Strip: Meta Nagode, 3. d ObfRAMltA SÇ 3oJ 1CA1CSEISÍ tt*CÎ*M ffc J l/FNosmvfaoí I jö L ^fcftm NATA) l\V Vofco í > Izvir - Uvodnik Doseči vrhunec, ko ga tvoj um še ne dojame, pomeni doseči nepojmljivo. Skrivati svoje potenciale v iluzijah drugega, pomeni biti podrejen! Razkrivajmo svojo mladost v predoru ustvarjanja, kjer ne obstajajo subjekti, ki te lahko razblinijo, ker te pač ne dojamejo... Tudi v naši hiški so potenciali, ki dosegajo, zmagujejo, jočejo bodisi od sreče bodisi od žalosti, tekmujejo, govorijo, kričijo in najpomembnejše -obstajajo! Zaradi njih lahko ustvarjamo, ploskamo, vzklikamo, kričimo, ocenjujemo, pripravljamo in delamo. Naša hišica je hiša iz tiste pravljice - se spomnite? Pravljica o ljudeh, ki se poznajo in vedo, kaj je dobro tudi za druge. Zato živimo - da se čas ne mudi pri has, temveč da nas ponese v vesolje iluzij, ko se znebimo vseh skafandrov, ki bi kakorkoli lahko omejevali našo domišljijo in tudi mentaliteto tistega, ki v nas še raste in svoja načela šele ustvarja, da mu bo lažje! Pravljica rtasponSša v pikčasti svet brezskrbnosti, kjer vsaka pikica pomeni poljub veselja, ki ga lahko sprejmemo in dajemo, in nas nese in nese, še vedno... do tja - od koder prihaja življenje! Postavi nas na tla - zopet... Iz navade se obnašamo kot molekule - potujemo tja, kamor nas pelje energija telesa - poplesavamo na odru pozornosti in na meji svojega ega, kjer vsak dan dobimo drugačno vlogo veseljaka ali pa melanholika, vsevedneža ali poštenjaka. V hišici obstajajo čustva! Bodisi poljub bodisi nasmeh ustvarjata žametni elan v mentaliteti vsakogar, ki bi se ga rad dotaknil kadar koli, v kakršni koli vlogi! Življenje v hiški obstaja, danes potuje od mene, jutri od tebe, vedno pa smo skupaj! Ker to potrebujemo, da lahko ustvarjamo jutri - da se ga ne le oprijemamo, ampak ga kdaj tudi praktično zaigramo! Življenje nisi ti in niti jaz, življenje sva midva in mi, če smo skupaj manj boli... Ljudje igrajo, kaj ti mar! Življenje ni igra, življenje je dar... Vzemi ga k sebi, poljubi, neguj, Sreče od drugih več ne kupuj! Kolofon Uvodnik: Beti Mikuž, 3. a Oblikovanje naslovnice in notranjih strani: Tamara Kovač, 4. c Likovna oprema: Ana Vidrih, 3. a Prelom: Elizabeta Bratina, prof. Korekture: Mateja Ceket Odar, prof. Ajdovščina, april 2009 Vsebina Literarno ustvarjanje 21 Smučarski tečaj Danijela Krapež, 3. d Zimske radosti foto: Igor Sever Tečaja, ki je potekal v februarju, so se udeležili dijaki drugih letnikov ter nekaj tistih, ki se lani tečaja zaradi bolezni nismo udeležili. Spremljalo nas je pet profesorjev ter pet zunanjih učiteljev smučanja. Tako smo se polni pričakovanja v soboto zjutraj odpeljali na Cerkno. Pričakalo nas je čudovito vreme, kot nalašč za odlično smuko. Razdelili smo se v skupine, i. s. glede na to, kako dobro smučamo, potem pa se je pričelo zares. Obuli smo si neudobne smučarske čevlje, pripeli smučke ter se s sedežnico peljali proti vrhu. Pa da ne boste mislili, da je šlo res vse kot po maslu. Kar precej dijakov je na smučeh namreč stalo prvič in vse skupaj je bil zanje velik izziv, s katerim so se odlično spoprijeli. Z vztrajnostjo, dobro voljo ter pogumom so kljub številnim padcem, ki bi jih s prsti na rokah že težko prešteli, presmučali več kot odličen kos poti ter premagali prvi boj s snegom. Bolečine v mišicah so bile prvi znak, da je čas, da zaključimo s smučanjem ter se namestimo v hotelu. Po kratkem poležavanju v toplih posteljah so iz dneva v dan sledila nova predavanja, ki so se nato nadaljevala še po večerji. Spoznavali in učili smo se o zgodovini smučanja, o varnosti ter opremi pri smučanju ter pokukali tudi na zdravstveno področje, pri katerem je bila glavna tema odvisnost. Imeli smo priložnc sprostiti svoje mišice v bazenu ali pa se razmigati v fitnesu, pošteno pa smo se nasmejali pri plesu, kjer smo domišljiji pri pantomimi pustili prosto pot. Tako so nam dnevi minili kot bi mignil. Nekaj težav nam je povzročilo le vreme, zaradi katerega smo prišli domov dan prej, kartam je bilo seveda vse prej kot všeč. Zagotovo nam bodo najbolj v spominu ostale take in drugačne prigode na smučišču, Pikine zgodbice, odlične večerje, igre na bazenu, za katere je poskrbel profesor Pudgar in nas ob tem pošteno nasmejal. Prav tako ne gre pozabiti oponašanja levov ter baletk pri plesu, profesor Trošt pa seje navdušil nad trebušnimi plesi. Ob koncu gre pohvaliti vse dijake, še posebej tiste, ki so se na bele strmine podali prvič in so zadnji dan odlično prismučali do cilja. Zahvala za vse to pa gre našim profesorjem: Matjažu Troštu, Danilu Pudgarju, Karmen Ferjančič, Urški Krečič in Igorju Severju ter našim zunanjim učiteljem smučanja: Mateju, Piki, Meliti, Tjaši in Mojci, za ves njihov trud ter dobro voljo in ker so nam polepšali te dni. Hospitacije dijakov 3. letnika predšolske vzgoje vtise je zbrala Danijela Krapež, 3. d Za otroke se je vredno potruditi Dijaki tretjih^letnikov predšolske vzgoje smo se v mesecu januarju srečali s hospitacijami v vrtcu. To je eden tistih tednov, ki se ga vsi najbolj veselimo. Da pa lahko v tem tednu res dosežemo pravi namen hospitacij, se je potrebno dobro pripraviti. S pripravami smo pričeli že v drugem letniku pri predmetu hospitacije. V veliko pomoč pa so nam bile v vrtcu tudi vzgojiteljice, ki so nas opozarjale na take in drugačne načine dela, kaj je naša naloga, kako postoriti to in ono, za kaj je ravno tak način dela najboljši ... Ob vsem tem lahko skupaj rečemo le hvala, saj se vsi dobro zavedamo, kako zelo prav nam bo prišel vsak nasvet, četudi se sprva zdi čisto nepotreben. Naloga vseh nashospi^jjiovje, da čim bolje opazujemo dogajanje v^rtcu, pa naj bo to igra, različne usmerjene dejavnosti, reševanje konfliktov, delo vzgojiteljic, počitek... Vse to smo ob koncu dneva zapisali v dnevnik hospitacij. Vsi dijak/tretjih letnikov lahko v en glas rečemo, da so bile r*. letošnje hospitacije v primerjavi z lanskimi čisto nekaj drugega. Že več kot odlično smo poznali svoje naloge, poznali smo način dela ter točno vedeli, kaj vse mora vsebovati dnevnik hospitacij. Najtežji del hospitacij je, vsaj za večino, tisti prvi stik z otroki. Ko vstopiš v igralnico in se znajdeš pred otroki, o katerih ne veš niti najmanjše malenkosti, in začutiš tisto neprijetno napetost. Je pa to tudi eden ključnih trenutkov, saj je velik del hospitacij odvisen tudi od tega, kako navežeš stik z otroki. Ob tem smo spoznali, da je veliko odvisno od same starosti otrok, odnosa vzgojiteljice, predvsem pa od nas samih. In ko dosežeš to, da se odpreš za otroke in hkrati prebudiš tudi v sebi tistega otroka, ki nikoli ne umre, ga pa na žalost prevelikokrat skrivamo, ni lepšega. Ko veš, da te otroci iz dneva v dan z veseljem pričakujejo in ti pogled nanje privabi na obraz nasmeh, ki ga ni moč skriti, je cilj dosežen. Za konec lahko le še rečemo, da je bila to neponovljiva izkušnja, ki je obenem koristna in poučna in nam bo za vedno ostala v spominu. foto: Danijela Krapež Jesenice, 23. 10. 2008 Danijela Krapež in Špela Kovšca, 3. d Vzgojiteljada Vzgojiteljada je srečanje vseh osmih vzgojiteljskih šol iz Slovenije, ki ga gosti ena od šol, vsako leto druga. Namen vzgojiteljade je srečanje z drugimi vrstniki, druženje, sklepanje novih prijateljstev, pridobivanje izkušenj, prikaz različnih talentov dijakov in zagotovo nepozabna izkušnja za vsakega dijaka. Šole, ki gostijo vzgojiteljado, se vsako teto menjajo, tako smo se dijakinje in dijaki letos odpeljali na Jesenice. Nič kaj obetavno vreme nam je že navsezgodaj zaželelo dobrodošlico in nas spremljalo vse do Jesenic. Ob prihodu smo bili deležni prijaznega pozdrava dijakov, profesorjev ter ravnatelja Srednje vzgojiteljske šole Jesenice. In prišel je čas, da se kar se da najbolje izkažemo, vsak na svojem področju. Fantje so odšti do dvorane, kjer so tekmovali v hokeju, skupina deklet se je preizkusila v odbojki, ostale dijakinje pa smo se razvrstile v novinarsko, glasbeno, dramsko-plesno ter likovno delavnico. V skupini smo dobili natančna veselo pričeli z delom. Sami sva delavnici in najina naloga je bila, da dvorano, kjer se je odvijalo tekmovanje sva si ogledali tekmo ter nekaj fotoaparata, nato pa je sledilo pisanje poročila, skupina smo strnili skupaj vsa poročila in ankete ter iz tega napravili bilten o vzgojiteljadi. mentorjev ter v novinarski v športno odbojki. Pozorno ujeli v objektiv Kot Po opravljeni nalogi pa sva imeli več kot dovolj časa, da pokukava, kaj se dogaja v ostalih delavnicah. Dijakinje so v likovni delavnici izdelovale lutke, v glasbeni delavnici je odmevalo na vse strani odlično petje Kekčevih pesmi, ki so se jih učili za nastop. V obeh športnih dvoranah je bobnelo od navijanja ter spodbujanja igralcev in igralk, v dramsko-plesni delavnici pa so vadili ter popravljali še zadnje napakice pred nastopom. Tako nas je od zaključne prireditve ločilo le še nekaj dobrih minut, ki so bile namenjene odpravljanju težav z lakoto, ki nas je že pošteno grudila. Čakalo pa nas je še zadnje dejanje - ogled dramske igre, ki je govorila o Kekčevih prigodah. Igrica z veliko mero humorja in dobre volje je v dvorani požela bučen aplavz. Nič manjšega pa niso bile deležne tudi športne ekipe, ki so dosegle prva tri mesta. Tukaj zagotovo ne smeva pozabiti omeniti, da smo domov odnesli kar dve nagradi. Dekleta so si v odbojki z odlično borbenostjo in vztrajnostjo priborile tretje mesto. Fantje, ki so se prav tako odlično izkazali in že skoraj držali v rokah prvo nagrado, pa so v finalu le morali priznati premoč ekipe iz Jesenic in tako zasedli odlično drugo mesto. Obema ekipama res iskrene čestitke! Ravnatelj jeseniške šole nam je zaželel srečno pot in tako smo vzgojiteljado 2008 zaključili. In kaj naj rečemo za konec? Bilo je super in spoznali smo par dejstev, ki jih lahko vzamete za šalo ali zares. Eno od teh je to, da Jeseničanke »padajo« na Primorce, bolje rečeno, Primorci na Jeseničanke, toda o tem bi vam kaj več znali povedati pripadniki močnejšega spola. Lahko bi naštevali v nedogled, a misliva, da bo dovolj, če rečeva le, da nam bo ta dan zagotovo še dolgo ostal v lepem spominu in je bil vsekakor edinstveno doživetje. foto: Spletna stran šole Šolski utrip OIV 2009 Nabiranje znanja drugače Najprej - Kaj sploh so obvezne izbirne vsebine ... To so razne dejavnosti, ki jih mora vsak dijak v šolskem letu opraviti v določenem obsegu. Za prvi in drugi letnik gimnazije je to 90 ur. Letos smo lahko izbirali med likovno, glasbeno, računalniško, smučanjem in bordanjem ter šiviljsko delavnico, za katero je bilo žal premalo zanimanja. Tema likovne delavnice je bila Impresionizem. Prvi dan smo se razdelili v dve skupini, prva je pripravljala platna, na katera smo pozneje slikali, druga pa je imela kratko predavanje o impresionizmu. Pozneje smo vlogi zamenjali. Samostojno smo raziskovali tudi življenje in delo impresionističnega umetnika, na voljo smo imeli literaturo ter računalnike, preko katerih smo dostopali do vsebin na medmrežju. Preko plakatov in kratkega poročanja smo predstavili umetnika tudi ostalim dijakom. Drugi dan je bil namenjen obisku razstave v Narodni galeriji v Ljubljani in aktivnemu preizkušanju impresionističnega načina slikanja ter obisku Plečnikove hiše. Za konec pa smo si v Koloseju ogledali še animirani film Bolt v 3D tehniki. Zadnji dan je bil namenjen aktivnemu delu dijakov v domačem ateljeju na šoli. Razstavo del dijakov, ki bodo nekoč zagotovo deležna velike slave, je pospremila tudi otvoritev s kratkim kulturnim programom. Odprtje razstave je bilo zastavljeno medpredmetno (slovenščina, francoščina, glasba in likovni pouk). in Katja Rodman, 2. b Dijaki, ki smo izbrali glasbeno delavnico, smo se prav tako razdelili v dve skupini. V dveh dnevih sta se obe seznar glasbo ob pripravi dramske igre Butalci. Preizkusi li>mo se tudi v pantomimi, saj smo brez besed predstaviti pesmi Srečka Kosovela, naučili pa smo se tudi koreografijo pesmi Village People WMCA. Vse to smo posneli in si svoj glasbeni film tudi ogledali v prostorih dijaškega doma. Drugi dan smo se likovno izražali ob glasbi - z voščenkami smo na papir beležili vtise ob različnih zvrsteh glasbe. Ta dan smo si ogledali tudi nastop Glasbene šole Vinka Vodopivca, kjer so nam učenci in učitelji ob razlagi ravnateljice Bernarde Paškvan predstavili različne inštrumente. Tretji dan je bil zagotovo najzanimivejši, saj smo si ogledali Benetke. Mestece na vodi je poznano tudi po razkošnem pustnem karnevalu, zato so nas na vsakem koraku spremljale maske. Po ozkih uličicah in mnogih mostičkih smo se sprehodili do Trga sv. Marka, Mosta vzdihljajev in si nato ogledali še razstavo o Antoniju Vivaldiju, enem najpomembnejših violinistov in skladateljev vseh časov. Po dolgem dnevu in številnih prehojenih kilometrih smo še zadnjič pozdravili toplo beneško sonce in se odpeljali nazaj, kjer nas je pričakala mrzla ajdovska burja in nas v ponedeljek zopet odpihnila v šolske klopi. Meta Sorta, 1. c V računalniški delavnici so se dijaki učili profesionalno tipkati s pomočjo različnih programov. Rezultate o hitrosti svojega tipkanja so zapisovali na tablo in s tem spremljali svoj napredek. Profesor jim je za nagrado obljubil Frutabelo. Najboljši tipkar se je tako zelo razveselil svoje nagrade, ki pa je zaradi slabe organizacije ni nikoli prejel. =D Smučarji so se dnevno vozili v Smučarski center Cerkno, kar se jim je zdelo dokaj naporno. Vendar je v dobri družbi tudi utrujenost splahnela. Na smučišču so se v treh skupinah učili, kako bolje uporabiti smuči, popravljali so svojo držo med smučanjem, se učili raznih obratov pa tudi smučanja izven urejenih prog. Po kosilu naj bi imeli uro počitka, vendar so počeli vse prej kot to. O utrujenosti ni bilo več sledu, dohitela pa jih je zopet na avtobusu, kjer so nekateri zaspali, drugi poslušali glasbo ali celo kartali. Bordarji so se tako kot smučarji dnevno vozili na smučišče. Spremljal jih je nekdanji dijak naše šole, »najboljši in edini Tadej Slamič«, ki jih je naučil tudi nekaj trikov freestyle bordanja: ollie, 180 ollie, switch ... Dijaki so si nadeli tudi ime - Fljoti - in vsi komaj čakajo, da se znova zapeljejo po belih strminah, četudi bo potrebno čakati do naslednjega leta. ajfe Vsi dijaki pa smo si v nečem edini: Letošnje izbirne vsebine so bile tako zanimive kot uspešne, vsi smo si nabrali novih 0 i L VIDELOi BOLJE t>l fciLOL DA SPLOH L ¡«ML , PB.EVK" it DELA itn »MJgO Odnos do tujcev je čudovit. Turiste povsod sprejmejo z nasmehom. Pogosto ljudje pristopijo k vam in vas ogovorijo: »Hello. How are You? Where do You come from? How do You like Ijran?« Nekako v tem vrstnem redu si sledijo vprašanja, ki vam jih zastavljajo. Otroci so kričali za nami in nam mahali, odrasli so bili malce bolj zadržani. In ko jim odgovorite na zastavljena vprašanja? Največkrat zadrega in konec pogovora. Nato se vam še prijazno nasmehnejo, poprosijo za fotografiranje z njimi ter se nato poslovijo. Pogosto vabijo tujce tudi v svoje trgovine na čaj ali pa da se udeležite njihovega piknika v mestnem parku ali kar ob robu ceste. Ko sem že ravno pri odnosu do tujcev in sporazumevanju. Ugotovili smo, da je kar nekaj besed podobnih, a imajo lahko čisto drug pomen. Na primer: če vam Iranci omenijo riž, s tem mislijo brado. Ako vas opozarjajo na šotore ob cesti, to najbrž pomeni, da vas želijo opozoriti na mimoidočo karavano kamel. Miloglasnega petja kosa pa v Iranu raje ne omenjajte v javnosti. Kajti o tem se ne govori. Vera ima močan vpliv na življenje ljudi. Na to nas opozori že uradno ime države - Islamska republika Iran. Iranci pripadajo šiitom, veji islama, ki je manj razširjena in daje velik poudarek družini preroka Mohameda. Ponosni so tudi na to, da niso Arabci, temveč Perzijci. Marsikatero islamsko zadevo komentirajo kot »arabsko stvar«, češ to pa se nas ne tiče. Zaradi vere se pojavljajo zapovedi, kot je nošenje rut, prepoved prodaje alkoholnih pijač, prepoved druženja neporočenih parov v javnosti ... Vendar vas moram tudi tukaj opozoriti, da se marsikateri mlad človek z oblastjo verskih voditeljev (mul) ne strinja. Štirje popotniki pred eno od mošej v Isfahanu. To je le nekaj drobcev iz malhe vtisov, ki smo jo prinesli iz te lepe dežele. Tega je še veliko - lahko bi napisal kaj o Pahlavijih, zurhanah, Perzepolisu ... Mislim, da vam ne bo žal, če boste zgrabili prvo primerno priložnost in obiskali ta zanimivi del sveta. Tako se boste lahko sami prepričal^ da Iran ni dežela terorja. strip: Lea Golob Florjančič, 3. d Predlog za izlet Tomi Samec, 3. d Nedeljski izlet na Ptujsko Goro in Ptuj Ptuj jeieno najstarejših mest na Slovenskem, s svojo kulturno in naravno dediščino nam nudi prelepo, bogato in prijetno spoznavanje mesta in okolice. Božjepotna cerkev Matere božje na Ptujski Gori je zgovorna že s svojo edinstveno lego. Tam, kjer se vinorodni haloški hribi in griči spuščajo v raviiino Dravskega polja, so si na 352 metrov visokem griču častilci izbrali prostor za Marijino svetišče. Po romarski Marijini cerkvi so kraj poimenovali Mons gratiarum (Milostna gora), zaradi temne cerkvene zunanjščine pa se je med domačini uveljavilo ime Črna gora, tudi Marijina Nova Štifta (nekdanje nemško ime: Maria Neustift). Od tod se v jasnem vremenu kakor na dlani vidi pol Štajerske od Pohorja, Slovenskih goric, Haloz do Boča. Vmes pa starodavni Ptuj, rastoče stolpnice Maribora, sanjava Slovenska Bistrica, delavsko in industrijsko Kidričevo in številna druga mesta in vasi. Ptujska Gora Termalni Park Ptuj obsega skupaj z notranjim in zunanjim kopališčem 4200m2 vodnih površin z zdravilno nizko mineralno vodo. Na razpolago je dvanljst bazenov, z valovi, tobogani, vodno-zračnimi masažimi in whirlpooli ter počasno reko. Termalni Park slovi po največjem toboganu v Sloveniji. Za sprostitev (fo na voljo savne, masaže, kopeli, parafinske obloge in različne terapije. V neposredni bližini kopališča je kamp s sodobno urejeno infrastrukturo. Kamp omogoča postavitev prikolic in šotorov na označenih in urejenih prostorih sredi zelenja in v senci dreves. __Dušo si lahko privežete v restavraciji Žila, ki nah Tu se zavedajo raznolikosti svojih gostov, zato ponujajo pestro hrano, ki zadovolji tako tiste, ki imajo raje zdravo vegetarijansko prehrano, kot tiste, ki radi pojejo dobro mesno specialiteto. Ptujski grad Pomembna zgodovinska vloga Ptuja se kaže v številnih gradovih. Ptujski grad kot mogočna utrdba stoji na zadnjem delu Slovenskih goric in se razteza skoraj do Drave. Strateško pomembna lega, s katere je mogoče nadzorovati ravnino daleč naokrog, je privabljala k naselitvi že v najstarejših obdobjih. Arheološke najdbe so pokazale, da so se prvi prebivalci zatekli na Grajski grič ob zaključku kamene oziroma na začetku bakrene dobe (okrog 2100-1750 pred našim štetjem). Ostanki glinaste posode in kamnite sekire iz tega časa so na ogled v arheoloških zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj. Grad se nam danes kaže v podobi, kakršno so izoblikovala stoletja prezidav in dozidav. Seveda je grajske stavbe ves čas spremljalo obzidje, saj je bil ptujski grad do konca turške oevarnosti ena najpomembnejših utrdb v tem delu dežele. Od obrambnega sistema iz časa pred 16. stoletjem so se ohranili poleg zahodnega stolpa še nekateri deli obzidja ter oba južna in severni stolp. Ptuj je bil eno od obmejnih mest, za katerega se je štajerska deželna vlada odločila, da jih temeljito utrdi za boj proti Turkom. Skozi stoletja je vodenje gradu prehajalo od enega do drugega vladarja. Pred propadom ga je rešila grofica Terezija Herberstein, ki ga je kupila leta 1873. Dala je temeljito obnoviti vse stavbe in jih na novo opremila. Herbersteini so ostali v gradu do leta 1945. Takoj po drugi vojni je bil grad spremenjen v muzej. Res je, poštenje je na prvem mestu, ampak v življenju je tako... No, če recimo niste nikoli plonkali, prepisovali, si pustili šepetati odgovore — vsa čast. Priznam, meni ni uspelo obdržati svoje vesti tako čiste. Načinov za plonkanje je seveda na stotine. Priprave na pomemben pisni del iz posameznega izpita dostikrat vsebujejo tudi izvirni pripomoček - plonk listek. Današnji časi so tudi na tem področju prinesli skupaj z vso tehniko izvirnost in povsem nov način, kako lahko shranimo svoje oporne točke in pomembne podatke, ki jih potrebujemo pri opravljanju izpita. Kristina Fornazarič, 3. a Plonkanje Plonkanje se je skozi čas spremenilo, saj so si plonk včasih napisali na roke in tako na tisti majhen listek napisali veliko manj kot današnja mladina, ki si jih prav tako skrbno natipka, pomanjša in s tem na enako površino napiše veliko več. Nekateri,kot uspešno metodo plonkanja izrabljajo dolge lase svojih sošolk, s katerimi prikrijejo zapiske na stolu. Med najpogostejšimi načini je prepisovanje od sošolca, pisanje formul na žepni kalkulator pri matematiki in fiziki, nekateri pa plonk preprosto, upajoč, da jih ne zalotijo, skrijejo v rokav puloverja in čakajo primeren trenutek, ko z njega lahko kaj prepišejo. Tehnično zahtevnejše prepisovanje poteka s pomočjo mp3 predvajalnikov, s slušalkami v ušesih, preko mobilnih telefonov, dlančnikov. Prav gotovo ima tako početje tako pozitivne kot negativne strani. Znanje si je v končni fazi nekako treba pridobiti, zato seje treba prej ali slej tudi kaj naučiti. Kaj a Milavec, 3. č J poanto Tuj^a 'm* jc s setoj «exa t>A Je CAH*© SUKALA WUA 5a je veK) i» TOKucM T*«*-, S.lW v AVfcuMU zveča?, ieciaj se omw>\iil TCjJCbeL SLASTNO veceRio , KOALEJHL MOMAL. TfcM že uestonc) ČAKA IOA ToMtAb v hA 60 StL v -HKl^t 1K> KJOVlO SLV