Rara* politlSn* ˇ••ti Koridor med Jugoslavijo in Ceško-SIovaško. V Beji CeškaalovaSke skupSdce dce 27. marca je bila enogfasno sprejeta sledeCa spomenica: »D«. bo ČehoSovažka imela skapne meje z JugosJa Tijo, Be mora ostvariti koridor (orek pas ozemlja), ki bo vezal Čeho SovaSko z Jngoslayijo<; Eotentina komisija štirih generalor, ki je v Ljo bljani skozi 14 dni preiskovala znani »ljDbljanski dogodek« (proti Italijanom), je priila due28. rci, m do zakljaCka. NaSla Bi pra7 niC obteiilucia za SloyeDce. — Italijanski kapetan, kl predstavlja v Maribora italijansko misijo, se je yur.il nedeJjo v Ljobljaco. da »pronCi« polcžaj v Ljabljani. Socijaldemokrati bobnajo po shcdih, kakor nam poroča dopisnik iz LaSkega trga, da so oci konec naredili vojaki, pa prepozno so priSli s takimi babarijami, mi smo že sliSali davno prej, da je Wilson s svojimi Amerikanci na bojoem pcljn odločil poraz NemceV. Le po resnid vsikdsr! Lahi postali popnstljivi. Iz P&riza poroiajo, da se pod vplivom ograkib dogodkov opaia znaten preobrat nam v prid. Lahi go začeli računati g tem, da je treba naše zahteve vsaj deloma izpolniti. Tudi lasko čagopiaje je začelo pisati bolj zmerDO. Politični nemiri v Italiji. Brzojavni in telefonski promet z Rimom ]e že nekaj dni prekbjen. Zapora mej ae izvrŠuje zelo gtrogo; zdi se, da go izbruhnili V Italiji politični ne miri, kattre hočejo na ta način prikriti z molkom. Slovesno prizranje naše države. Isto čagDO kakor z Nemčijo ge sklene mir tudi z bivšo Avgtrijo! Ob tej priliki bodo države, ki go nagtale na ozemlju bivBa monarhije slovesno priznane. Razume se, da je v dan&Snjih okoliščinah nemogoče skleniti mir tudi z Ogrsko. Vaekakcr bo pa mir z Nemčijo in Avstrijo podpisan tudi V tem slučaju, ako bi razoa pereča vpra^anja, kakor n. pr, vpraSanje Turiije, Be ne bila reSena. ^ |%2 Ljubljanski list ,,Jngoslavija" prit*aia tupatam poročiia, ki so brez ys»ke podlage, ki pa nam Slovencem tukaj aa meji silno Bkodujejo Predrznemo g« izraziti ponižno željo, naj b.1) ligt v tnn oziru bolj previd«n! Nemci napadli Velikoveo. Soboto doe 29. marci so nem^ke ropartke tolpe napadle Velikovec ter so na ta način prekrSiie dogovorjeno premirje. N^em^ke tolpe ao bile le kratek . čas gospodar v Velikovcu, kajti nasi vojaki 00 jih. prav kmalu prepodili. Nemci so tudi mmeravaU napasti Sv. Nežo, toda naBi so jih prehiteli ter ratprSili govražae tolpe, ki go Stele 400 do 500 mož. Na8i bo vplenili ea top ia Btiri »trojnice, vjeli pa zavsem 17 Bovražnikov. Na n&Si strani je bilo samo deyet vojakov ranjen;h. Značajnost. Iz Goraje Radgone nam pišejo: Ceijska Zadražaa zveza poiilja spodnaštajerakitn nemCnrskim posojilnicam samo nemSka 7abila, kjer jih 7*bi k priatopu. Dovolili bi sj ypra8&ti, ali Z« dratni Zvezi v Celja ni zaano, da so yse te poaojilnice nemfur?ke in da gospodje krog teh za yodo7 znajo bolje slovcnako ko nemiko. Malo yeč narodne sayedoo4i bi na^vsak način ne škodo yalo! S?$$&fi&'*tf$&%z^A- ¦****$&&$&¦ ^- -s^ Zaka) se tako raganjajo socijaldemokrati t dnhovnike? Na ?sakem shodn grmijo socijolni de mofcratje zoper dnhovnike, da so krivi yojske, ka kor bi bili dnhovmki naporedali vojsko, pa zUvali kaooae in delali pnSke in bajonete, ne ps maževali, bolnike tolažili, vsem pa Sli 7 hadem časa ua roko z besedo in dejanjem Zakaj to-aj se tako zagasjajo Bodjaldemokrati v dohovuike? Kaj so jim hadfga storili? To veroo ysi, dchovDijti niso krivi vojske, pr«j sscijfldemokrati, ki so leta 1914 sti škali oemSkema cesarja roko, da je napovedal yojsko, ki su v nem&kem drf. zborn piidso giaaovali za podmoreke čolne in za svote, s katerimi se je ^ojgks od leta do leta nadaljevai«. Shod celjskih Sloreok. Dne 19. snSca 88 je dvorani pri »Beletn vola< yrSi] shod krSfiansko misi.eSib ies in deklet. Govorila sta dr. Ogrizek in kaplan Lasbaher. Hrala Slovenkam, ki so ae tega prvegs pql. shoda tako obilao odelelile! Zalostna znamenja? PiSejo cam iz LaBkega trga: Kaj je tc? Takaj sliBimo, da se nekateri ve< srlijo verskega bojs. Ne vemo, kij je pravzaprav to, samo to Cotirao. da tistim, ki se kaj takega 788elijo mora biti oa poti vera ia cerkev in da bi radi bili tako brez dnboynikoy kakor brez božjih in cerkvenih zapovadi, kakor ye Klaverjev koledar poyedati p zamorcib,