasovalne odseke In vse pošiljke teh odsekov na omenjene urade; # 2. od medzavezniške plebiscitne komisije, okrajnih svetov (district councils) in plebiscitnega sodišča na občinske glasovalne odseke in od teh odsekov na omrnjene plebiscitne organe; 3. od zasebnih strank na občinske glasovalne odseke ali druge plebiscitne organe in od teh m zasebne stranke. Uradne pošiljke morajo biti seveda označene kot take bodisi s pečatom dotičnega urada ali s podpisom občinskega glasovalnega odseka in označbo „plebiscit". Pošiljke zasebnih strank so poštnine proste, ako so naslovljene na kak plebiscitni organ (medzavezniška plebiscitna komisija, okrajni svet, občinski glasovalni od sek, plebiscitno sodišče.) ter nósijo označbo „v plebiscitni zadevi, poštnine prosto". Iz policijske službe v coni A. Policijske trupe v naši coni so sedaj že polnoštevilne, zato se naj nikdo več ne javlja. dort abstechen"! Nato so se oddaljili. Istega dne so pretepli tudi njegovo inater, 66 let staro ženo. Dobrlavas. Naše žensko družbo je priredilo v nedeljo 19. t. m. gledališko predstavo. Igralci in igralke iz Prevalj so kaj dobro uprizorili „Judeža". Prostorna dvorana pri Čičmanu je bila nabito polna. Občinstvo je z zanimanjem sledilo govorniku, ki je bičal naše judeže, ki kupujejo s cukrom petrolejem in drugim blagom pri nas duše za sfalirano Avstrijo. Slovenci ostanemo pošteni in si nočemo umazati rok z ukradenim ju-deževim blagom. Igra Judež" je vzbudila mnogo smeha in odobravanja ter je jako ugajala. Domači pevski zbor je zapel nekaj prav lepih pesmi. Dobrolci in Dobrolke pa so pokazali s svojim velikim številom, da se popolnoma zavedajo dela sedanjih resnih dni. Posebno je še treba pohvaliti žensko društvo, ki šteje že 480 prav zavednih in delavnih članic. V Dobrlivasi se že pridno pripravljajo za praznovanje zmage. Kai pa drugod? Pokrče. Dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer so imeli v Streglah pri posestniku Hriberniku pd. Sivcc tajni sestanek naperjen proti Slovencem in Jugoslaviji sledeči pristni Nemci: Krasnik Peter, Vedenik Engelbcrt, Gusnik Lud. vsi trije iz Pokrč. Nadalje Dobernik iz Lance vasi, zidar Kramer in Pajer Anton iz Ličje vasi, Dovjak Ivan gostilničar iz Šk< fjega dvora, Repič iz Miši, Ko v Č in Kulterer ml. iz Lečje gore, dva zastopnika elekir. centrale in trije junaki iz B cone. Očividno je imenovane nemčurje sram prirejati politične sestanke proti svojim rojakom javno in pri belem dnevu. Judežev groš jim daje pogum in jih dela slepe, da ne vidijo sramote, katero delajo stbi in morda še živečim stanšem, ki so jih učili slovenskega jezika in jih s tern žigosali za Slovence. Ni mi treba Še omenjati, da pemilujejo pošteni Nemci take ljudi! Stari Grki so imeli pri Termopilah samo eno izdajico, žal da jih imajo koroški Slovenci več. Grškega Efijalta je zadela zaslužena kazen in zelo dvomim, da ji utečejo koroške poturice. Grebinj. Naši ljudje postajajo kun-štni. Šel sem proti večeru iz Rude proti Sv. Kolomanu nimo Emeka. Blizu Erneka sem čul za grmom dve ženski, kako sta se pogovarjali. Postal sem radoveden, kaj govore. Prva je rekla: „Veš kaj, danes je bil Luidlnov sin pri nas in na» jc hotel naštimati za „ungeteiltes KSrn-ten". Obljubil je, da bo dal baron vse, kar si bo kdo želel. Meni je obljubil ono Smovnikovo kajžo pri Grebinju. Rekel je, naj bom le za Nemce, ti imajo vsega dosti. Pri Švarcu v Grebinju se dobi cuker, petrolej, leder. Pa tudi druge stvari dobe kmetje tam. Samo tja je treba pogledati. Druga pa je odgovorila: „Pojd' se farbatl Ravno Švarc naj bi imel vse tako po ceni! Če je eno mogoče, pa drugo ni. Tako tudi „ungeteilt Kamten". Slovenci imajo prav, da hočejo biti skupai. Loidl je samo baronov hlapec. Sicer pa naj nas Nemci le farbojo. Heil in hoch lahko zmiraj vpijem, če mi dajo za to cukra, 'štimala bom pa tako, kakor bo meni prav, saj nihče ne bo videl, ker je vse „heimlich". Dosti sem imel. Odšel sem vesel, da naši ljudje tako pametno mislijo ter odbijejo vsako nemško finto na tako kunšten način. Tinje. Pri nas smo pa sakr&mensko avanzirali O polnoči pridrvi tisti lepi angleški auto, ki je bil popoldne z an-: tantinimi oficirji tukaj. Vstavil se je pred., i Glantschniggovo kajžo. No, kaj pa bo i to, sem žinjala, ko sem se prebudila. ■ Grem gledat. Kar naenkrat se prikaže j „ta lepa Katrca", ki se ie na to odfurala I z angleškim šoferjem v Celovec. Kajne, očka Glantschnigg, da se ! vam srce smeje, ko imate tako žavbemo i dečio. Priporočali bi vam, da nas slo-j venska dekleta pustite v miru in se bri-] gate rajši za vašo Katrco. Drugače bomo še šoferju povedale, da se je enkrat k vam ena krava v štalo zmotila, oziroma, da ste jo kratkomalo kupili, ko ni bilo nobenega prodajalca v Stali. Torej jezik za zobmi! Zakaj ste pa fano notr potegnili, saj ste tudi pri „tistih" zraven? Tinje. Dne 10. t. m. nas je obiskala svetovno znana gospa Relgeiz in ga. Plešivčnik iz Velikovca. Tinjčani smo si šteli v veliko čast, pa tako neumni eršt nismo, da bi že vsaki babi kaj verjeli. Pri Zucker-, Salz- und Lederausgabe-stelle fiir Deutschgesindelte pri Pikelnu se je zbralo približno 20 nemčurčkov, ki so zvesto kakor psički poslušali njihove farbarnije, a sedaj se držijo, kakor da bi vsi iineli grižo. Najbrž jih še trebuh boli. Heil Tainacher Deutschgesindelte in taka zborovajija! Miklavčevo. Nemčurii razširjajo vest, da so se Slovenci peljali dne 5. t. m. na shod v Velikovec oboroženi z nožmi in kolmi ter tam ubili sina prejšnjega okrajnega glavarja Mayerhoferja. No, Mayerhoferjev sin še živi. Zgodilo se mu ni nič posebnega. Če je pa izzival zavedno Slovenko in dobil za to nekaj prav zoftnih po svoii neumni butici, je bilo pa čisto prat. S takimi lažmi hočejo doseči, da bi drugi mislili o nas, bogve kakšni divjiki smo Pa laž ima kratke noge! Zakaj pa nič ne pišejo, da so 12. septembra na zborovanju na Gospo-svetskem polju Nemci nabili nekega slovenskega kmeta tako, da so ga morali prepeljati v bolnišnico? Nemci in nem-škutarji naj primejo same sebe za nos! Djekše. Dne 5. t. m. je Durchschlag zbobnal nekaj nemčurjev v Knežo, da bi se tam z njim beratal, kako bi se še dalje kupovale duše. Pri tej versamlngi se je najbolj odlikovala Župančinja, tista Župančinja, ki se je Še pred kratkim tikala na prsi in povdarjala, da je Slovenka. No sedaj jo vidimo, kakšna je. Res lepi tički bi radi gospodarili na Koroškem. Nemci bi za bodočega poslanca gotovo predlagali Durchschlaga, Usta ima dosti široka in dušo dosti črno. Svojo poštenost je pokazal lani pri ropanju. Pa tudi dober delavec je. Dosedaj ga je Še vsak gospodar črez teden dni vrgel na cesto. Sedaj mu kšeft nese. Za lep denar kupuje judeževe duše po Djek-šah Sedaj se je spravil s svojim dolgim nosomy na nemčursko kljuse. Družbo mu dela Župančinja, o kateri pripovédujejo Djek^ani, da ima dolg in giften jezik kakor kača. Radi bi bila „frava" in elektriko bi rada imela v hiši. Celovčani so to njeno željo izvohali in ji obljubili električno luč. Sedaj pa že vemo, zakaj tako pridno suče svoj dežnik in jezik ter pripravlja vro^o vodo, da bi v njej utopila dješke Slovence. Pokrče. Neka naš» nemčurska barabica je napadla v „Štimcah* našega župnika Weisa in cerkvenega ključarja Krajnca. Pustili bi mu prav radi to veselje, če bi le pri tem ne pozabi! zmiraj na svoje slabosti in jih podtikal drugim. Krasnik, pd. Mežnar proklinja župnika. Samo ženo in otroke pošilja k pridigi, da mu potem povejo, kaj so „gospod" govorili. Če mu le beseda ni prav, skače po gostilni, kakor da bi bil prišel na osje gnezdo. Kramer in Krasnik in še nekaj drugih je hotelo spraviti župnika Weisa naprej. Mislili so postaviti za faj-moštra Franca iz Bučinje rasi, ker zna dober kup pokopovati mrliče. Naši kmetje so že čisto pozabili, kako je bilo v vojski. Vsako nedeljo je bilo izklicano, koliko kazni bo treba plačati, da nismo več vedeli ali bi odgovarjali pri teh litanijah: „Usmili se nas", če le „Prosi Boga za nas*. Pa kaj mi moremo zato, če imajo nemčurji kratko pamet! Rebrca. Lastnik papirnice pod Re-brco je Nemec Krieghammer. Delavci se ga vsi bojijo, češ, če volimo za Jugoslavijo, bomo zgubili kruh. Pač vse narobe! Če volite za Avstrijo, bi prišli šele v pravo smolo. Avstrija nima premoga in drugih sirovin, fabrika bi kmalu obstala. Nemški Krieghammer tuui ne bi imel Slovencev za delavce. Dobil bi Nemce, ki bi domačine kmalu izpodrinili. Tako bi si sami izkopali grob. Kajti ta kraj ostane v Jugoslaviji, če tudi ne volite za njo. Slovenska firma, ki bo dobila potem fabriko, bo tudi vedela, kdo' je bil tedaj za njo ali proti njej in se bo tudi po tem ravnala. Premislite! Krčanje. Zadnji čas so dobili naši nemčurji veliko denarja čez grcnco, da kupijo za njega duš za lačno Avstrijo. Vsako nedeljo pride na vrsto plačano hajlanje, Krčanjčani se jim pa smejimo. V sredo na praznik, so imeli pri Mež-narju paragraf cvaj ferzamlungo, ki jim je pošteno izpodietela. Bilo je čudno malo krčanjskih volivcev zraven. Na zunaj nastopajo prevzetno, v resnici se jim pa tresejo hlače. Vedo prav dobro, da bo drug mesec stisnil houhou rep med noge in jo potuhnjeno odkuril. Slovenskemu najemniku na Spodnjih Krčanjah je nemški gospodar odgnal vso živino čez mejo in še tri tuje ovce navrh. Ne more počakati še en mesec, ker ve, kako bo. Še ena novica iz Krčanj: fantje se zbiramo s koroške dežele! Grabštanj. Boštjan Hobiš v Dražji vasi, Rogavnik v Sepcu, Podobnik v Starčah, Sil-ley v Št. Petru lovijo glasove za spufano Avstrijo. V Celovcu dobivajo sol, sladkor, petrolej, črevlje in usnje ter razdeljujejo med tiste, ki se hočejo podpisati, da bodo glasovali za Avstrijo, Nismo pa mogli zvedeti, koliko bo teh dobrih reči ostalo imenovanim samim. Kakor so nemčurji že pred vojsko lovili »olilce z žganjem, gulašem in pivom, tako hočejo delati tndi sedaj. Stvar se je spremenila sedaj samo v toliko, da sedaj delijo stvari, ki jih Avstrija sama nima. Med tem ko v nemških mestih joka tisoč in tisoč mater, ker ne morejo dati svojim otročičem dosti hrane, da pijejo kavo brez sladkorja, ti nemčurji vendar ne poznajo toliko sramote, da bi spoznali, da kradejo avstrijskim beračem iz ust, samo da pridobijo nekaj ljudi za polomljeno Avstrijo. Ti ljudje, ki med vojsko nikdar niso imeli srca za ubogo, ljudstvo, so sedaj kar naenkrat začutili v sebi ljubezen do bližnjega. Seveda jih ta ljubezen nič ne košta in nekaj odpade zmiraj še njim samim. Vprašajte župana in tajnika, koliko žita ste dali za občinsko aprovizacijo. Poslušajte uboge ljudi, kaj pravijo o nemčurskih „hereu-baurih" 1 Še 7*lilra mleka jim ne daste, samo da ga zvlečete v Celovec. Več nemčurskih „herenbaurov" še delavcem Iona ni izplačalo. Taka je vaša ljubezen do bližnjega in taka bo ostala tudi po plebiscitu. Sedaj lovite ljudi in jih futrate s stvarmi, ki vas nič ne koštajo, po plebiscitu pa bo ubogi človek pri vas zopet slabši ko pes. Siccr vam pa povemo še nekaj na uho: Ljudje, ki so dobili pri *as to in ono so rekli: „Ja, vzel sem že, ampak glasoval bom, kakor bom hotel". Za take ljudi, boglonaj. Za Jugoslavijo bodo glasovali naši ljudje iz prepričanja, vaši pa zaradi cukra. Heil Zuckermflnner 1 Blato pri Pliberku. V nedeljo, 12. t. m. se je tudi pri na» zgodil grandhec in morc-teater, da smo se vsi enkrat prav od srca nasmejali. Proti 4. uri pop. so se začele nekam skrivnostno in potuhnjeno približevati Blatu iz Nonče rasi in Pliberka — znane nemčurke. Obrazi so jim kar žareli, ker so se napile prej Pavličevega pravega kofeta iz Celovca in sladko so se oblizovale, ker so dobile propagandnega cukra. Mislile so si, da bodo sedaj dosti korajžne, da ustanovijo na Blatu nemčurski Weiberverein. Par Žipelnovih dekel in drugih zapeljank je že težko pričakovalo, da pride njihova poglavarica, Olavarjeva Barba ali kakor se sedaj imenuje — Beti, ki jim naj bi „predigava". Kdo pa je ta slavna pridigarica, ki že par nedelj pridiguje v pli-berški okolici in misli, da bo rešila spufano Avstrijo? Bila je enkrat dekla, ki je nosila coklje in molzla krave, sedaj pa noče biti več to ampak se imenuje rada „gnedige". Ker pa kljub svoji nobel obleki ne more zakriti svojega prejšnjega poklica, ji še ljudje sedaj pravijo „cokelgrafin". Ta „cokelgrafin" se je danes zopet enkrat počutila srečno med svojimi družicami, katerih pa prej ni poznala. Pozna jih pa sedaj, ko bi rada njihove glasove. In ta plemenita grofica je v nedeljo pridigovala. Pa naše poštene žene in dekleta so hitro spoznale, kdo je prišel k. nam hecat. Z mokrimi cunjami in navdušenimi „živio" so podile grofico in njene podkupljene kofetavice po polju proti gozdu da je bil strašen teater. V desetih minutah je bil konec cele prcdige in „Weiberverein" za Blato je bil ustanovljen. Gnüdige Frau Beti pa se je potuhnjeno vrnila ob mraku po stranskih ulicah nazaj v Pliberk. Zavednim Blačankam častitamo, da ne trpijo med seboj takih prodanih hecark in podkupljenih kofetaric. Živela Jugoslavija 1 Boroveljski okraj. Svetna vas. Ta teden smo dobili zopet pošto. Noč je prišla in raztrosila vse poino cetinov. Tudi prajzi so bili razpisani. Tisti, ki jezik pokaže, dobi 90 K. Opozorili bi Habnarjevega Jozeja, da se zglasi pri dr. Hacinu v Bórovljah, ker je pri rükzugu z Bistrice tako letel, da je wpr' Pavlinu" jazk začev kazat. No, Jozej, le na noge, saj veš, kje se dobi dr. Hacin. Prav čedne rnanire je prinesel iz Nemške Avstrije bivši nad-učitelj Mack. Ta človek je hotel nem-čurskim otrokom kar z dejanjem pokazati, kako se dela. Šel je v Bistrico in je pri ugledni slovenski družini pljunil prav nesramno na prag. V tem se kaže nemškutarska kultura. Tak človek hoče vzgajati naše otroke! Nikdar več! Sicer ga imamo še vsi dobro v spominu, ki srno imeli čast hoditi pri njem v šolo. Prav vsak je dobil takoj prve dni že en fpicnomen, saj nas Mack s pravim imenom še kiicati n< mogel. Z veseljem smo opazili, da se število nemčurjev v naši vasi manjša, dobili bomo lepo veČino. Potem p« Mack, hajdt! Bis St Veit seint 40 km. Verstanden? Sele. Kako lepo je to, če se dve sosedni občini lepo med seboj zastopita in gresta ena drugi na roke. Trsko na primer občina Sele in tržka občina B > rovlje. Lan?ko loto majnika so potrebovali borovski folksberovci, f lksinalerovci in hajmberalarmerji vole, krave, k nje, mesa, m ke, obleke, ure, m;<š ne, piskre in ponovce. Š!i so kar v Stic in so dobili, pa ne vem, sli so si izp« sadili, če so le vzeli na račun Nen.ške Avstrije. Plačali niso rtič, razen nt-kaj klofut kmetom. Kot protiualugo pa s> posoaili Borovčiči Selanom za purgermastra nekega neničurja, ki ie tako dobro havžvov, da je v treh tednih celo gmajno zahav-žval, sam je pa šel v Celovec k Herku-lesu za hlapca. Letos pa, ko Selani nimajo dosti nemčurjev za glasovalno k sn isijo — imajo enega samega za inušter — so jim pa zopet Borovčiči priskočili na pomoč in iim posodili dva vampasta nemčurja. Selanke pazite, da se jih več ne zaplodi! Lansko leto so morali Selani gor plačati, letos bodo pa Borovčiči pri plebiscitu pogoreli. No, pa koj tak lop se mejmo! Rožek. Kakšno mnenje imajo sami pravi Nemci o naših nemčurjih, nam pričajo najbolj jasno besede rožeškega prvaka in predsednika glasovalnega odseka za R"žek, Fr. Seidlna. Torej čujte, nemčurji. „In der ganzen Zone A bekomme ich eitie Deutsche nicht und eine netnčurka- mag ich nicht". To je bilo 5. septembra in 8 septembra, ko je bil nemčurski tabor pri Gospe Sveti, se je lavno isti Seidl izrazil, ko je videl, da se Miha Paul, pd. Bo it ne upa po glavni cesti domu, ampak po stranskih skritih potih za Dravo: „Schau den Feigling, den ne m č ur! Er traut sich nicht einmal durch Rožek zu gehen. Das sind wirk-lich karakterlose Leute; ich kann die netnčuren nicht leiden". Priče za odkritosrčno sodbo tega Nemca o nemčurjih so na razpolago. Iz Roža. Ta grozni poraz, ki so ga nemčurji doživeli na Bistrici v R., je naše ljudi silno razveselil. Kdor ni videl veselih obrazov zborovalcev — Slovencev, kdor ni videl bledih obrazov poraženih nemčurjev, ta si ne more predstavljati, kaj ie bilo v Bistrici. Kakšnega pomena ie za nas bistriška nedelja, tega pač ni treba omenjati. Nemčurii so h teli dokazati, da je Bistrica nemčurska, mi pa smo pokazati, da je slovenska. Nemčurji so zbobnali v Bistrico od Šmarjete do Bač in Drobolj vse, kar misli in čisti nemško. Kar je še manjkalo, so jih pripeljali iz Celovca. Če se pomisli, da je avto, ki so ga zborovalci videli na zborovališču, 20 krat peljal iz Celovca do H->lenburga, se pač vidi, da so nemčurji na vsak hačin hoteli pokazati antantmi komisiji, da je Rož nemško — nemčurski. Doživeli so strašen poraz. Vprašamo jih, ker oni zmiraj trdijo, da dovažamo Kranjce in Štajerce skozi tunel, ali so bili v nedelio v Bistrici na njihovi strani sami taki, ki imajo pri nas glas -valno pravico? Rekli bodo da, pa ve-tiinjski in žihpoljski Slovenci jim lahko naštejejo sto in sto ljudi, ki so doma v Celovcu, pa nimajo glasovalne pravice ne v coni A, ne v cc ni B. A bili so vendar na shodu! Ta poraz je nemčuriem silno škodoval. Da to svojim ljudem prikrijejo, so šli v pon-deliek zjutraj vsi agitatorji na delo. Parola je bila: „Nas nemčurjev je bila večina, pa Slovenci so tako vpili, da nismo mogli zborovati. Mi, nemčurji, smo pokazali, da s nu bolj kulturni To n kakor ni res, da bi bilo nas deutschfreund-licher.ev manj ko Slovencev". Pa ljudje, ki poznajo nemčurje n njihove široke gobce, jim niso čisto nič verjeli. Če bi bili hoteli imeti večino, morali bi jim bili mi posoditi m-k :j naših ljudi. Samih jih je bilo proti nam pro-k!eto malo. Kotmarave«. Nemčurjem ;e na misel ni prišlo, da bodo v Brdeh tako si ajno pogoreli. Žnidar, prejšnji Hakekar, se je zmagoslavno smejal in pravil: „Naj le pridejo, se bodo pa planirali". Pa se nismo planirali mi, pač pa on. Zaklal je te'e in ovco. Jedel pa še en človek ni, ker je moralo vse naprej pred nami. Zraven Hariha je sedel Nejček Brešan in sukal svoje vodene oče. Sicer še ta stari šnopskesl vreden ni, da se njego» o ime bere po svetu, omenimo ga samo, ker je ta revica človeška okoli govorančil in kvasil, da so župnika opljuvali. Radi bi že, radi, to vemo vsi, a tresle so se jim preveč hlačice. Iz Hodiš je tudi bila neka kajfica, ki je iz varnega kota večkrat sikala na nimo se smejočega župnika ; ko pa ji je rekel, naj stopi na klop in pokaže, kar zna, si je pa začela brisati svoj smrkivi nos. Marsikateri je bil gori, ki bi čisto gotovo ostal doma, Če bi bil vedel, da nas bo toliko gori. Vetrinjčani so tudi migaii z ramami: „Seint ja lauter Bauern". Resnica je, bili so in mi smo ponosni na naše kmetske grče. Le enkrat še poskusite svojo srečo, potem pa bomo naše kmetice iti matere spustili, da vas z mokrimi cotami raz/ženejo. Zmaga bo naša, če imate tudi Cimpro, Šajko, Lenkico, Rušnco in Kosovko vi na svoji strani. Ne vem, kaj je pravil Gaggl. Dobro pa bi bilo, če bi Brdovčanom povedal, kam je njegov brat tistih 11 000 kron spravil, ki jih je svoj čas dobil za vetrinjško Heim-vvehrkompanijo. To bi jih gotovo zanimalo, nas pa tudi. Harih je pravil tudi. „Mein G'jtt. nekdaj ti Ijudjo niso bili tači, če si jim rekel, tako je, so pa vsi prikimali, danes pa nasto pajo tako oblastno". Moža ni bilo eno leto več med nami, zato pa nas ne pozna več. Korošci nočejo več poslušati nemške komande, še manj pa nemških učiteljev, ki so mu vzeli najdražje na svetu: ljubezen do matere in materinega jezika. .Golšovo. Nkar kna žinjite, da so naš nemčurji menj smišn k pa žlipovšč. Saj so vsi nmčurji anaba kalibra. Naši so se prto-ževal, da so čist unpekont, da še psi od Suvejocov kna vojij za njimi. Bom pa dons te frajd naredu pm, da boj tud pekont hralil, psam kna morm ukazat, da morij na vas tud vajat, že sami vij, zakaj knočij. Also na onhelsko ndelo dupuvne je bu našim nmčur-jam čveč dovhčas, pa hajdi kose na ramo, pa so Sli k Kries otavo sieč. AI 'aj jas viem, kose niso otle jiem razat. J