Tečaj XVIII. gospodarske-, obertii šk m Izhajajo vsako sredo po celi poli. Velj tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr 90 kr po P pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr za 1 fl kr dn Ljubljani v sredo 1. februarja i860 Ktera pot je najpripravniša, da se med kmeti A>ncnAíloni l;n irnrlriACtî pQveipilA î gospodarske vednosti razširijo Pervo in najpotrebniše, da se med kmeti kmetijske vednosti razširijo i je f da se otroci v začetnih ali ljud skih šolah dobro izučijo in omikajo. Mi pa tukaj ne V ze mislimo, da bi se ravno v teh šolah jele ze cisto kine t i j s k e vednosti razlagati, ampak poduki se morajo tukaj tako osnovati, da se po njih pod la ga postavi za vse prihodnje učenje in da bodo kmečki fantje zamogli se lahko drugih reci na tej podlagi brez težave učiti. Brez dobrih začetnih (ljudskih) šol ni na nobeno plat mogoce i da bi se člověk s pridom drugih vednost poprijel. Zato je pa tudi največja potreba, skerbeti da se ljudske sole zboljšajo kar se dá, ker na pervem poduku v šolah je največ ležeče. Skerb za ljudske sole je najbolj deželskim gosposkam prepušena, ktere imajo skerbeti, da so sole prav osnovane in da se v njih otroci tudi prav podučujejo v potrebnih go- vednostih. Al veliko veliko imajo tudi srenjski župani spodje duhovni in učitelji v rokah. Ce tudi dežeiska go-sposka zvesto za šole skerbi, bode vendar malo opravila, ako ji srenja na roko ne gré; kaj bo gosposka s solo opra vila, pravimo, če nima šola učitelja, da bi bil kaj vreden, ali če svojo službo le po tlačansko opravlja, ali se namesti s šolo z drugimi rečmi ukvarja, kamor ga dobičkarija vabi. Ako hoče šola svojo dolžnost spolniti: učenca omikati, bo p a m e t e n člověk v svojih o p r a v i 1 i h, da bože n kristjan, um en in družbo, se mora pažljivo na to po- zveden za človeško da otroci pridno gledati v šolo hodijo, iu da učitelj natanko iu zvesto svojo službo opravlja. Kjer otroci pridno v šolo ne hodijo, ni nikoli pravega vspeha pričakovati. Srenja mora skerbeti, da se pri nobenem poduku potrebni učilni pripomočki ne pogre- WÊ in da učitelj toliko plaćo dobiva, da drugih ga pomanjkanje potih si zaslužka iskati. ne tare in ui prisiljen, po Le takrat, kadar srenja in gosposka šolo iu učitelja z vsem potrebnim preskerbite, si znate tudi sveste biti, da bo sola taka kakor mora biti. Ce pa tudi tega tajiti ne moremo, da so se ljudske posebno v posledjnih časih, zlo zboljšale, vendar še šole y niso take, da bi spolnite to, kar se od njih po pravici ter jati more Ce hočemo za omiko ljudstva po kmetih. prave kmetijske vednosti med prostim mladine v ljudskih šolah na deželi skerbeti. Podučenje v začetnih šolah mora biti tako, da je prava podlaga daljnega izobraževanja kmečke mladine. V začetnih šolah se mora um razbistriti za celo življenje, in člověk tako omikati, da je v stanu, na tej podlagi .naprej zidati. vati jo morajo tudi vsi iz ljudske šole ostali učenci do do polnjenega 18. leta. Vsakemu naj se dolžnost naloží v ta sobo hoditi. Da bo pa ta šola tudi svoj cilj in konec dosegla, se morajo v nji fantje tacih vednost učiti, ktere se različnim potřebám najbolj prilikujejo, ker vsak izobražen člověk mora ko več vediti kakor le to ka ljudski šoli naučil. Nauki v uedeljskih šolah se je v 1 n j e m v I 2 vaje v ra z 1 ícn i vljenji potřebuje, kakor so pobotn naj so naslednji h pis m ih, ki jih člověk v vsakda t (kvitenge) itd rajtbe vsakdanj 3. početni in vse v to znanost spadaj življenja pre uk m 1 j o m e r s t > kolikor ga je vsa kemu cloveku potreba vediti, da more premeriti in prerajtati ______ Y • •____ _______•__• _ i_______ ____« » t « • • razne sirjave, ravnine in druge enake řeči, ki so pri kme tijstvu velike kor 4 toroznanst y vo, s posebnim ozirom na kmetijstvo 5. kratek poduk v deželskih postavah, ktere do-stikrat tistemu, ki jih ne vé, razne nevarnosti, stroške in škodo prizadenejo. S tem so nauki za nedeljske ^ Za te poduke ni treba drugi to učenje tudi tista začetnih šol. iole ob kratkem omenjeni. sobe iskati : dobra bo za Učitelj začetnih naj prevzame učenje tudi v tej On je ucencom ze v začetni šoli podlago položil, in vé koliko fantini znajo itd. Dobro osnovane nedeljske šole so za naše kmetijsko ljudstvo ravno tako potrebne kakor vsakdanji kruh. Zato je škoda velika, da tacih nedeljskih šol, kakoršnih mi že- In . da limo po potrebah sedanjega časa, nimamo še nobenih skoraj bi djal, da je pri nas naj tacih ki pravijo jih ni treba, in ne vejo, čemu bi se napravile. Zato se pa tudi niso do zdaj pognali za njih napravo. Če bi se pa bolj za poduk in omiko ljudstva na kmetih skerbelo, bi moglo kmetu samemu za to najbolj mar biti, pa ne vsega le gosposki prepusati. Le tačas. kadar bodo t m d e lj s k šole v dobrem redu, in če se bo mladost v njih učila % O je za V • 5 cesar ji ljenje potreba vediti, se bo kmet iz bukev in ljudstvom razširiti, moramo najpred za pravo podučenje jazodeti časnikov sam veliko koristnega učiti znal. Dandanašnji je še veliko veliko premožniših kmetov, ki niso v stanu, bukev prav po domaće pisanih razumeti, tem manj njih zapo padka umeti. Ce bi se bil naš kmet v mladosti v šoli toliko izučil da bi bil saj veselje do branja dobil in bi mogel tudi znanstveno pisane bukve razumeti in svoje misli T drugim pismeno > gotovo bi se za osnovo in napravo nedeljske šole ? poganjal. Prizadeval bi si za napravo domaćih bravni< ktere bi veliko pripomogle k podučenju kmetijskih ljudi. Kmetijske družtva, ki so že veliko veliko koristnega rsikter nauk v kmetijskih rečéh po svetu razširile, bi potem mogle še več storiti. Do zdaj so se le ustanovil in Da pa učenci, po tem ko so šolo zapustili zopet vsega, nekteri kmetovavci udeleževali teh di česar so se naučili, ne pozabijo, ampak vedno na potu v za bolj če se bo pa ko in podučenje v solah poskerbelo i bodo soli očertanem ostanejo in v vednostih napredujejo, za to bi tovo tudi kmetje z večjim veseljem k njim pristopal nedeljske šole imele v vsaki srenji skerbeti. Ni pa Cera imamo v sedanjih casih bukev na kupe od dovelj, da ima srenja svojo nedeljsko šolo, ampak obisko- kmetovanja in gospodarstva spisanib, vendar le moremo reci y <îa se prav poredkoma kmetovavci dobé, da bi od njih kaj * Na Parskem je k povedati vedili, tem manj pa, da bi jih bili brali. Da bi pa v našem rstvu. Na Parske s o 1 veljá ko cenejsa kakor colni cent 1 gold fcolj omikani kmetovavec zvedil, kaj je v kmetijstvu za-nj 97 kr. našega uovega dnarja; v gornji Avstriji pa veljá i • • I • 1 • i i A . « _____ koristnpga in branja vred n ega na svitlo prišlo, bi bilo prav, avstrijanski cent v Gmunden-u 2 gold, in 75 kr. nov. dn da bi kmetij8ki casniki vsako leto dobre bukve kmetijskega v Lineu pa 3 gold. 40 kr zapopadka naznanjali, ktere bi znali kmetovavci s pridom vV Goveje živine je na Angležk prebirati. Z enakim kazalom bi bilo gotovo tudi marsikte remu predstojniku kmetijske bravnice mocno vstreženo. 15 milij v Belgii 1 mi jonov, v Švaj lij 115.879, na Fran co z k 10 mili 875.000. na Parsk 2 "U lil Tako beremo v kmetijskem časniku za dezelo hano- 635.568, na Vi rte m b e rš k e m 811.159, naSaksonskem veransko. 610.836, na Pruskem 5 milij in 505.285. v R Kar je tù receno, pa je kakor nalas pisano tudi za 19 milijonov in 925.926, v Mold 454.177 v m nas; tudi pri nas nahajamo te napake i ki jih 55 L. Z. fur cesarstvu (po številu leta 1857) 14 Hanover" resnicno pretresa. V7 naših ljudskih šolah po kmetih je pa še napák več. Razun keršanskega nauka je cilj in konec naših ljudskih šol, da se šolska mladost brati, glav 14. Na e n na Prusk milijonov in 727.617 v na Francozkem na Parskem 31. na V i r t e m- ga bika pride k m 21 . v pisati in enmalo rajtati naučí. Visjega namena za potrebe berškem 49, v Saksonii 56, v Svajci 58, v Belg 98 v m cesarstvu pa se vec. življenja nimajo. Namesto da bi se potem, fantje ko so se naučili v domaćem jeziku brati in pisati, malo po malo začeli taki nauki, ki jih pripravljajo za zapopadek tistih za življenje potrebnih vednost, ki so v tem sostavku gori omenjeni, se pa začnejo obdelovati z nemskim jezikoslovjem, ■ I ■■ ^H Več vraž silno starih Da so nektere vraže silno stare, je sploh znano. Tu za razgled od ene govorim. Večkrat sem naletel na vražo, da so koga, ki po že rega se se v teh solah nikoli ne naucijo in zavoljo kte-zanemarja to, kar je kmetu in rokodelcu za nitvi h kaki hiši pride (ženina ali nevesto), skoz vrata njegovo življenje najbolj potreba in kar iz sirovega no tri nesli, ali pa da je skoz okno v svoje novo sta divjaka naredi u m n e g a i n za njegov stan dosti novanje sel. Tako je bil nekdo vzel mlado vdovo, kteri sta «omi kan ega člověka. Vsaka rec je dobra le na pravém bila že dva moža umerla. Da bi toraj tudi on kmalo ne mestu; učenje drugih jezikov ne gré v ljudske in ne deljske šole po kmetih. To nam je tudi „L. Z. mover" jasno dokazal. Ha Gospodarske skušnje. (V1 i t v e 1 a t v i c e za m leko so veliko bolje kakor globoke). Kako velik razloček je med navadnimi visokimi latvicami in pa med prav plitvimi, dobro pocinje-nimi železnioii (plehastimi), so po natanjčnih skušnjah zvedili na Nasavskem. Pri eni skušnji so djali 6 bokaiov (pintov ali firkeljnov) mléka v plitve in široke latvice, 6 bokaiov ravno tistega mleka pa v navadne globoke, in dobili so iz pa le un ih 29 lotov in pol sirovega masla (putra), iz teh Drugikrat so iz 8 bokaiov mleka 24 lotov in 3 četertinke. v širokih in plitvih latvicah dobili 39 lotov sirovega masla 33 lotov. Iz teh skušinj se kaže, da iz 8 navadnih latvic pa se v plitvih latvicah iz en ega bokala tričetertine lota, tedaj skor 1 lot več sirovega masla dobi kakor v globokih. Zakaj to? ni težko uganiti. V plitvih in tedaj širokih latvicah se lahko več smetane na verh mleka vzdigne kakor v globokih, tedaj se tudi več sirovega masla napravi. Obertnijska skušnja (Kako žganje hitro staro narediti). Na bokal novega žganja prilij 8 do 9 kapljic salmjakovca (Sal-miakgeist) in potem oboje skupaj dobro pretresi. Cez malo dni ni žganje več tako terdo, ampak je tako okusno kakor da bi bilo že veliko let ležalo. Salmjakovec se sprime z žganjem tako, da je potem še bolj zdravo. umerl, so ga v hiso, kamor se je i ces i bil přiženil, skoz okno da kaka nevidna hudobna moć ali copernija ga tako naglo v kertovo dva gospodarja. vpeljali tudi njemu ne bo škodovala in deželo ne spravila kakor prejšna Ta silno stara vraža je bila že pri nekdanjih Pol abci h, kar se vidi iz nekega napisa, kteri je na nekem žlahnem kamencu. Ta kamene je magnet, ki ga ehranuje berolinski kraljev muzej. Wolanski je njegovo podobo posnel iz .,hi-storisch - philosophische Abhandlungen*' kraljeve akademije v Berolinu za leto 1830. Tab. 5. Obraz 6. Ta napis je bil, če ne pred Kristusom, saj ob Kristu sovih časih napravljen. Stara podoba pismenk A, O in G dá po pravici to misliti. Zavoljo imen božanstev Hela in Ithunna je pa severním Slavenom pripisovati. V skok gredoči rajdi kužniške device ustavljavši se protuje severna in varuška jabelk pomlajenja Ithunna, tudi Id u na imenovana. Na tem kamencu na pomoč klicana severno - slovenska Hela Vendov in Sorbov je resnobna dostojna boginja smerti, ktero so kot jadsko oblastnico boginja življenja (Gebieterin der Unterwelt) srečne smerti prosili, in která je, Nemezi in poljskemu Nja-tu enako, umerlim pravico in spravo dodelila. Toraj je ni z grozovitim škandinavskim pe-klenskim bitjem Hel-o m zmeuíti. Napis pervotni: Ani dvêrri otvêrri Ei têne êchan nebi Nechaj ! me Hela mti Po ruski: Ani dvéri ne otvori Jeja tjen sjebala z nebi Njeh! menia Hela mstit Po slovenski: Tudi duri ne odpri, Nje senca je peljala se 'z neba. Naj bo ! nad manoj se Hela masuje. Odvzamemo klicaj, ki ga je Wolanski za pervo besedo Gospodarske drobtinice * Ko so prašaii nekega slavnega vojvoda, kaj mu je treba za vojskovanje, je odgovoril, da tri stvari: pervo je dnar, drugo je dnar in tretje je dnar. Ravno tako pravi neki slavni gospodar, da tri stvari so kmetijstvu najbolj potrebne : p e r v i č epet ffnoj i S " «J drugič gnoj in tretjič Škoda, da većina naših kmetovavcov tega drugač skerbeli za gnoj in vse drugač ne vé, sicer bi vse ravnali z gnojem in gnojnico. * Drevo, na kterem je bilo 329 raz ličnih sort cep Ij en ih, je imel fajmošter Agrikola v Gelnicah v Al-tenburškem. Nikjer na svetu ni temu drevesu para. tretje stroke nasvetoval, tako se po besedah samega Wo lanskega premeni pomen te stroke, ter se potlej rece Naj se Hela nad mano masuje. Dalje sledi na herbtu kužniške device uavpik pisano: P e r v o t n o : Bedami ovodejen. Po slovenski: Z nadlogami obdana Zdaj sledi napis na vozi lece in na kolesih: Pervotni: Arnfony teme vajavia. Napis nad merličem Po slovenski: Iz lece te objavljuje. je po tleh stegnjen, kaže ua tega merlica in je daljno nasledovanje prejšnega stavka Pervotni: ego mienê inome i fse inne miloj êgo Po slovenski: njega imenje druzemu, in vse druge veselja njegove. Za tem pride na robu kamenca ime že pred omenjene boginje življenja, na nje levi strani Pervotno: Eto Ithunna. Kar je dalje na nar je aaije na drugi sirani uugiuje na uje pciom m Kast; caue, cern; outoue imajo neKo cuano pris etegnih, govori oziroma na tište, ki že v pesku počivajo od još ti ni cern čade na nogu stal" (še nisi pravega Po slovenski: To je Ituna. trani boginje na nje persih in Gospodarskim „Novicam" bi kako Istrani i m eu uj ej o se morda smelo povedati r kast vole in krave: Savin, siv vol; kapar in, rumenosiv; sern, čern-čade, cern; odtode imajo neko čudno prislovico : kuge pomorjeni; umetno je izmišljeno in polno občutenja. glada Pervotno: Uni uraên peseh nerone tiho. Po slovenski: Oni orjejo pesek nemo tiho. O rabljenji greške abcede pri teh napisih je malo reci i ker Slovenci, zlasti ruski, serbski in moldavski do današnjega dné ravno tište pismenke imajo, in po pravici bi se lahko vprašalo: ali so jih Slovenci od Gerkov, ali Gerki od Slovencov přejeli? Poženčan. poskusil); ta krava je cadolina ali čađava; merkonj černorumen; prutež, ki ima kakor jermene po sebi; rusii. rudečkast; bakin, bakove podobe; plavuša, krava bel kasta ; seniava, černkasta ; kitica, krava z velim repom za pobosti, koša (koso kakor 9 nerednimi rogovi boškarina, z šuta); viola, z zavitími drugode. Dalje imenujejo rogovi. 9 Druge imena Drobtínica za poduk Trije prijatli. škopce in ovce: V m / 4: ¥ S ka bi ć malorogat; škaba, taka ovca; kolešić V velimi rogovi kv • r ezic 9 z na kolo; spiklić, z ravnimi rogovi ; mer 1 marogast po glavi ; pikežić, pikast; kukež ? klukastimi rogovi; muležić, brez rogov; grivež, s z Tri prija tle ima člověk na tem svetu. Kako se pa oštro volno. Ćuli na, ovca černa; take so tudi ću kiča ti prijatli obnašajo ob času smerti, kadar ga Rn*- nokliče in usrliica: šarka ie mešane volne: cuba brez roirov. Bog poklice ugljica; sarka je mesane volne; cuba brez rogov na sodbo? — Zlato, njegov najbolj cenjeni prijatel, pervo Vse je ćubo, kar je brez naravskih izraskov, tako cuba Rodbina njegova pšenica (Kolbenweizen). Surka, s sivo volno; ber ka. je ki ga zapusti in z njim ne gre in prijatli ga spremijo do njegovega groba; potem pa se s kodrasto volno; pega, pegasta po životu; rožka, ro-vernejo domu. Tretji prijatel, za kterega nam je pa v živ- gata; ruda, rjava; bi lac, belojagnje; p a s t r i ž je zadnja ljenji najmauj mar bilo, so dobre delà. One same ga volna (po-striž-em). spremljajo pred prestol sodbe, molijo za-nj in prosijo mi losti in odpuščenja. Herder. S imenjak je samac za pleme od vsake živine. Posebne imena za plemenenja se najdejo, na priliko: „breka (pasica) se šćeka", (od tode scene, mali pas Jezikoslovne řečí. Nektere posebnosti v isterski čakavščini pčs); 5? macka se bucka". Samac je on, samica ona pri vsaki zivali. J. V. Praznik jsvetnikov w J 5 T II. *» • ; Hjs JO ;«** u se napravljajo imena pridavaje imenu ova ali eva: imenu svetnice in svetnika Drobtinica iz Istre Pri nas otroci ognju sledečo pesmico pojejo: na « pa ina, na pr. Stipauj Telov hove M a r i j (Corpus Domini), Duh Ja ko vij ali v P „Gori, gori V . V X'/ 9 9 množini 9 (binkošti), Jurj Lucij 9 A n d r i j 9 Du- sveta mat ti kuha or olj riže ; * V ) Ker pa v nekterih krajih a v sredi besede iz a otac da ti bude bolje. 9 govarjajo kakor a o 9 pa pride skrajš S to m Čudno je, da imajo Serblji vse te imena na 0. mala. to so pravi samostavniki ženski vela in In Na křesni dan v jutru se pa gré gledat na višine 9 kako izhajoče solnce pleše biti cloveku srečnemu. Svoj zaime se rabi vecidel samo pri naglasku in Slovanski popotnik protustavku; drugje se jemlje osebno zaime v dajavniku 9 »»» reci ime posvojene pozemuljka" (pritlehna hiša), „kade ti je ?? Novice" so v svojem 3. listu na str. 22 v dopisu pa v pervem padu, na pr. „ono mi je zagrebškem povedale, da se bo 14. dec. t. 1. praznoval r> Iona" kotal tvoj«H koloturu « odtod lonac); „to je moja potros (strosek) a ne (pokrit stoletni smertni dan neumerlega And r. Kačića Miošića f 9 r> oni biju (večkrat namesto bi) hoteli upi tvoj °*rosser IS Ring) Glagoli na t se rabijo v opetov ik a t obliki posebno v mnogokrat na t t na pisatelja občnoznanega „razgovora naroda slovinskoga". Přejeli smo tudi mi iz Zadra sledeče povabilo, da bi ga razglasili Slovencom za udeleženje hvalevrednega početja. Tako-le se glasi : „Cienec da se divna diela nemogu ljepše poštovati, neg1 nasljedujuć dielom njihov izgled, pozivljemo národnih pesmih priliko: mervikati (kruh po mervicah jésti), gustičati Vas da s' nam i ujedno přinesete, što bi Kačićevu na (gosto delati), hvalečati (hvaliti), pra večati (praviti). mieru toviše savčršilo; to jest, da nam pošljete narodnih . . v - m m m t •• • Il 1 If V • ' 47 A %f izpisanih zgodah V nedoločniku se pri govorjenji zadnji 1 nikdar ne slisi, piesamah, koje se pievaju a tiskane nisu, i na pi r> bolj Namesto je razmislit, nego namislit" (prislovica) k - a - o. se rado rabi samo veli -a-o gradovah, selah, obitelih, ljudih na maču i na peru glaso vitih itd., koje nisu Kačiću došle do rukuh, ili su se izza smerti zbile; jere smo ih naumili u knjigu tiskati na priliko „veli dobitak mošnju dere, a mali ju napuni (prislovica). ILL gove Predlog v (in) se sliši na tri načine v u m va 7 ktero se ima rabiti, določi blagoglasj Tudi k (ad) se premenja posebno pred (kolednikom). v na priliko „h kolcjano u nje njemu i narodu na čast. 4 Da se takovi Vienac narodnoga uzdarja obistini, i da se pravo narodni može zvati, potrudite se, častni domorodce, po znancih i prijateljih popisati i pokupiti novac, što b Namesto pismenega pa samo govoreč od ksebi se tukaj rabi ljudi 1 priliko: „šljute i (Schwâchlinge) gredu valje vsaksebi 9 od živine rsak-ničari se pa žicu tko Kacicevoj uspomeni poklonio. Osim pomenute knjige, namieramo dati na svietlo knji-, koja će uzderžati životopis 0. Jandrije, piesmu na rece: n se je zpasla 9 razbegla, razsterkala itd god i imena domorodacah, koji su novae na Vsako m na koncu besede se izgovarja kakor n, Otroci igrajoč skrivši pod perst v stisnjeno pest les pr.: njak itd. prašajo namesto kim 55 pod k > k odgov pod t t njegov stoljetni podpisali. Svi će ovu knjižicu primiti, koji i najmanji pienez přinesu. Oni paka, koji pismom, dielom iY blažijom rukom 9 9 tim # Žiže, oganj 5 **) G om olje, debeli nudeljni. tiskanje veće knjige podupru, primiti će na dar i drugu. Što izza tiskarnog troska preteče od sakup- slog i jednu i ijena novca, biti će na umnoženje matice, koja, svoje tiesnoće radi, nije do sada dala ugled noga ploda. hišnih gospodarjev in druzih posestnikov 715.840 fabrikantov bertnikov in rokodelcov glavnice dalmatinske tergovcov (kupcov) brodnarjev in ribcev 672.373 127.150 54.628 Da se ova namiera, a cienirno i narodna zelja. na pomoćnikov in pomočnikov in drugih drugih delavcov pri kmetijstvu 3 mil. 447.741 delà vrieme može ispuniti, treba je, da nam do sverhe Ožujka 1. 1860 prijavite sabrane podpise i popisane novce, a uz to saderžaj i nablizu veličinu piesamah i ostalih članakah, sto će nam po Vase ruke doći; pak kašnje, najdalje do sverhe mieseca Lipnja 1. I860, da nam pošaljete pisma, latinicom, cirilicom ili glagoljicom, kako Vam drago, i novce sakupljene. 55 55 » n sluzabnikov ali pošlo dninarjev (delavcov na dui) ljudi brez cov pri fabrikah in rokodelstvih 1 pri kupčijstvu hišnih opravilih) » gotovega delà in zaslužka 2 1 55 rt 115.316 96.427 892.855 270.309 281.700 Mikavno je te stevilke eiimalo bolj na drobno premisliti Poterj je po teh stevilkah stara resnica, da naše Molite i svakoga rodoljuba, do kog naše da ga razglasi pismo dopre, što se na dalje može, i pokupljanje pisamah cesarstvo je po vecjem kmetijska d zakaj blizo 2 tretj vseh prebi i novacah podpomože. Unapriedne dopise upravite na g. P e t r a A b e l i ć a, knjižara u Zadru, ko je ua se primio dopisivanje u ovom poslu i izdanje pomenutih knjigah". # V Novem Sadu je v založbi H i n c a in takirni opravili, ki v kmetijsvo t po tem v našem cesarstvu pervi stan, kmetijst glavitno opravilstvo našega cesarstva se pecate s k m e t i j s t v o m vo spadajo. Kmet je tedaj vo pa po- Vreduo je tedaj kme tijstvo, da vlada največjo skerb na-nj obraća Fabrik or fr> pod D rag o t b e r t n i j s t in k o d e l s t w J veliko tnanj ; nektere in ca ravno kar na svetio prišla iz škofijske tiskarnice perva polovica knjige pod naslovom: OBPA3H II3I» OB- - y " ' dežele vendar, kakor Česko, Marsko, Sležko in dolj strija HITE HCTOPI6 (Ol iz bšte Istorije) pisao d r. Ni- Velike , imajo ve ajmanj p ko obertnije in naj w J majo vojaška Granica, Bukovina Av v nasern cesarstvu Dal i kola Krstić, profesor prava u kn. srbskom liceju, hvale vredno knjigo moremo z dobro vestjo priporočati našim Slovencom, ki berejo v cirilici tiskane bukve, in še po-sebuo šolski mladini. Moralni duh navdaja to delo skozi in skozi; obrazi so lepo izbrani, pisava je prosta, lahko umevna. Zdaj na svitlo dana polovica z ličnimi pismenkarni tiskane knjige obsega 10 pól; obe polovici skupaj ali celo delo bo macija in Krajnsko. Kupčij naj je v Primorj in zlasti na Beneškem. na Beneškem. v Dal Duh • • ovnov je v primeri naj v Tirolih in Salcburškem u r a d n i k o naj em vred je v primeri naj v dolj m J sedež der vlade 9 Ijalo za k e le 1 gold. 60 kr. nov. dn. Naroče n i k c skem Grani imajo po primeri najmanj v Gal Avstrii z Du zdrav na Erdelj v bski Voj vod na Horvaškem in v vojaški Jemaje dnjo primero vidimo, da 1000 ljud vanje terpi, dokler drugi zvezek ne pride na svetio; potem pa bo se cena povikšala na 2 gold. v našem cesarstvu ima 5 uradnikov, 2 duhovna in 1 zdrav nika j Ta ki smo aj ajbolj oskerblj 9 najmanj z zdravniki. Ako vzamemo še število jak se vidi * Priporočila vredna knjižica tudi v Novem Sadu že število takih, ki niso v djanski službi, je veliko 9 da v zalogi gosp Dras: Hinca in v cirilici izhajoca je na novo pomnoženo izdanje La zar i ce, med Serbi dobro znanih * V naše in t skupaj je 5 h ilij 106.907 • v v 878 mesti h, 2264 tergih in 66.376 vaséh pesin od Jo ks i ma Nó vica. Pesmam izdanim leta 1847 več mest so dodane v tem novem - izdanji v se 4 nove: 1. Srbi okru (355) ima Cesk i najvec t e r g o v Naj-(227) do lj na A vs trija. Dunaj steje 476.222, Praga 142,588, niše Lazara Grbljanovića, 3. Knez Lazar i sultan Murat, Pešt 131.705, Benetke 118.172, Terst ▼ _ __- - __i ^ ■ A . « / ^ » a A «k. « # A m. - m 2. Ženitba Miloša Obilića, 4. Mirat Otmauović miti Srbe. 70.384, Grad 63.176. B 104,707, L 58.509. Buda 55.240 Cena knjigi, najmanj 10 pol debeli, je 60 krajc. nov. dn. Krakovo 41.086, Temešvar 22.807, Ljubljana 20.747 __ . • M 1 I __- - _ . _ _ _ _ ___ . ____________ ______ Pozneje bo cena poskočila na 1 gold. 9 Sibinje 18.588, Zad 18.526, Salcburg 17.263 9 Z Ozir po svetu greb 16.657, Inšpruk 14.224, Celovec 13.479 prebivavcov. Na Ogerskem je 6 vasi, ki imajo čez 10.000 prebivavcov 9 90 ki jih štejejo čez 5000, 1115 pa jih je, Mikavno je vediti, kako velike so najimenitniše města ki jih imajo več kot 2000 na svetu in koliko hiš štejejo London ima 300.000 hiš in 3 milijone prebivavcov Carigrad )9 20.000 55 in 960.000 19 Pariz 36.000 55 in 1 milij. in 300.000 preb. Benetke # ^ n 20.650 19 in 120.000 prebivavcov Hamburg 55 11.700 55 in 224.000 55 Petrograd 55 10.000 55 in 554.000 55 Berolin 55 9.700 55 in 445.000 r Dunaj # X 55 8.439 — w r> in 476.222 99 Monakovo 55 6.100 li in 116.000 19 Milan 55 4.850 J9 in 180.000 55 Buda-Pešt 55 4.420 55 in 186.000 55 Draždane » w r> 4.010 n in 118.000 W Praga 55 3.340 55 in 142.588 55 Šteli so po vseh deželah našega cesarstva tudi Kratkočasnica. Kako nekdo svoje kolje v goricah pozná? Resnićna prigodba. V lotmerskih ali velikih goricah je nek nagornik ob času, ko je namenil tersje vezati, si naostrenega kolja v vinograd nanosil na kupe, da bi ga k tersju stavil, kadar bojo vezali. Drugi dan pa zapazi, da mu kolov po kupih manjka. Sum leti na njegovega soseda, da mu jih je uzmal. Na to s:ré, pa naverta več kolov na drobnejšem koncu, naspè persti v luknje, dene ajiiovo žerno v vsaki količ, tu zamaže z blatom. Drugi dan mu pa spet poznamljenega kolja manjka. Ker pa je potle dež šel in namočil zemljo v kolji, je ajdovo zernje klilo in ajda je rasla ua kolji lepo ljudi po s ta no vi h in našteli so v všem skupaj in veselo, Zdaj gre sosed k svojemu mejaša, pa mu reče : duhov razlock re) 57.959 » Sosed! Kako je moje kolje v tvoje gorice prišlo ?u On vradnikov (beamtarjev) vseh verst 165.070 vojakov (soldatov) samo takih k niso v bi 140.948 slovcov in urnetnikov 36.646 advokatov in notarjev 9.899 pa nevoljen in prestrašen zamumlja: „Kaj bi jaz tvoje kolje imel!u Toti pa reče: „Hodi z menoj ; bova vidilau. Onadva gresta, in sosed pokaže sosedu: „Glej, toto kolje, iz kte- zaznamoval". zdravnikov 27.984 kmetovavcov 2 milij. 999.096 rega ajda rase, je moje; jez sem ga to pobere gospodar svoje kolje in ga odnese, tatinšek pa za njim debelo gleda. Na sosed Smešnica Ne jaz j ampak si nor; idi za njim; tù doli je set že gibance pečene bara je vsa ogorela stala pred hiše 9 Dobro poldne, mati! imate neki tujec Klincovo ženo, ki pecjo, v kteri je gorelo kakor da bi hotla konja peči. Imeli so ta dan terilje pri hramu, kadar se navadno zadnji cverk najedel z mesom in perhko pogačo mesa mora skuhati, in se kcoj pogača biti rece žena in pokaže stezo, po kteri je mahnil tujec. Mož sede na konja, ga sukne pod vamp, in jezdi od da so iskre letele od novih podkev. tern se je obdarovaní tujec v bližnjem lesu dobro in veselega obraza je se pint elj -----J - v ~ -------imjvuvi Mj »uvodni i 11 p v> i imu pu^uvu ^ ili v^ouit^tt uuiuii ako bi veljalo rašil po žepu svetle krone. Al ker se ni čutil varnega sto goldinarjev. Zena ie za tote gladavne goste obleče v drugačno oblačilo, ki je imel shranjeno v runcu pripravljala južino. Po v hiši na klopi poleg tople peci, iu polno kropj ------ „ --- ---- C c - * v.-p-vuvr VUIHVIIV , ui "UVt UUIUUJVIIU T • UUV« je že imela zamešene v kernici na herbtu, iu si dene zeleno vejo za škerlak. Ko pa že vidi mesa je nekega moza sem po stezi naglo jezditi da se je prah ▼ UlOB HM r w r 7 r v rJ---------J w IIVHV^V« lUVUM OVIH P \J OVUUI IIU^IU jV^AUlll «, vi Cl ov J u pi Ui kuhala, da je še polovica klobáse gledala iz lonca. Al ža- motal okoli njega, se nasloui na brezo in mirno caka čio lostua je bila gospodinja; ze na licu se ji je poznalo da veka ima kaj posebno težkega na sercu. Kaj pa vam je, ljuba mati! , ki včs čmern jezdi proti njemu. Oho oče! kam se vam tako mudi? Imate li sekucijo, klet stopivsi zmetala, ali Oh. pravi dalje moz v pri- da tako hitro jahate revno kljuse? » • . rt rv • I • •_____ _ _ ____ da se tak kislo derzite? Vam je le prasica vam kruh noče kipeti' Ali niste vidli, prijatel! bara kmet nikogar po , ne delajte se norca ; meni se ne Ijubijo burke; jokala bi se raje, ker mi serce hoče počiti. Samo enega sinka sem imela; ljubeznjiv je bil Tonček moj, da nobeden toti poti iti? zgodilo domá. in mu pove od konca do kraja, kaj se je Kakošen pa je bil uni zvejanec? bara tujec. tako; al še tega mi j odnesel ! nesete ? zaklala smert Si vo suknjo, na levem lakti raztergano, kosmato kapo i Odkod pa vi stric priđete? Kaj dobre da bi jo vran in nemške hlače je imel; tako mi je žena povedala. o pri Jaz pridem naravnost iz drugega sveta, in vam pri rončeka, po kterem nesem lepo pozdravljenje od vašega sina tako milo jočete. Bodite veseli ; njemu se prav dobro godi Že prav; vidil sem ga, še ne dolgo, ravno malo pred vami se je obernil tukaj po toti ozki stezi. Ali res? v Ziva resnica je, verjemite mi. to mi je rekel vam povedati. Kaj pravite, kaj? Sem li dobro zastopila? Kaj res kaj odert po licu pride nazaj prosit Mož to slišati udari po kobili, da se je dlaka zakadila, pa komaj trikrat skoči, mu pade klobuk z glave, in ves veste od mojega Tončeka, ki je umerl? unega člověka, da bi mu poderžal konja za malo časa; on bo raji peš uderl za go- Se enkrat vam povem; sercno pozdravljenje sem vam ljufom, ker po tej stezi ni mogoče jezditi. prinesel od njega. Kaj ga poznate? — reče kmetica, pozabi ogenj v peči, skoči proti pragu, da bi tujca za roko zgrabila od veselja in tnu pogledala blize v lice. Se vé da, dobro ga poznam; oba spiva v eni postelji in vsaki dan po južni jezdiva na sprehod; res ljubeznjiv fant je; že komaj čakam, da pridem spet k njemu. Ali res? Vi priđete sopet do njega? Za božjo voljo ali je res? povejte! > Da 9 da, da! Že sern se naveličal kakor v mlinu desetkrát ravno tisto reč ponavljati. Žena vsa zamišljena stoji nekoliko časa pred tujcom potlej pa vzdigne ponižno roke in reče: „Ljubi, zlati možek jaz bi vas močno rada prosila nekaj, pa skoro si ne upam Bo ne hteli mojemu ? ar © vam bo lepo povernil, ce uslišite mojo prošnjo. Ali bi kaj sabo vzeti? Hočem dragemu Tonceku ▼as dobro plaćati' Zakaj pa ne reče tujec vem, da mu bo prav ljubo. Ženka prinese lep štor mesa, celo perhko pogačo in mošnjico cvenkečega dnarja. Nate! to mu dajte rece za dnarje naj si kupi kupico dobrega vinca, in bode naj dobre volje. Tujec shrani vse v svojo torbo, kar mu je žena dala, se v Tončkovem imenu zahvali, in pobere pete, ko bi ga veter odnesel. Kmali potem pride njeni mož domů, ki je gnal sivca h kovaču. Komaj da merše zažene v štalo, mu že žena přiletí naproti, in mu začne pripovedovati od veselja, ka-košno srećo je imela, in kaj vse je poslala Toučeku na uni svet. Ali te je pičila 9 neumna baba zareži mož kaj si napravila? Kakšen je bil uni slepar, in stezi je mah fiterem glavo, hiti povej da g rem za • # njim ? po kteri in mu gerdemu potepuhu Bodi ćeden, ljubi mož » rece zena privoši sinku > nora buća naerzal te bom s kar sem mu poslala. Ne bernkaj dalj ^ y kontarom, da se ti bodo vidile bele rebra, ce mah ne poves Berzo hočem na svojega sivca sesti; pripeljal ti bom goli ufa nazaj, da boš sama vidila, kako te je opeharil Ze prav; to vam iz serca rad storim reče tujec in prime za ujzdo. Kmet smukne v les, da bi ga zajec ne bil ulovil, tujec pa sede na konja, in zdirja ž njim, da mu je suknja ravno stala. Kmet preletava po šumi (gojzdu), da bi si skoro oči staknil, pa nikogar ne vidi in nikogar ne slisi. Ves spehan pride na staro mesto. AI skoro bi ga bila omamica poterla na tla, ker ne tujca ne konja ne uajde. Zdaj se mu odprejo očí, in vidi, dav tudi on je prekanjen. Ves klavern kima proti domu. Zena na pragu stoji in ga bara: kje pa konja imaš? Oh, prav si imela, ljuba ženka — reče osramoteni mož da si Tonceku kaj poslala; tudi mene so boljše misli obšle 9 in ker si mu ti že pogačo, mesa in dnarja poslala, sem mu še jaz konja poslal, da bo na unem svetu jezdaril lastnega konja in se ue bo martral z drugimi merhami! Fr. Šrol. spomin Vodnikov » 3. svečana. Po zemlji noc svoj tamni plajs razvije Med trumo zvezd posveti luna bledá Na zemljo Krajne žalostno pogleda Jo vidi > ? 9 9 solza ji obraz oblije. V zvoniku kladvo uro tri odbije Ne zdihaš Krajna več; ti žal beseda Ne pride 'z ust; sercé ti up posedá Rodil se mojster ti je poezije! 9 Nadušen vbera strune lire svoje, S Triglava k delu doma vab7 sinove BojVati kliče jih vednósti boje. 9 mojster pevcov! Mile strune Tvoje Posluša! ves zamaknjen sem glasove: Za njé darujem Ti pouižno svoje! F. G Dopisi Kar svet stojí, ni bilo y se nemških easnikih govorica, da se namerava odpraviti tu kajšno vse uči lišče. Ta visoka šola je ustanovljena, kakor kažejo ustanovne pisma za notranjo-avstrijanske de-morebiti toliko vprašanj, odpertih in zapertih, na dnevu, ko- žele, to je, za štajersko, kranjsko in koroško. Po likor jih je dan današnji. Daje jih unanja politika, daje jih ustanovilih je toraj vse eno, v kteri izmed teh treh dežel domaća. Podoba je pa, kakor bi vse iz Na Dunaji 21. jan. B. enega kota iz se nahaja vseučilišče. Visoka vlada gotovo ne namerava enega kraja izvirale, in občno znana skrivnost je, da tišti odpraviti edinega vseučilišča od Kotora do Dunaja, ampak premogočni mož v Parizu, franeozki cesar namreč i veliki voditi jo mora neka našim nemškim soderžavljanom ne zvonec nosi da se po njem suče velika politika in da po razumljiva misel, da graško vseučilišče ne zadostuje po nj e m tako rekoč pride in mine „dan jasni, dan o b 1 a č n i". On delà vreme v politični pratiki. Kaj so kraljestva kaj trebam sedanjih novih časov. In to tudi, akoravno na njem učijo nekteri res izverstni učitelji, radi podpišemo mi iz ljudstva proti njemu! Dozdaj so ravnali in dělali po pra- lastne skušnje. Ako se nekteri izmed nas ne bi bili prosto- vicah s časom iu po pogodbah utemeljenih; saj v obče so bile voljno učili za raznojezično Avstrijo potrebnih znanost po spoštovane in neprevergljive ; — zdaj pa bo ali je že město lastnem serčnem nagonu, bi tudi mi ostali revni tujci v ' 1 " : ~ ali domaći deželi, kakor se godi većini naših verstnikov. Vi- posedel silni „fait accompli, „kar je, ťje , kakor on pravi: „dogodbe imajo neizprosljivo logiko". Podoba soka vlada je toraj spoznala, da tukajšno vseučilišče ne od-je v vsem in povsod, kakor da bi imelo to pravilo obve- govarja potřebám sedanjosti in da jim zadostiti ne more, in Ijati, kakor da bi mogle vse vece zadeve in zastavice po ravno to nezavedeno čuvstvo je zbudilo občni V « • • A « v » • ■ V V • * * m - ___ . . tem rešene biti. Al večkrat pride se mogocnisi nad mo gočnega in ga podere, in mahoma v nič govimi resničnimi in dozdevnimi prizadetji. To je že veckrat sem iz strah. Tretjina pravdoslovcov je iz štajarske kronovine in dene z všemi nje- med temi gotovo zopet tretjina Slovencov; ostali prihajajo drugih jugoslovanskih dežel. Toraj je V ze razum bilo in bo morebiti še! — Unkrat je bila v nekem dunaj- kazal, kar je visoka vlada deloma tudi bila pred nek i mi skem listu verstica brati: „Nevednost je kriva naj- leti velela, da se ima več predmetov, na priliko deržav več z mot". To pač lahko vsak povsod poterdi. Ni je res ljanski in kazenski zakonik, potem red civilne in kazenske veči napake današnje dní kot je .nevednost, bodi si krivična pravde in več drugih razlagati v slovenskem jeziku, ali ne, svojevoljna (hudobna) ali ne dandanasnje ker sicer deržava ne dobiva potrebno izu rj en ih pravim, ker je toliko sol, toliko pomockov, toliko omike in uradnikov, narod ne zanesljivih pravdosred «^i! ^ ^ A I • , J , 1_____t n^ I« «a« fPi -v-. • « • a • m « « • v t , , y v « . izobraženosti med ljudstvom! Pa je vendar-le res. ru pa n i k o v in n o t a r j e v. Temu dosedanje vseučilišče nije pokažem samo na naše notranje avstrijanske zadeve. Glasi zadostilo; se domá in po vsem svetu dobrota novih postav, njih ne- četka zlo hiralo in še sam učenec sem že prerokoval sko razlaganje nekterih teh predmetov je že iz za obhodna potreba za zdanji cas in posebno za prenovljenje raj ili pogin te poskušnje. Ako je vladi mar za to da ji in ukrepljenje naše avstrijanske deržave — al pa mislite, narod zaupa, bode ukazala, da nobeden uradnik, pravdo da je tištim, ki zvonec nosijo v novinarstvu in vseh mo- srednik in notar ne dobi službe na Slovenskem, ki ili saj gočih liberalnih formah, kaj veliko na tem ležeče? Se vedno gori omenjenih predmetov se naučil v slovenskem jeziku moramo vediti, da oni slabo ali prav za prav • V nic ne raz in razuii tega umejo naših deržavnih reci f da vedno eno in tisto O" » ki je v gotovo škodo deržavi, zato ker se nočejo tistega odejo, po- v oštri ocitni preskušnji (ne pa s kupljeno svedočbo) dokazal, da zná popolnoma govoriti in pisati slovenski jezik in toraj tudi v njem opravljati kar nam postava zaterjuje in na vse strani speljano ura dne opravila. Da je pa to le na slovenski zemlji želi. Tolikanj bolj so posamesni glasovi, kakor upijočega v mogoče, se menda nihče ne bo tajiti prederznil. To je brez puščavi,,premislika vredni, vredni, da bi jih tišti, kterim je dvojbe vodilo, ki je izeimilo vedoma ali nevedoma govorico izroceno kolikor toliko vladařstvo, premisljevali in pre- 0 odpravi tukajšnega vseučilišča, ker se ne more pričako tehtovali noc in dan, kakor je treba. Vsi bravci poznajo izverstne spise v „Novicah", vati da ni da bi razsvitljena vlada odpravila e d i n o vseučilišče mogoce skorej boljih v prostranih južnih pokrajinah le zato, da se prihrani samo najti! — od teh tedaj ne bom govoril, ampak le želim, da kakih 15 do 20 tisoč forintov, ker je samo vecidel z usta-bi se vse dobro premislilo in potem tudi v djanji izpeljevalo. novami preskerbljeno. Po ustanovilih je tedaj to vseučilišče Cemu se je vendar treba pravične reci bati silo! Historično-politični list v Monakovem, izversten časnik, potreba mu je vsaj ni stra- namenjeno za notranjo-avstrijanske dežele in djanska drugo pot pokazala kot v Frankobrod " W . I' v «.«vtiMtav » V } i«J f VKM^VM JiUH UMM AAA U J V 111 U^ V JJLFt ^ U I\ U /i U I U l\ U I V - M. A U UI» U M I OU y da mu ga ni koj para, odkritoserčno večkrat o naših za- toraj v belo Ljub Ij a no ž njim, in zvěsti narod bode • V devah govori, kakor mislijo in govoré vsi pošteni Slovenci, hvaležen vladi za jugoslovansko vseučilišče se z večjo udanostjo. Ce bi kteri Němci utěsnili zametovati našo Govori pa za našo narodno pravice, ree, za naše svete historične govori vedno in kliče tem na pomoč, da bi se v družbo, nimajo po železnici deleč do Dunaja ali po osi do smislu ustanovilo novo deržavljansko truplo, ker v Inšpruka. drugem ga ni vec mogoce, govori f da to bi ne bilo Zagrebu 27. jan. A. K-s. „Narodne novine" imajo pravično in le deržavi v škodo, ako bi nemški element tako letos celo plast sostavkov, da jim je skoro kakor dozdaj vse po svojem ustrojiti si prizadeval in preziral, vsem pisateljem in dopisnikom ugadjati. nemogoce, Število naročnikov kar mnogim drugim avstrijanskim narodom gre po pravici, tudi raste od dne do dne, ker niso več Naj vendar Avstrija tam svoje sreče ne iše n puste u 9 ampak kjer je najti skoz in skoz zanimive. Ni dneva, da bi ne prinesle ka ni i je nikoli najdla ni, in je tudi nikdar najdla ne bo. mnogo Te dní so tudi časniki ministerstvu nauka ne smelo prihodkov. Gré pa glas , da ima jenjati več vseučilišč novo knji kosne vesele novice za domoljuba, iz tega ali unega kraja govorili zoper to, da bi se En list donese radosten odziv še dozdaj pičlih devah izdavanja ljudskih bukev; gospej pretergovati in druzih sol, kakor graško vseučilišče, orientalska aka trn • V • Prašnički v za-naznanja kakošno tretji pové kaj o Kočićevi stoletnici ; šterti o d rugi krogu » narodni citaonici"; peti o horvatskem ? izgrokazu v Kar- deržava kaj prihra- lovcu ali Varaždinu itd. vsak dan kaj novega. 18. list je le kterega demija itd., da bi si tudi v tem nila. Vse pa pravi, da ne, ker ima to ministerstvo v primeri prinesel odziv gospej Prašnički iz Djakova, iz najmanj stroškov, 4 do 5 milijonov na leto, kar je gotovo nektere besede posnamemo, ki so jih izrekli prečastiti škof malo proti toliki množici in današnjim potřebám. Al smešno J. Strossmajer: „Ja sam pripravan u to ime dati se mi pa vendar zdí, da večkia s tem namenom za grasko odmah 2000 for., a opet ću od vseučilišče plêdira, da bi ostalo „Culturstatte deutscher dodavati Wissenschaft im Suđen!" V Gradcu 19. jan. dr. R. sto i s e bude moglo godine U do godine lia zun tega nasajo neprestano v feuilletonu večje sostavke raznega pri za Raznesla se je po popadka. Sedaj je na versti zdrava in vedra kritika o „Ruslanu i Ljudmili" od A. T., za tem bode přišel zopet voriti; treba je, da zná tud tiek prevod od gosp. Dimitrovića, prevoditelja „Ruslana i pišejo naši mladenci, ki pisati, prav pisati. Kako pa gimnazii izšolajo, slovenšćino? Ljudmile"; po tem obširen spis „Slovenci" od gospoda Horribile dictu ! Ce hocejo listek pravilno napisati se F. Kočevarja itd. Iz vsega tega se vidi, da je počelo morajo vsesti med „slovnico" in „rečnik"; da pa nic dobre pobledne mesce marljivega vrednika dosti dopisnikov pod- ne izkujejo, si lahko misliš, še ložej pa prepričaš. Ptuje pirati; saj drugače bi že letos ne hotel nihče več kupovati misli v materni obleki, ki se priležejo kakor zajcu boben, iu čitati „Nor. nov.", ker so že bile čisto opešale. — Mladi Serbljin g. EmilCakra v Novem Sadu bo izdaval me-sečni časopis pod imenom „Slovenka". Namenjen bo po- bi * f ekel prosti kmet. Kdo pa je tega ki Kdor se ne uci, ne zna; saj ucen se ni nobeden z nebes pádel. Rav na goriški gimnazii se pa slovenščini grozno slabo Nima posebno za to odločenega učenika V \ glavito ženskemu spolu, in ne bo izkljucljivo serbski, ampak obče slovanski, ki bo donašal spise v vseh jugoslovanskih gospodje, ki jo po moči godi Is ki nekteri podperajo, zadostiti ne zamorej narečjih, toraj tudi v slovenskem. Vein, da je poslal gosp. ker moraj "Cakra povabilo tudi čast. vredništvu „Novic", ki bo gotovo je za njo druge dolznosti svojega stanů le malo časa odkazanega. dopolnovati; tudi Verh tes;a se pa še ki bo dosti slovenskih mladenčev kaj več povedalo o tem verlo zanimivem časopisu prinašal razun mičnih spisov raznega zapopadka tudi od živo me peče) b časa do časa kakošno podobo v jeklo vrezano ali pa ka-košno pesem z napevom. Želimo srečen uspeh mladému vredniku ..Slovenke". morem tega zamolčati, pí V 3. listu letošnjih „Novic" sem zastran učnega jezika v šolah" pisal, da bo „Napredak" svojim naročnikom brezplatno do- tovati. Pr svoj materni jezik se uciti! Cas je, zadnji čas, da se ti nadlogi pomaga. Kako pa? me bo kdo vprašal. Beri v „Novicah" „Glase o cesarskem ukazu ti ne vem sve-nasvetuje, so bolj ktere nam tam iskreni g. T našal prevod didaktike Komenskega, kakor ?? Novice" dona za naso gimnazijo skorej skoz in skoz cisto pripravne Pa n Občno povestnico"; popravljam danas svojo zmoto, ter tudi ti, slovenska mlad izdrami se iz svojega spanja saj o povem, da bode gospod prevoditelj Andrija Pakšec le en spolni 4. zapoved Božjo in spoštuj svojo mater in svoj očeta se milega maternega jezika! Ce borno materni spoštovali, nas bodo vsi pametni in pošteni oddelek podal „Napredku" za natis, celo delo bo pa prišlo ter poprimi samostojno na svitlo. — Danas v jutro smo našli v tukajšni jezik dostoj c. kr. akademii in c. kr. višji gimnazii skoro vse šipe na Lahi in Němci v časti imeli. Le bedaki se nam bodo po- vcsel, saj je ste. Popustiti je južni strani pobité, v šolskih sobah pa dosti kamenja, ki je smehovali ce te pa bedak zasmehuje, bodi prišlo ponoći skozi zapeřte okna. Cesarski orel nad vra- to gotovo znamenje, da nisi njegove vei tami je bil oskrunjen in precej velik kamen pred vrata za- treba tudi vse nepotrebno pričkanje in sovražno pikanj valjen. Šolsko poslopje ima blizo 20 okinj na južno seta lišče, in vsako je manj ali vec pobito, nektero pa cisto razlupano. Tudi v drugem nadstropji, kjer so pravoslovske saj Kaj bilo idiino njih hude nasledke. Sloga jači, nesloga tlači bo iz Vodnik » p o m i n k Vreba bi pač i da bi se kaj gotovega določilo ; vleče se ta stvar že šole, je tam pa tam kaj pobite tinske šole terpele. Vzrok za gotovo znan. ira • I-u > največ so vendar la- predolgo Bliža se železná cesta itd tega razujzdanega početja še ni bi pel umerljivi naš P ko bi zdaj tukaj bil. De Gorica 24. jan V ski. u sanja bi nas si pred ko ne naši goriški >Za molčanje ni pra-Slovenci mislijo ; saj laj neprenehoma ; vidno raste most čez derečo Sočo, kteri bo tak, da malo lepših. Imamo zdaj prav lepo vreme, iu kmali, če tako ostane, bojo zvonek i zvonili k veselemu drugači » Novice" bolj pogostoma s kakim dopisom prihodu mile spomladi iz našega kraja razveselile. „Nimate takih, ki bi pisati Ljub li Od sejma o sv. Pavlu nimamo kaj po znali a mi bo morda kdo govoril. Motiš se y dragi moj ki vedati, ker ga skoraj nič ni bilo, vreme, še bolj pa po to misliš; majhna naša Gorica ima može, s kterimi se smemo Slovenci ponašati; al žalibog! oni molčijo, ker si ne upajo an ka nj dnarj overa barantij lz Notranjske se pise „Triest. Zeit. , „da ljudem ze zdaj sredi zime žita za zivez z besedo na dan. Kaj se bojite; več ni over, ktere so pomanjkuje, ker to, kar jim je slaba letina pridelka dala oekdaj napredek slovenščine zaderževale. Presvitli Cesar so » J do semena vecidel vse povžito ; v dosti hišah pa so se dali brez razločka, kar vsakemu narodu zastran jezika gré; ze tudi semenskega žita lotili. Nadloge so tedaj velike. Ker nu pa moramo paziti, da se ta postava pravično izpolnuje. Kaj se je pa že v Gorici zgodilo? kaj se bo določilo, da nam ukaz 8. avgusta v prid bo? Normalne naše šole in so zemlja, v ktero se mora seme sejati, da bo 'T ' J Notrajii8ko skor ravno tako revno kakor Istr in k ski otoki, bi bilo pač želeti, da bi se s). vlada z enako gimnazije slovenščina ilostjo na naše kraje ozerla kakor na une, za ktere je jvaževanje pšenice, pšenične moke in rajža brez col- vesel plod donesla. n Kaj! hočete li na go nine do konca leta 1861 pripušeno riški gimnazii slovenšćino povzdigniti? bodo zakričali naši nasprotniki v Gorici hočemo laško imeti". Čujte, kaj I piii v i t a 1 i piše někdo v 273. listu časnika „Diavoletto" Odperto piserace gosp faim 9 0 nostri bisogni r introduzione della lingua i ta liana y Ravno ko so imele „Novice" v natis iti, smo přejeli quai lingua d1 insegnamento nelle scuole popolari e pisemee Vaše, v kterem prosite sveta in pomoči zavoljo nel jiimnasio u Polagoma, dragi moj; jaz tebi nočem kri grozne svinjske bolezni V 1 ki razsaja v Dobovcu, Svibnji > vice pa daj mi tudi ti, kar meni gré. Kdor je omenjene St. Jurji in vec druzih krajih. Le ob kratkem moremo tedaj / « ^ . «/ ____. 0 m m _ * . m «r^ t fl • i ■ ■ • besede v „Diavoletto" citai, pa naše Gorice ne pozná i bi odgovoriti. Bolezen je dobro znana kuga, ki se pereci mislil, da smo tukaj sami Lahi. Da je na krivi poti, mu je ogenj, šenj itd. imenuje in spada v versto tište najhuje lahko dokazati; naj pogleda programe gimnazije pretečenih živinske bolezni, ki se mu vran čni prisad (Milzbrand) treh let. V letu 1857 je bilo 120 Slovencov, 120 Neslovencov; pravi. Ko blisk umori živino, ki je pripravljena za to v letu 1858 Slovencov 138, Neslovencov 110; v letu 1859 bolezen. Vzroki so neznani; neka posebna kužnina je Slovencov 162, Neslovencov 131; vse tri leta 420 Slo- v zraku; dalje je pa bolezen nalezljiva in če se ne vencov iu 343 Neslovencov; Slovencov tedaj več ko polo- očedi ali ne pokončá do malega vse, kar je z bolno živino vica. Mladenci, ki se pripravljajo za duhovski stan, v dotiki bilo, se razširja bolezen čedalje bolj. To je tedaj inorajo znati dobro jezik, v kterem bodo mogli sebi izro- pervo. Zdravila so: pinjeno mleko, siratka in druge kisel cene vensk ; ovčice podučevati; vekši del naše škofije pa je slo- kaste pijace naj se dajejo še na vides zdravi živini ; ceden, ergo rudi deželni v radni ki morao dobro suh, ne presoparen naj je svinjak; v začetku bolezni naj se znati jezik ljudstva, s kterim imajo vsaki dan opraviti; dá v štupo zmlete čmerike, kolikor je obtiči na koncu kako bodo drugače svoje dolžnosti prav spolnovali. Pa tudi noža, da ži vince ko zija; na ušesih in repu naj se mu ni zadosti, da bi znal duhoven ali vradnik le poveršuo pusa; po celem životu naj se umije zjesihom vsaki dan, zlasti kjer so rudeče lise; če živinče že zlo pesa y si mu dá en malo kafre, spet toliko kolikor je gré naj na noza ; špico zemljo ; Bog obvari, kaj vživati. Novičar iz domačih io ptujih dežel. Dtinaja. Komisija, ktera po cesarskem ukazu pretresa deržavne dohoke in stroske, neprenehoma pridno delà, in kakor se kaže, bo svojo nalogo doveršila po volji cesarjevega sporočila. Ravno tako pridno napreduje tudi komisija, ki je ustanovljena za deržavne dolgove; per vi del svojega delà je že dokončala, in kar je izgotovila, je že izročila Njih Veličanstvu. Tako pise „Oest. Zeit." Prihraniti več stroskov, so césar ukazali, da vpri-hodnje ima biti le 12 regimentov kirasirjev, 2 regimenta dragonov, 12 regimentov ulanov, 12 regimentov huzarjev 2 regimenta huzarjev prostovoljcov, 1 regiment pa prosto-voljnih ulanov. Kirasirji pa bojo brez oklepov. Po novi postavi se v ži vinski h kugah nima več cela vrednost živine, ki se za hitrejše končanje na-lezljive bolezni pobije, gospodarju poverniti iz cesarske kase y y ainpak odškodina se ima po tem ceniti, kakor je živina bolj y ali ma nj bolna, ako ni nemarnost gospodarjeva kriva da je živina bolezen nalezla in če ni začetka bolezni za-krival. Vradni dunajski časnik „Wiener Zeit." preklicuje novico, da je Verona z okolico njeno v obsedni stan d j ana y ter pravi, da dosihmal se ni bilo te sile potreba. Slov. Nov." naznanjajo, da bojo na Dunaji biva- » joci S lova ni 12. februarja napravili bal v Domayer-jevi kazini v Hitzingu in sicer v narodnem slovanském kroji. V Gradcu. Kmetijska družba je imela 24. p. m. ve- liki zbor, v kterem so prišle mnogotere kmetijske zadeve v prevdark; namesto rajncega nadvojvoda Joana je bil grof Ignáci Atems za predsednika izvoljen. V spominek neumer-lemu nadvojvodu so bile razdeljene krasne nernske bukve pod naslovom yZvest popis štajarske dežele", in štajarska hranilnica (šparkasa) je določila, vsako leto 6000 gold, darovati v pripomoć ljudskim učiteljem, ker omika ljudstva je bila presvitlemu nadvojvodu vseskozi najbolj pri sercu. Vesela južina je sklenila slovesnost, pri kteri so se čule mngotere zdravice; ena je bila z vesoljno nadušenostjo sprejeta: „Zdaj veljá našo veliko, veličastno domovino, našo Avstrijo iz hudih zadreg resiti; le ena pot pelje k temu cilju in koncu pot hitrega napredka vzajemno in edino konstitucijo!" , ki nam ima prinesti Knezoškof graški je prosit, da bi cesar sprejeli deputacijo deželnih sel na Dunaj stanov zavoljo obstoja graskega vseučiliša. Ogerskega. V Peštu. Deputacije ogerskih pro cesar pred se pu testantov, ki je šla na Dunaj, niso sicer stili y al ministrom več poslancov je nekterekrat govorilo z gosp in nauka in z referentom protestan- bogocastja tiških zadev, in kakor „Oest. Zeitg." pravi, je upati, da se bo razpor med vlado in ogerskimi protestanti vendar tako poravnal, da bo na vsako stran prav. — C. k. policija je oklicala, da se ima na balih po določenem redu plesati in da se ima le za ples gosti in nič druzega; kdor se bo nespodobno obnašal in kakošno drugo godbo kaznovan. terjal, bo ojstro Ceskega. Na Ceskem krompir tako gnjije groza in da ga ne bojo imeli za seme. y da je Marskega. Po ukazu ministerskem bojo tudi v Bern i in Olomucu napravili kovaško šolo kakor v Ljubljani; prihodnji deželni zbor ima poskerbeti dnar za napravo teh šol. Laškega. Homatij se kaže na Laškem čedalje več. da cerknjena živina se mora cela zakopati v se to hoče papežů na pomoč iti. Od druge strani se govori, papeževa armada namerja ćez Romagno planiti; ako bi zgodilo, bi sardinska armada marširala v papeževe dezele. Dalje pravijo, da cesar Napoleon ne bo dovolil, kar sv. Oče od njega terjajo ; francozka armada bo ostala v Rimu. Ako bi utegnili sv. Oče Rim zapustiti, bo Napoleon „pod krilom papeževega vladařstva" Rimu dal konštitucijo in Napoleonove postavne bukve oklical; kadar bojo potrebue vladarstvene prenaredbe vpeljane, bo papeža spet povabil naj se verne v pomirjeno dežele nazaj. Ker se tudi španjska kraljica poteguje za pravice papeževe, delà to novo skerb y y Napoleonu; al dokler ima španjska armada v Afriki opra viti, se cesar ne boji od te strani novih zapletk. Sardinska vlada pa ravná z deželami srednje Italije že tako, kakor bi bile njene; razpisuje že volitve poslancov za deržavni zbor ker misli, da francozka in angležka vlada ne bote zoper njo. Kaj rusovska vlada misli, nihče ne vé; tudi pruska vlada še ni nobene prave rekla. Avstrijanska vlada pa ima z Beneškim čedalje več opraviti, ker je rogoviležev čedalje več, ki na vse strani dražijo ljudi; zdaj jih celó ne pusté v štacune, da bi si blaga kupili, ker pravijo, da zdaj ni čas za lišpanje v obleki itd. Novo ministersko sardinsko je gotovo; predsednik Cavour ima notranje in unanje opravila v svojih rokah. 21. jan. so mu študentje izročili pismo ver nega zaupanja; zahvalivši se za-nj je rekel: „Veliko ovér imamo še premagati; Evropa gleda zdaj na nas; al zdraví človeški pameti in domoljubju bode obveljalo, pod banderom Viktora Emanuela premagati vse težave". Sv. Oče so po-slednji čas večkrat bolehali, pa so spet dobri. V pismu, ki y SO Sa unidan sv. oče přejeli od 134 plemenitnikov rimskih, pravi časnik manjka veliko najimenitniših moz. Al to r> Jour, des Deb." ne izvira odtod, kakor da bi ti možje ne bili udáni papezu, ampak le zato tega pisma niso pod-pisali, ker nočejo, da bi minister-kardinal Antonelli potem misli!, da so z njegovo vlado zadovoljni. Francozkega. V Pariz je prišla 24. januarja iz Rima in rimske okolice deputacija s prošnjo: naj bi se ti kraji združili s Sardinijo. Cesarjev zdravnik dr. Conneau je sprejel prošnjo in jo izročil cesarju. Vládni časnik „Moniteur* je razglasil stan der-žavnega premoženja. Ta razglas dokazuje, da od leta 1855 niso stroški nikoli dohodkov přesedli » in da v vsem skupaj, kar Napoleon cenari, pomanjkava znaša le 9 mi lijonov fr., čeravno so vojske, dragine in druge politične homatije v poslednjih 5 letih veliko dnarja požerle. V banki je za 551 milijonov zlata in srebra. Angiežkega. V Londonu. 24. dan p. m. se je začel deržavni zbor. Kraljica ga je odperla z ogovorom, med drugim v kterem vladami, vlada bo vedno se pravi, da je prijazna z vsemi ptujimi da se je sicer kongres razderl, da pa angležka tega pravila deržala, da se laškemu ljudstvu ne sme noben vladar in nobena ustava s silo vri vati; zadnjič tudi pravi, brodovje mora na terdnih da angležka noga h stati. armada in- angležko Potem so se za- celi pomenki deržavnega zbora, v kterem je poslanec Nor-manby ministre vprašal: ali je res, da se francozka in sardinska vlada pogajate zavolj odstopa Zavoje in Nice? Minister Granville je odgovoril, da bi pa tudi bilo, je znano, da nič angležka ne vé od vlada kaj tega; takega ce ne bo dovolila. Minister Palmerston je pa na neko drugo vpra sanje odgovoril, da se vezala francozki. augležka vlada ni v nobeni reci za Po gov edništva. Gosp. V. v G: V* Zagrebu, kakor Vam vsaki list „Novic" kaže Gosp. J. E. T Prav radi bi natisniii pesmico zavoljo blagega naraena; tudi so nektere misli lep al Od mnogih strani se pripoveduje, da P • • tudi terja J pravice, ako hoće delo na beli dan. Noa kralj napolitanski possumus omnia omnes. Odgovorni vrednik: Dl Janez BleiweiS. Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik.