OB  NEKATERIH MLADINSKIH KNJIGAH
Pregledali bomo nekaj mladinskih knjig, ki so jih v minulih dveh letih izdale slovenske založbe, predvsem Mladinska knjiga v Ljubljani. Izbor zajema različne literarne zvrsti: basni, pravljice v stereotipni in novejši obliki, fantastično povest za mladino in lutkovno igrico.
Matej Bor: Sračje sodišče ali je, kar je. — Večina Borovih basni v Sračjem sodišču^ izpoveduje v nazornih podobah neko pomembno spoznanje, ki ga je pesnik z odnosi v živalskem svetu jasneje izpovedal in opredelil. Zlasti v štiri-vrstičnih domiselnih podobah izstopa spoznanje, da je med živimi bitji neprestan boj ter da se v odnosih med njimi neprestano vsiljuje vprašanje: kdo bo koga.
Neka miška, pa ne prav velika, je tožila mačka, koleke plačala, vendar pravda je slabo izpala, ker je bil pač maček za sodnika.
Ob navedeni osnovni miselnosti duhovitih domislic, basni in podob so nanizane še nianse teh variant, ki prav zgovorno predočijo nekatere, zlasti negativne medčloveške odnose ali škodljive karakterološke poteze.
Borove basni so napisane jasno in preprosto, le v nekaj primerih ostaja idejno jedro neizrazito. Zanimive so nekatere besedne igre, predvsem pa metaforika.
Borovo Sračje sodišče ima še eno posebno lastnost: knjiga je namenjena širokemu krogu bralcev, ki jo bodo po stopnji svoje intelektualne zrelosti dojemali različno. Vsekakor bo imel od nje več starejši bralec, ki bo dojel idejno kritično jedro bolj neposredno, po svojih skušnjah.
Knjiga obsega 47 basni in domislic, ki jih spremljajo posrečene in razgibane ilustracije Melite Vovk.
Drejček in trije Marsovčki Vida Pečjaka je znanstveno-fantastična zgodba,^ v kateri nastopajo otroci in ki je napisana za otroke. Osnovne vrednote stila so: duhovit preplet realnosti in fantastike, nevsiljiva humanistična in pacifistična miselnost in sploh spretno in napeto pisano branje za mladino.
Osrednja oseba te domiselne povesti, edinec Drejček, doživlja oster spor med svojo fantastično domišljijo in razsodnostjo družinskega okolja, ki noče verjeti njegovim doživetjem in za vsako njegovo zamisel najde resnične življenjske vzroke. Iz tega prepleta realnosti in otroške domišljije je nastala knjiga posebne vrednosti. V bralcu pušča prepričljiv občutek humanosti, pa ni treba, da bi se mladi bralec tega jasno zavedal; obenem pa ga še seznanja, tako mimogrede, z nekaterimi tehničnimi, vesoljskimi in fizikalnimi zakonitostmi. Vrednost knjige je torej kompleksna. Funkcionalno preprosto jo je ilustriral Štefan Planine, opremil pa Milan Bezovičar.
^ Matej Bor, Sračje sodišče ali je, kar je. Ilustrirala in opremila Melita Vovk. Mladinska knjiga. Ljubljana 1961.
^ Vid Pečjak, Drejček in trije Marsovčki. Ilustriral Štefan Planine, opremil Milan Bizovičar. Mladinska knjiga 1961. Knjižnica Sinjega galeba 71.
555
v knjigi Ptičke so cdletele^ je Ela Peroci zbrala 22 otroških črtic, anekdot in novel. To so re nične otroške zgodbe, namenjene mlajšim in starejšim bralcem. Mlajšim zato, da bi si brusili estetski okus, da bi spoznavali samega sebe, starejšim pa zato, da bi si obnovili in približali otrokov svet doživljanja in fantazije.
V  Telefonu je obdelana otroška igra in razčlenjeno zadržanje otrok v njej. Ograja v rožah daje običajnim pojavom v naravi in med ljudmi človeško toplejši dih. Prehaja v fantastiko s personifikacijo zunanjih objektov. Črtica Naš auto kaže otrokovo dojemanje in doživljanje zunanjega sveta. Najpreprostejši dogodek, kot odhod v mesto, dobi v otrokovem duševnem svetu posebno vrednost. Preplet realnosti in fantastike ima drugačno obliko v Babičinem dnevu. Slamnati mož postane nenadoma enakovreden del otroške družbe. Tu in tam se je vtihotapila sentimentalna poteza. Nekoliko prisiljena je moralna poanta črtice Copate sem pozabila. Marjanca je nagrajena zato, ker je tekla domov po copate. Na videz nepomemben dogodek dobi v pisateljičinera preoblikovanju novo podobo. Anekdotična črtica je tudi Ti si vedno zadnja. Tudi črtica Čebelica posega v otrokov notranji svet. Dekle, ki nima uspeho\ v šoli, se rešuje v fantastično sproščenih vizijah. Pisateljica razkriva psihologijo otrok, njihovo ponašanje, razpoloženje, stiske in konflikte z ustaljenim pojmovanjem in resničnostjo.
V   svojih črticah, anekdotah in novelah oblikuje Ela Peroci specifičen otroški svet. Psihološko pronicljivo pisanje je lirično in humano, brez pretiravanja in vsiljivosti. K temu je treba prišteti še s posebnim posluhom oblikovan stavek, razumljiv in lep.
-V knjigi Kolesar Matejko Venceslava Winklerja je objavljenih šestnajst novel,* izmed katerih je Ukradena svetilka'' doživela svojo izdajo in jo je zlasti še zaradi zanimivih ilustracij Iva Subica obravnavati kot delo zase.
Besedilo in slike imajo primerno sorazmerje in zato je treba ocenjevati vrednost knjige v prepletenosti besede in slike. Novela je stkana iz nekaterih folklornih in pravljičnih elementov — leteča preproga, čudežna, zlata svetilka, ki pomirjevalno vpliva na ljudi — in iz sodobnih značilnosti: otroci, ki se odločijo, da bodo iskali razbojnika in tatu, se obrnejo na pomoč k miličnikom, pri čemer morajo zagotoviti, da poznajo prometne predpise. Motiv sam pa ni nov, saj je bil osnova n. pr. tudi za film Ti loviš. Gre za staro zgodbo: otroci se odločijo odkriti tatu in s tem opraviti neko vredno, pošteno delo. Tisto pa, kar je posebnega v tej noveli, je preoblikovanje starega motiva z omenjenimi pravljičnimi folklornimi in novodobnimi prvinami.
Po oblikovni realizaciji so tej otroški noveli podobne tudi vse druge iz knjige Kolesar Matejko, s to razliko, da nekatere temelje na pravljičnih motivih, druge na sanjskih, tretje pa na realnih motivih, vzetih iz otrokovega življenja. Za vse je značilno napeto in slikovito zunanje dogajanje, pa naj bo to literarna realizacija sanj ali fantastičnih zamisli. Osnovni motivi W)nklerjevih pravljic
" Ela Peroci, Ptičke so odletele. Ilustrirala in opremila Ančka Gošnik-Godec. Mladinska knjiga 1960. Cicibanova knjižnica.
* Venceslav Winkler, Kolesar Matejko. Ilustrirala Cita Potokar, opremil arhitekt Branko Simčič. Mladinska knjiga 1960. Cicibanova knjižnica.
'' Venceslav Winkler, Ukradena svetilka. Ilustriral Ive Šubic. Mladinska knjiga 1960. Cicibanova knjižnica.
556
so vzeti iz vsakdanjega doživljanja otrok in okolice, nepričakovano pa se dogajanje prelije v razgibano domišljijsko igro in se potem spet vrne v realni okvir. Nekatere izmed zgodb, kot n. pr. O Kitajčku in Zamorčku, O kozjedolskih mojstrih in O trmastem Jurčku, imajo socialno poanto. Winklerjeve zgodbe za mladino so domiselne, po dogodkih razkošne, z okusom pisane moderne »pravljice«, ki pa se še niso popolnoma otresle starih pravljičnih rekvizitov.
Založba Obzorja v Mariboru je izdala zbornik pravljic z naslovom Čudežni studenec — slovenske pravljice. V njem so objavili svoje zgodbe Lojze Zupane, Venceslav Winkler, Oskar Hudales in Pavle Zidar."
Pravljice Lojzeta Zupanca so povezane z Menino planino, Zadrečko dolino in Gornjim gradom. Drugi element njegovih zgodbic je ta, da so nastale iz folklornih motivov in krajevnih ljudskih izročil. Nekatere anekdotične zgodbe imajo ironičen podton, s čimer pisec nakaže odnos do odmaknjenega motiva, ki ga oblikuje (Odmev, Kako je vrag na Kropi za hlapca shižil).
Izbor Winklerjevih pravljic v tej knjigi je sicer nekoliko specifičen, ker se sicer ne bi ujel s konceptom Čudežnega studenca. Po literarni realizaciji so pričujoče Winklerjeve pravljice enakovredne tistim, ki so objavljene v knjigi Kolesar Matejko, le motivno se razločujejo: v teh je le več ljudskega izročila, zelo suvereno preoblikovanega. Zanimive so zgodbe o treh bratih, ki se v celi knjigi pojavljajo v več variantah. Medtem ko Zupane predvsem obnovi folklorni ali pravljični motiv, ga Winkler tako poantira, da s simbolično zgodbo izpove neko življenjsko spoznanje.
Oskar Hudales je v Čudežnem studencu objavil nekaj pravljic v dveh izborih. Tudi njegove pravljice temelje na starih pravljičnih motivih (v kačo začarano dekle, zakopani zakladi, palčki) in na folklornih (jaga baba, divji mož, preja itd.). Vse te zgodbice o zakladih, ki jili posameznik po sreči najde in jih uživa dotlej, dokler je trezen in pošten, prinašajo neko preprosto, kmečko utrjeno življenjsko spoznanje.
Na koncu knjige je objavljena še fantastična zgodba Baba na Možaklji Pavleta Zidarja. Preplet krajevnih zanimivosti, fantastike in ljudskega izročila se stopnjuje v učinkovito, dinamično napeto zgodbo.
Ze iz navedenega je videti, da so pravljice v knjigi Čudežni studenec izbrane po enotnem konceptu, da pa ne segajo preko starih, stereotipnih pravljičnih, folklornih in fantastičnih motivov. Knjiga je zanimiva, ker je zbirka starih elementov, v slovensko pravljično in mladinsko pripovedništvo pa ne prinaša nič posebno novega. Knjigo je razgibano ilustriral in opremil Janez Vidic.
Igra za ročne hitke Kralj Matjaž in Alenčica^ je zelo svobodna prireditev ljudske pesmi z nekaterimi folklornimi vložki in s stalno lutkovno figuro — Pavlihom, ki zapleta in predvsem razpleta dogajanje. Besedilo je duhovito, ustrezno napetemu dogajanju, polnemu preobratov in komičnih situacij z uspelimi in nevsiljivimi besednimi igrami. Poleg tega predvideva sodelovanje otrok v dogajanju, s čimer omogoča temeljitejše otrokovo sodoživljanje.
" Čudežni studenec. Slovenske pravljice. Ilustriral in opremil Jože Vidic. Izdala založba Obzorja. Maribor 1960.
' Niko Kuret, Kralj Matjaž in Alenčica, igra za ročne lutke. Mladinska knjiga  1960. Lutkovni oder  16.
557
Y   17. zvezku zbirke Lutkovni oder sta objavljeni dve lutkovni igrici: Pri Ježonovih in Dedek Mraz prihaja avtorja Janeza Kadiša.*' Pri Ježonovih je vzgojna basen za otroke. Razvajena otroka, ježka, se preobjesta materine in očetove dobrote in skrbi, postaneta predrzna, lažniva, neubogljiva in oče Ježon in mati Ježonka skleneta, da ju bosta kaznovala. Pustita ju sama v gozdu, kjer prideta otroka v roke volku in lisici. Po tej kazni se spokorita, postaneta voljna za delo in vse, kar jima ježevski starši ukažejo. Pri teh vzgojnih ukrepih in spreobračanju sodelujejo še nekatere druge gozdne živali. V nekaterih epizodah so vpleteni tudi otroci-gledalci, vendar redkeje kot v prejšnji lutkovni igri ter manj funkcionalno. Oblikovalec je šel v vsem do skrajnosti: značaji personi-ficiranili živali so označeni kar najbolj temno ali kar najbolj belo. Saj ima vsiljiva tendenca — če ne boš priden, boš kaznovan — nekje svoj smisel, vendar je tu podčrtana preočitno.
Tudi v vzgojni igrici Dedek Mraz nastopajo poosebljene živali. Dedek Mraz m njegova darila so le zunanji okvir, ob katerem se pokažejo sebične lastnosti neubogljivega kuža. Kaznovan je, vendar mu nič kaj ne koristi, zato pa bolj otrokom, ki jim je pouk namenjen. Vendar v tem delu vzgojna poanta ne izstopa tako kot v prejšnjem. Ta lutkovna igrica ima nekaj duhovitih elementov za-bavno-ironične narave izven osnovne vzgojne tendence. Zato je bolj posrečena in nekoliko bolj sproščena.
Topli potok Erne Starovasnik" je steroetipna črtica s tematiko iz otroškega SA^eta, primerna najnižji stopnji mladega bralca. Temu ustrezna je grafična realizacija z velikimi črkami in zlasti nazorne realistične ilustracije Iva Subica. V sociološko-analitično realistično pripoved je popolnoma brez potrebe vpletena vila kot dobrotnica in kot moralno vrednotenje dečkove dejavnosti.
V  knjigi Pisma na moj naslov so objavljena pisma, sestavki, pesmi in risbe otrok, nekaj predšolskih, potem pa šolarjev iz različnih razredov. To so otroška dela, ki so se nakopičila v uredništvu Pionirja in Cicibana, zbral in uredil pa jih je Cvetko Zagorski.*"* Snovno, motivno in oblikovno so ti otroški sestavki zelo različni in pisani. Otroška roka je popisala okolje, dom, šolo, pomlad, poletje, jesen in zimo, spomine in pripovedi staršev, domači kraj in živali iz svoje okolice. V tem zaporedju so sestavki, pesmi in risbe tudi razvrščeni. Iz njih je razbrati marsikaj, zlasti še, ker so pristen ponatis otrokovega pisanja. Ta knjiga izpričuje otrokov posluh za okolje, za vrednotenje pojavov okoli sebe, za doživljanje narave in otrokovo sposobnost, povedati to, kar je videl, doživel ali kar mu je ležalo na srcu. Torej ima knjiga predvsem vrednost kot dokument otroškega doživljanja in ustvarjanja.
France  Vurnik
* Janez Kadiš, Pri Ježonovih in Dedek Mraz prihaja. Mladinska knjiga 1960. Lutkovni oder 17.
" ErnaStarovasnik, Topli potok. Ilustriral Ive Šubic. Mladinska knjiga 1960. Knjižnica Čebelica 56.
*" Pisma na moj naslov. Izbral in uredil Cvetko Zagorski, opremil Savo Sovre. Mladinska knjiga. Ljubljana 1961. Cicibanova knjižnica.
558