•oIMno olo?ono v OofcMHl
Leto XXI., št« 124
Ljubljana, četrtek 30. maja 1940
Cena 2 Din
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 8126, 3126. inseratm oddelek: Ljubljana. SeJen-ourgova uL — Tel. 3492 tn 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
ftt. 1. — Telefon 2450. Podružnica Celje: Koceaova ulica 2.
lelefon ftt. 190. Računi pri pošt. eek. sa vodih: Ljub« tjana St. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Urednifitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Po odločitvi belgijskega kralja
Nad Anglijo in Francijo so se zgrnili te dni, kakor sta soglasno priznala predsednika obeh vlad, Reynaud in Churchill, novi temni oblaki S kapitulacijo belgijskega kralja Leopolda III. sta bili zapadni velesili v torek zjutraj postavljeni pred doslej najmanj pričakovano izvršeno dejstvo. Zato je razumljivo, ako je bil v prvih odmevih enostranske odločitve belgijskega suverena tako močno poudarjen predvsem njen moralni učinek. Razen te moralne plati pa je treba v presoji novega položaja, ki je za zaveznike sedaj nastal, seveda upoštevati tudi vojaško in diplomatsko plat.
O odločitvi kralja Leopolda je sedaj že iz vseh virov jasno, da je bila izrazito osebna. Že v prvem nemškem uradnem poročilu je stalo, da je belgijski kralj »pod vtisom uničujočega učinka nemškega orožja sklenil narediti konec nadaljnjemu nesmiselnemu odporu ter je prosil za premirje*. Poročilo je še ugotovilo, da se ie »odzval nemški zahtevi po brezpogojni kapitulaciji«. Drugo poročilo iz tega vira in istega dne je podrobno razlagalo vzroke te odločitve: »Da bi preprečil na-dalnje prelivanje krvi in popolnoma nesmiselno pustošenje svoje države, se je kralj Belgijcev odločil položiti orožje v nasprotju z željo večine svojih ministrov.« Osebna odločitev belgijskega suverena je torej v nemškem uradnem poročilu jasno poudarjena. Nagibi za to odločitev pa so bili po tej razlagi izrazito humanega značaja: bojazen pred prevelikimi nadaljnjimi žrtvami.
Na osebni značaj kraljeve odločitve je opozoril v svojem torkovem govoru tudi francoski ministrski predsednik Reynau.d, ko je dejal: »Kralj Leopold se je odločal za ta korak v nasprotju z mnenjem svoje vlade in proti volji svo.-ega naroda.« Na to stališče se je v torek postavila tudi belgijska vlada, ki se je pod vodstvom predsednika Pierlota sešla na seji v Parizu. V izjavi. ki io je prečital Pierlot, trdi bel-gi jska vlada, da je kralj postopal na svoj o pest in proti ustavnim predpisom, ker da ni noben kraljev odlok veljaven brez so n odpisa odgovornega ministra. Ker razen tega zaradi svoje odločitve »ni več v položaju, ki bi mu dopuščal vladanje«, je po ustavi prevzela vladarsko oblast v roke vlada, ki je odvezala prisege svojemu vladarju vojake belgijske vojske in sklenila nadaljevati borbo na zavezniški strani z Belgijci, ki so na zavezniških tleh. S tem je postal položaj s te strani čist.
Nekoliko nepojasnjeno je še vprašanje. ali so bili zavezniki o odločitvi belgijskega suverena predhodno obveščeni. Iz Revnaudovih in Churchillovih izjav bi mogli zaključiti v nasprotnem smislu. Reynaud je izrecno dejal: »Zdaj je kralj pustil boj, ne da bi bil o tem z eno besedo obvestil vojne tovariše, ki so mu prihiteli na pomoč, in ne da bi bil to sporočil generalu Blanehardu (poveljniku zavezniških čet v Belgiji).« Tu se zdi, da je treba razlikovati med obvestilom o namerah kapitulacije in dejanskim sporazumom z Nemci glede kapitulacije. O svojih namerah je belgijski kralj, kakor pravijo švicarske informacije, govoril z odločilnimi zavezniškimi krogi, ni pa očividno čakal na njihove odločitve v tem pogledu in se je v torek ob štirih zjutraj na svojo pest sporazumel z Nemci, medtem ko je francoska vlada na podlagi izjav predsednika belgijske vlade Pierlota in belgijskega vojnega ministra Denisa sklenila, naj se borbe nadaljujejo.
Spet nekoliko drugačne so v tem pogledu italijanske informacije. Po njih ie Pierlot že pretekli petek obvestil predsednika angleške in francoske vlade o hudih duševnih bojih belgijskega kralia. Belgijski kralj se je odločil za kapitulacijo šele ko mu je bilo sporočeno, da general Weygand ne more obljubiti uspešne zavezniške protiofen-zive. ki naj bi razbila nemški klin. Odločitev ie torej bila po italijanskem mnenju v Wevgandovih in ne v Leo-poldovih rokah Vendar s tem ni pojasnjeno. ali ie kralj Leopold obvestil zaveznike tudi o svojem poslednjem sklepu in ne samo o svojih pomislekih.
Revnaud je v tem pogledu pripisal vso krivdo belgijskemu vladarju ter njegovo postopanje označil za »dejanje. ki v zgodovini nima primere«. Zavezniki zamerjajo kralju Leopoldu predvsem to da jih je svojevoljno pustil na cedilu potem ko jih je pred 18 dnevi sam zaprosil za pomoč. Zavezniki postavljajo torej v ospredje predvsem moralno vprašanje. Tudi belgijska vlada govori v svoji deklaraciji, da »gre sedai za čast« in da se zato Belgijci morajo boriti še naprej. Navzlic razočaranju zaradi postopanja belgijskega vladarja pa so v zavezniških krogih izkazali vso čast junaškemu. dosedanjemu bojevanju Belgijcev,
Kritičen položaj severne armade
Angleške in francoske čete se kiiub kapitulaciji belgijskih oddelkov srdito braniio še nadalle ter se postopno umikaio proti moriu — Na Norveškem so zavezniki zavzeli Narvik — Vzroki vdaie kralia Leopolda še vedno neznani
Po kapitulaciji belgijske vojske, ki jo je odredil kralj Leopold, poročila še ničesar ne javljajo, pod kakimi tehničnimi pogoji se je ta predaja izvršila. Prav tako ni znano, ali so vse belgijske edinice doslovno vzele nalogo svojega vrhovnega komandanta na znanje in položile orožje. Nemška uradna poročila prehajajo preko tega molče in javljajo samo, da so zasedle nemške čete Briigge in Ostende, ki sta bila doslej v rokah belgijskih čet Kaj se je zgodilo z velikimi množinami belgijskega vojnega materiala, je tudi neznano. Verjetno pa je, da je večji del tega materiala padel v nemške roke, čeprav deloma morda v neuporabnem stanju.
Nemci z nezmanjšano srditostjo napadajo kljub belgijski kapitulaciji naprej se boreče angleške in francoske edinice. Ostanki angleške ekspedicijske vojske se bore v trikotu Dunkerque - Dixmuiden -Armentieres, kjer so še v stiku z južno se borečimi francoskimi divizijami v trikotu Armentieres - Valenciennes - Rubaix. Angleška vojska brani vsako ped zemlje in se korakoma umika proti Dunkerqueu, ki ga obstreljujejo Nemci z dalekosežno artilerijo in neprestano napadajo z letali. Težnja angleških operacij je, da s čim manjšimi žrtvami rešijo čim večje število svojih čet z vkrcanjem in prevozom preko Kanala.
Francoske čete se postopno umikajo
pred napadi nemških oddelkov v trdnjav-ski trikot Armentieres - Rubaix - Lille. Kako dolgo se bodo francoske čete v tem trdnjavskem kotu še lahko držale, je veliko vprašanje, saj poročajo Nemci, da so že zavzeli mesto Lille, ki je s svojimi fori najmočnejše oporišče omenjenega trdnjav-skega trikota. Ni pa izključeno, da bodo Francozi sledili angleškim četam proti Dunkerqueu in se poskušali rešiti z vkrcanjem.
Vsekakor bo v toku prihodnjih par dni docela likvidirana zavezniška vojska, ki je operirala v Flandriji in severnozapadni Franciji. Njena zasluga za Francijo in Anglijo je v tem, da je v usodnem momentu kljub svojemu skoraj brezizglednemu položaju vezala nase jedro nemških napadalnih divizij ter tako omogočila generali-s-rru Weygandu konsolidirati novo vzpostavljeno južno fronto Abbeville - Somma -Aisna - Maginotova črta.
Na južnem bojišču so francoske čete z lokalnimi operacijami izpopolnjevale svoje položaje ter prekoračile na treh krajih reko Sommo, kjer so izgradile mostobrane za morebitne nadaljnje ofenzivne operacije.
Usodni dogodki zadnjih štirinajstih dni so povsem zasenčili norveško bojišče, kjer so sedaj združene zavezniške in norveške čete likvidirale nemški ekspedicijski kor v Narviku.
Jutri sestanek
iiske ztaice
da zavzame svoje stallšše napram	kralja
Leopolda III.
Pariz, 29. maja. AA. (Havas) Belgijski parlament se bo sestal v petek nekje v Franciji. Parlament bo zavzel v zvezi z vdajo kralja Leopolda III. soglasno stališče, na katerega se je postavil predsednik parlamenta. Potrdil bo tudi odločenost belgijskega naroda, da se upre napadalcu ob strani zaveznikov.
Odmevi Leopoldov© vdaje
v Frastslfi
Pariz, 29. maja. AA. (Havas) Listi pišejo o kapitulaciji belgijskega kralja Leopolda ter z zadovoljstvom poudarjajo, da se belgijska vlada ni strinjala z njim ter da je sklenila nadaljevati boj ob strani zaveznikov.
Glavni urednik »Petit Parisiena« piše o postopku kralja Leopolda leta 1936, ko je izkoristil odpoved locarnskega pakta od strani Nemčije. Charles Morris pravi v istem listu, da je kapitulacija kralja Leopolda III. sredi bojev popolnoma spremenila položaj na severnem bojišču. S pre- j dajo belgijske vojske, ki bi morala držati bojno črto Ostende - Denain, so bile raz- ' galjene francoske in britanske čete.
Leon Blum piše v »Populairu«. da je Francija zadnjih nekaj dni pretrpela mnogo preizkušenj, da pa je bila včerajšnja najtežja, ker se ji upirata srce in razum.
... v Angliji
London, 29. maja. AA. (Reuter) Angleški časopisi ne prikrivajo presenečenja in bridkega razočaranja zaradi vdaje kralja Leopolda. Soglasno trdijo, da ni več treba gledati nazaj. Pišejo, da bo ta nepričakovani udarec pomagal okrepiti neomajno odločenost angleškega ljudstva da to vojno uspešno konča skupno s francoskim narodom. Listi posebno poudarjajo stališče, ki ga je zavzela belgijska vlada v zvezi s korakom kralja Leopolda. »Times« piše: i Težko je označiti položaj, ki je nastal s tem nepričakovanim korakom v škodo zavezniške stvari... Očitki, ki jih je včeraj naslovil Paul Reynaud na naslov kralja Leopolda, so bili potrebni kljub postopku, da dobe zadoščenje tisti, ki so pripravljeni nadaljevati boj kljub takšnemu koraku svojega vrhovnega poveljnika. Treba je vsekakor končati že enkrat z nekoristnimi obtožbami in očitki in dati čim večjega
poudarka odločenosti tistih, ki nadaljujejo boj.
London, 29. maja. br. (Štefani). Današnji listi mnogo komentirajo tragični razvoj dogodkov v Flandriji. »Evening Standard« poudarja, da krivdo za poraz v Flandriji ni pripisati sedanjim, nego prejšnjim angleškim vladam, ki niso dovolj visoko ocenile nemško vojno silo. Listi zahtevajo, da se mora tudi angleška vojska opremiti s težkimi oklopnimi bojnimi vozovi.
V spodnji zbornici se je danes ustanovil poseben parlamentarni odbor, ki bo proučil vprašanje oklopnih vozov in letal-strmo-glavcev. Angleška vojska naj bi se čimprej vsaj v toliki meri kakor nemška opremila s temi vojnimi sredstvi, ki so omogočile sovražniku prodorni uspeh.
•. • v Italiji
Milan, 29. maja. AA. ibLtiani) »Coiierre della sera« piše o odločitvi belgijskega kralja Leopolda in pravi, da je njegov sklep popolnoma upravičen tako z moralnega stališča kakor tudi sicer. Kralj je bil prisiljen priznati, da je premagan v vojni, ki je on ni želel in ki je pretila, da uniči celo generacijo njegovega naroda. List dalje pravi, da je trditev zaveznikov, češ da je s tem korakom belgijskega kralja odprta pot Nemcem proti Dunkerqueu, neresnična. Prav tako so neresnične vesti pariškega časopisja, po katerih naj bi se bil položaj pri Lilleu zboljšal.
... v Vatikanu
Rim, 29. maja. br. V Vatikanu so sprejeli vest o kapitulaciji belgijske vojske v Flandriji s precejšnjim nezadovoljstvom. Katoliška cerkev je bila ponosna, kakor zatrjujejo vatikanski krogi, na majhno, a junaško katoliško državo, ki se je spočetka z vso odločnostjo postavila v obrambo svoje neodvisnosti. Papež je teclaj belgijski narod posebej blagoslovil
.. in v Amenki
Washington, 29. maja. AA. (Štefani). Predsednik Roosevelt in zunanji minister Cordell Hull sta časnikarjem izjavila, da ne moreta podati nobene sodbe in komentarja o kapitulaciji belgijske vojske. Časopisje pravi, da je samo belgijski narod poklican podajati sodbo o odločitvi kralja Leopolda III. Vsi listi pa poudarjajo težaven položaj, v katerem so zdaj zavezniki.
New York, 29. maja. AA. (Havas) Major Elliot podaja v listu »Herald Tribune -pregled položaja, v katerem je bila belgij-
ki so se kot vojaki izkazali v vsakem pogledu, tako da jim je tudi sovražnik uradno izrekel svoje priznanje. Italijanski listi pa gredo v svojih priznanjih še dalje, ko pripominjajo, da so Belgijci s svojo junaško vojsko dokazali, da imajo pravico do neodvisne in samostojne države.
Kakšne posledice bo odločitev belgijskega kralja imela v vojaškem pogledu. bo kmalu razvidno. Zavezniki so s težavnostjo operacij svoje vojske na severnem bojišču že računali, vendar je bil vsak dan, ki ga je ta vojska pridobila v svojem odporu, ogromnega pomena za razmestitev ostalih zavezniških sil in za priprave operacij drugod. Na času so zaradi novega položaja gotovo precej izgubili. Navzlic temu pa se vojaške posledice tega udarca ne dado še povsem jasno presoditi, ker je v načrtih obeh vojnih strank še vedno vse polno neznank.
Pač pa smemo že sedaj pričakovati poživljeno diplomatsko-akcijo zaveznikov pri velesilah, ki so še izven vojne. Z Italijo vodijo za sedaj Angleži predvsem blokadna pogajanja in se o njih izražajo optimistično, medtem ko so v Rimu slej ko prej rezervirani. Izredno važen pomen pripisujejo v Londonu tudi moskovskim razgovorom posebnega vladnega pooblaščenca sira Staf-forda Crippsa, ki je bil od nekdaj naklonjen sovjetom. S pozornostjo pa seveda zasledujejo v zavezniških krogih zlasti razvoj v Ameriki. Novi svet postaja toliko pomembnejša opora za zaveznike, kolikor bolj se oborožuje, dasi seveda ne more biti še govora o kakem bližnjem vstopu Amerike v vojno. Zdi se pa, da zavezniki že sedaj računajo z možnostjo dolgotrajne vojne najširših, svetovnih dimenzij. V tem smislu je verjetno na delu tudi njih diplomacija.
ska vojska ter se bavi z izgledi, ki so obstojali za rešitev angleškega ekspedicij-skega zbora in francoskih čet. Na koncu svojega članka pravi, da ima poveljnik britanskih oddelkov Gort srce vojaka in odlike poveljnika, kakršne se zahtevajo od takšnega moža v sedanjih razmerah. Brez sijajnih uspehov se ne zasluži kar tako »Viktorijin križec« in »vojaška kolajna«. General Jean Blanchard uživa prav tako sloves hladnokrvnega in čvrstega moža, toda nad vsemi pa je neizčrpni vojni genij generala Weyganda.
Belgijsko zlato v Angliji in Ameriki
Berlin, 29. maja. br. DNB poroča, da so Belgijci že pred izbruhom vojne spravili svoje zlate rezerve na varno. Za 370 milijonov funtov zlata je bilo poslanega v London, za okrog 200 milijonov funtov pa ga je v Ameriki za kritje dobav vojnih potrebščin. Belgijska narodna banka v Bruslju je ostala brez vsakega zlata.
Stališče Belgijcev v inozemstvu
Pariz, 29. maja. AA. (Havas). Snoči so Belgijci, ki živijo v Parizu, izjavili svojo solidarnost z belgijsko vlado. Predsedniki j vseh belgijskih organizacij v Parizu in i okolici so imeli sejo, na kateri so soglasno sprejeli manifest v tem smislu. Manifest so sestavili belgijski novinarji.	j
Pozno v noč je veliko število ljudi deft-hralo pred spomenikom belgijskega kralja Alberta na trgu Concorde. Ves spomenik je zasut s cvetjem. Člani belgijskega parlamenta, ki se nahajajo v Parizu, so se poklonili včeraj pred grobom Neznanega junaka.
Carigrad, 29. maja. AA. (Havas). Sklep belgijskega kralja Leopolda o kapitulaciji belgijske vojske je povzročil veliko presenečenje v Carigradu. Belgijska kolonija je izrazila svojo solidarnost z belgijsko vlado. Francoska kolonija je bila v začetku zaprepaščena, toda po govoru Paula Rey-nauda, v katerem je bilo izraženo popolno zaupanje v končno zmago, se je pomirila. Turški listi ne komentirajo kapitulacije ter pričakujejo nadaljnji razvoj položaja.
Atene, 29. maja. AA. (Havas). Belgijska kolonija v Atenah je poslala predsedniku belgijske vlade Pierlotu brzojavko, v kateri izraža tople simpatije za belgijsko vlado.
Madrid, 29. maja. AA. (Havas). Belgijski krogi v Madridu so sprejeli z veliko žalostjo vest o kapitulaciji belgijske vojske.
Holandska
bo vztrajala
London, 29. maja. o. (Reuter). Zastopnik nizozemske vlade je danes v Londonu izjavil, da odločitev belgijskega kralja nikakor ni vplivala na nadaljnje zadržanje nizozemske vlade. Kraljica in vlada odločno vztrajata na tem, da se vojna nada^ ljuje do končne zmage.
0 vzrokih kapitulacije
Kaj je napotilo kralja Leopolda k usodnemu koraku, je
slej fes prej zastrto v temo
Berlin, 29. maja. z. O vzrokih kapitulacije belgijskega kralja so razširjene v Berlinu razne verzije. V merodajnih krogih zavračajo domnevo, da bi bila kaka tuja velesila vplivala na kralja. V teh krogih so mnenja, da je postopal kralj Leopold na lastno pobudo, ker je bil ves čas pri svojih četah in je videl strašno razdejanje, ki ga povzroča vojna. Kar se tiče belgijske vlade, smatrajo tudi v merodajnih političnih krogih, da je njeno stališče neoporečno ter da ne bo ostalo brez političnih posledic, čeprav na nadaljnji razvoj vojne to ne more vplivati. Na drugi strani so mnenja, da je bil kralj Leopold sicer kot vrhovni poveljnik belgijske vojske upravičen ponuditi kapitulacijo, da pa je vprašanje, ali je tudi upravičen skleniti mir.
Curih, 29. maja. z. »Neue Ztircher Zei-tung« poroča da je zmerna izjava Churchilla v spodnji zbornici o postopanju belgijskega kralja posledica sporočil admirala sira Roberta Kevja, ki je bil zvezni oficir med belgijskim kraljem in angleško vlado. Admiral Key je baje izjavil, da so Francozi prenaglo izrekli svojo sodbo o kralju Leopoldru, ki se je pokazal hrabrega vojaka.
»Neue Ziircher Zeitung« razpravlja v zvezi s tem o vprašanju, kakšni vplivi so napotili kralja Leopolda k njegovi usodni odločitvi. V Londonu smatrajo po informacijah lista za verjetno, da ?o igrali pri tem veliko vlogo tuji vplivi, ki pa ni- j so prihajali z nemške strani.	j
Zatrjuje se tudi, da je skušal kralj Leopold pred svojo odločitvijo dobiti zvezo z ; Rocseveltom, da bi se z njim posvetoval.
V krogih belgijske vlade v Parizu opozarjajo tudi na to, da kralj Leopold ni hotel obenem z vlado zapustiti Belgije, iz česar sedaj sklepajo, da je morda že takrat mislil na kapitulacijo. Churchillova zmerna izjava v spodnji zbornici je sicer nekoliko pomirila razburjene duhove v angleški javnosti, toda slej ko prej belgijskemu kralju hudo zamerjajo, da o svojem sklepu ni poprej obvestil zaveznikov.
»Berner Bund« je mnenja, da je kralj Leopold, ki je bil ves čas na fronti, izgubil živce ter na lastno pobudo ponudil brezpogojno kapitulacijo. Očitno je smatral, da je belgijska stvar že izgubljena in da lahko na ta način še reši mnoga dragocena življenja.
»Basler Naticnalzeitung« je mnenja, da je bil kralj Leopold že poprej naveličan kraljevanja, ki ga je smatral za težko breme. Zadnje tedne je doživel živčni zlom in to tudi pojasnjuje njegovo postopanje.
Nova akcija za mir?
Basel, 29. maja. z. »Basler Nachrichten« poročajo, da v inozemskih diplomatskih in političnih krogih v Rimu po kapitulaciji Belgije zopet mnogo razpravljajo o možnosti nove mirovne akcije. Po mnenju teh krogov je sedaj napočil trenutek, ko bi mogli Italija in Amerika skupno dati pobudo za novo mirovno akcijo. V merodajnih rimskih krogih te možnosti ne zanikajo, a tudi ne kažejo, da bi bila italijanska vlada v sedanjem trenutku pripravljena dati tako pobudo.
operacije zavezniških čet
Zaradi vdaje belgijske vojske na ukaz kralja Leopolda so morali zavezniki izvesti pregrupacljo svojih čet Usoda Calaisa in Dunkerquea
Pariz, 29. maja. AA. (Havas) Nemci so naravno izkoristili položaj, ki je nastal na bojišču v splošnem zavezniškem razpoloženju po odločitvi kralja Leopolda, da se vda. Nemci prodirajo dalje ter zdaj potekajo povsod nekoliko težji boji med nemškimi četami in zavezniškimi zaščitnicami, ki varujejo razna premikanja, izvršena ▼ teku noči in včeraj. Te premike je zavezniška vojska morala izvesti, da bi se zavarovala po vdaji belgijskih čet. Franco-sko-britanske čete so vzele položaj z vso resnostjo in odločnostjo na znanje. Belgijska vdaja še daleč ni zasejala vznemirjenja in malodušja, pač pa je še bolj okrepila odločnost zavezniških čet. Francoski in britanski oddelki se srdito bore. Tudi po mnenju vseb opazovalcev so nemške izgube skrajno težke. Zavezniško letalstvo še dalje posreduje v bojih, ki se nadaljujejo tudi danes in ki so skrajno srditi. Zavezniška letala so v masah bombardirala ceste in vsa prometna križišča, naprave. ki so jih zgradili nemški pionirji, vojaške kolone, tovorne avtomobile in oklopne oddelke. V Nemčiji so bombardirala vojne naprave v Bremenu in Hamburgu, kjer so ponovno zažgala zaloge goriva.
Nemško letalstvo je bombardiralo prav tako ozadje zavezniških čet Težko so bile
bombardirane pristaniške naprave v Dun-kerqueu, mesto samo pa ni bilo neposredno ogroženo. V Calaisu so se snoči francoske čete še vedno držale. Na Sommi so francoski oddelki spet zavzeli tri važne vasi. Na Aisni so Nemci poskušali z naskokom zavzeti Chateau Porcien, nekaj kilometrov zahodno od Rethela. Tu so namreč poskušali prekoračiti reko. Napad je bil odbit brez večjih težav. Na Meusi, posebno pa še v gornjem toku reke, je francoska artilerija srdito bombardirala nemške prometne zveze, t. j. ceste na desni strani reke, predvsem pa železniške proge in postaje.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 29. maja. AA. (Havas) Uradno poročilo od 29. maja zjutraj pravi:
Naše čete na severu nudijo z občudovanja vredno hrabrostjo odpor sovražniku. Po zanesljivih poročilih pa lahko trdimo, da so izgube, ki so jih Nemci pretrpeli pri včerajšnjih in današnjih spopadih, še prav posebno velike. Na Meusi in na Aisni so potekale z uspehom krajevne borbe. Jugo-zapadno od Chateau Foriena Je bfl odbit
Nadaljevanje na Z. strani
sovražni napad. Vzhodno od Aisne ponoči ni bilo pomembnejših dogodkov.
Pariz, 29. maja. AA. (Havas) Položaj na severu je nejasen. Srdit boj s krvavimi in ubijalskimi poskusi med vojnimi oddelki, ki so se pomešali med seboj. Snoči so imele francoske čete še vedno v svojih rokah mesti Calais in Dunkergue.
Zavezniki pritiskajo
k morju
Pariz, 29. maja. b. (Havas). Uradno poročilo vrhovnega poveljstva do 21.30 ni še bilo izdana. Radijski poročevalec se je omejil na naslednji prikaz trenutnega položaja na bojiščih:
V Flandriji so v teku strahovite borbe, v katerih so angažirane vse zavezniške čete pod vodstvom vrhovnega poveljnika generala Blancharda. Zavezniška vojska si pripravlja izhod proti morju. Zalaganje vojske se še vedno nadaljuje povsem normalno in je v ta namen organizirana posebna služba zalaganja, ki jo odlično opravlja britanska mornarica.
Na Sommi so na enem izmed sektorjev naše čete nadaljevale včeraj začete borbe proti eksponirani nemški točki in zaključile svoje borbe z uspehom. Sovražnik je pustil okoli 100 ujetnikov.
Pritisk na Sommi
in AIsni
Pariz, 29. maja. o. Zastopnik zunanjega ministrstva je danes izjavil novinarjem, da postajajo lokalne borbe na Sommi in Ais-ni zmerom večjega pomena in obsega. Glede na to smatrajo vojaški strokovnjaki francoskih listov, da se bo nemški pritisk v kratkem na tej fronti spet močno ojačil. Hitler bržkone še ne bo napadel Anglije, nego bo skušal premagati \Veygandovo armado.
Je anglemeg
London, 29. maja. br. (Reuter). Angleško letalsko ministrstvo je nocqj objavilo naslednje poročilo o poslednjih akcijah angleškega letalstva.; Nad Dunkerqueom je prišlo davi do hudega spopada med skupinami angleških letal tipov »Hurrican« in »Spitfire« ter nemških bombnikov in lovskih letal, ki so jih spremljala. V tem spopadu je bilo sestreljenih 22 nemških letal.
V pretekli noči so formacije angleških bombnikov znova napadle zaledje nemške fronte. V severovzhodni Franciji in Belgiji so bombardirale železniške proge, ceste, zbirališča sovražnih čet ter njihova skladišča streliva in drugih potrebščin. Eno angleško letalo se ni vrnilo v svoje oporišče.
Esynaudova posvetovanja
pariz, 29. maja. b. (Havas). Ministrski predsednik Rejmaud je imel dopoldne daljša posvetovanja s podpredsednikom vlade maršalom Petainom ter raznimi zastopniki obrambnih reserov. Dopoldne je sprejel v daljši avdienci tudi angleškega veleposlanika v Parizu Campbella.
Vpoklic §o.©too Kanadsev
London, 29. maja. b. (Reuter). Kakor se izve, je kanadska vlada danes odredila vpoklic nadaljnjih 50.000 Kanadcev, ki morajo takoj pod orožje.
Zaščita angleškega parlamenta
London, 29. maja. AA. (Reuter) Zaradi varnosti westminstrske palače, v kateri zaseda britanski parlament, so bili izdani potrebni ukrepi. Predsednik poslanske zbornice je sporočil poslancem, da bodo jutri izdana posebna dovoljenja vsem ose^ bam, ki prihajajo v poštev. Le s temi dovoljenji bo možno priti v parlament. Predsednik je pozval člane spodnjega doma, naj si dovoljenja preskrbe.
Priprave Irske
Dublin, 29. maja. AA. (Reuter). V toku svojega včerajšnjega govora v irskem parlamentu je predsednik irske republike de Valera dejal, da je treba nujno izvajati ukrepe za obrambo države, ki jih je sklenila vlada. Rezervisti so že poklicani pod zastavo in se bo začelo tudi novačenje drugih obveznikov za zunanjo in notranjo obrambo države.
Novo Skrčenje obsega francoskih listov
Pariz, 29. maja. br. (Havas). Danes je bil izdan odlok, s katerim se omejuje obseg listov od dosedanjih štirih na dve strani. Francija mora letno uvažati blizu dva milijona ton papirja. Domača produkcija krije komaj 40 odstotkov potrebe. Lani je Francija izdala za uvoženi papir 3 milijarde frankov. Kakor poročajo pariški listi, imajo francoske tiskarne le še pičle zaloge papirja, ki bo zadostovala za mesec dni. Z istim odlokom je tudi zabranjeno zavijanje raznega blaga v papir. Gospodinje morajo prinesti s seboj primerno posodo.
Suez in Port Said
postala vojna cona
Rim, 29. maja. o. »Popolo di Roma« poroča. da je angleški vrhovni poveljnik Sueškega področja proglasil to področie za vojno cono. Od 1. junija dalje ne bo smel noben civilist v luko Suez in Port Said. Za vojno cono so predvsem označene vse pristaniške naprave, skladišča, petrolejski tanki in rafinerije v obeh lu-kah.
Američani zapuščajo
levantske pokrajine
Bejrut, 29. maja. AA. (Havas). Tukajšnji ameriški konzul je svetoval vsem ameriškim državljanom, ki bivajo v Siriji in drugih levantskih pokrajinah, naj se vrnejo v domovino, dokler irhajo še možnost odpotovati z ladjami redne plovbe.
Smrtne obsodbe zaradi sabotaže v tovarnah
Pariz, 29. maja. AA. (Havas) Vojno ka-sacijsko sodišče je zavrnilo danes dopoldne prizive, ki jih je vložilo šest delavcev, od katerih so bili štirje obsojeni na smrt, dva pa na 20 let težke ječe zaradi sabotaže v tovarnah letal na pariškem področju.
Nemško napredovanje na flandrskem bojišču
V belgijski Flandriji so zasedli Nemci Bruges, Ostende in Ypres, v francoski Flandriji pa Lille in Armentieres ter obstreljujejo Dunkerque
Berlin, 29. maja. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske ie opoldne objavilo naslednje vojno poročilo:
Usoda francoskih armad v francoski Flandriji je zapečatena. Njih odpor na ozemlju južno od Lillea je strt. Angleška vojska, ki je stisnjena v prostor Dixmui-den—Armentieres—Bailleul—Bergues južno od Dunkerquea, je spričo koncentričnih nemških napadov v neizbežni nevarnosti, da bo uničena. Z naglim prodorom v severni Flandriji so nemške čete prekoračile Bruges, zavzele Ostende in prišle pred Dixmuiden. Ob reki Yser in Yser-skem kanalu severeo od YpreSa (Ypem) se sovražnik še obupno upira. Na spomeniku nemške mladine pri Langhemarcku, kjer je bilo prizorišče junaških bojev nemške vojske leta 1914, vihra nemška vojna zastava.
Nemška vojska je od vzhoda in zapada v zaletu prodrla do Lillea. Mesto je bilo zavzeto. V smeri od zapada prodirajoče nemške čete so zavzele Armentieres. Pri Bailleulu so borbe še v teku. Vzhodno od CasSela je bila zavzeta utrjena francoska cbmejna postojanka, ki jo je sovražnik branil na obrnjeni fronti. Nemške čete so tam prodrle do belgijske meje. Pri Vorm-houdtu so boji še v teku. Nemško težko topništvo močno obstreljuje Dunkerque. Nemško letalstvo je včeraj napadalo kolone vojaštva in vojnih potrebščin na umiku, zbirališče sovražnih čet in formacije njihovih oklopnih bojnih vozov. Pri izvid-niških poletih nad belgijsko in francosko obalo ter v Kanalu so bili z bombami napadeni in hudo poškodovani trije rušilci, dve transportni ladji in dva tovorna par-nika. Na srednjem Severnem morju ie bila z bombo zadeta in potopljena neka sovražna podmornica. Verjetno ie bila uničena še ena nadaljnja podmornica. Nemškim brzam čolnom ie uspelo kljub neugodnemu vremenu pred belgijsko luko Nieuport ob Kanalu s torpedom zadeti in potopiti velik sovražni rušilec, ki je bežal proti Angliji.
Na južni fronti so bili posamezni sunki sovražne pešadije, ki so io podpirale formacije oklopnih bojnih vozov, odbiti.
Izgube sovražnega letalstva so znašale včeraj skupno 24 aparatov. Od tega je bilo v letalskih spopadih sestreljenih 16, protiletalsko topništvo pa iih ie sestrelilo 8. Pogrešajo se tri nemška letala. Kape-tan Molders ie dosegel svoio 20. letalsko zmago. Po natančnejših ugotovitvah ie protiletalsko topništvo v času od 16. do 25. maja sestrelilo ne le 100 sovražnih letal, kakor je bilo doslej objavljeno, nego 265 aparatov. Skupno je protiletalsko topništvo v času od 10. do 25. maia uničilo 607 sovražnih letal. Razen tega so protiletalski topovi v tem času uničili 101 sovražni oklepni voz.
Berlin, 29] maja. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske ie danes popoldne v posebnem poročilu objavilo, da so nemške čete v zaletu zavzele Ypres (Ypern) in vrh Kemmel.
Berlin, 29. maja. AA. (DNB) V obroču južno od Lillea so stisnjene francoske divizije, ki so še pred nekaj dnevi poskušale izvesti prodor pri Valenciennesu ter angleške divizije, ki so se trdovratno upirale pri Arrasu in Cambraiju. Zaradi prodora nemških čet sta nastala dva obroča. Nemška vojska, ki je prišla z vzhoda in zapada, se je združila. Manjši obroč je zajel sovražne čete vzhodno od Lillea na prostoru, ki je vsega skupaj le en kv. km širok in 15 do 20 kv. km dolg. Tu so zdaj francoske divizije skupno z nepreglednimi množicami beguncev. Severni obroč poteka od Lillea do morja na prostoru približno 50 kv. km. Tu v Flandriji nemške čete stiskajo obroč s treh strani. Ob obali
Rokavskega preliva prodirajo naše čete z obeh strani.
Goeringov letalski odlok
Berlin, 29. maja. br. DNB objavlja: Ker se je ugotovilo, da Francozi z ujetimi nemškimi letalci ne postopajo po določbah mednarodnega prava, je maršal Goring odredil, da se tudi za ujete francoske letalce ukinejo vse dosedanje ugodnosti in postopa z njimi enako, kakor postopajo Francozi z nemškimi. Za vsakega od Francozov umorjenega nemškega letalca bo takoj ustreljenih pet ujetih francoskih letalcev. Če pa se ugotovi, da so Francozi streljali na nemškega letalca, ki se je s padalom spustil na zemljo, bo za vsako tako nemško žrtev ustreljenih 50 francoskih ujetnikov.
Odlok o priključitvi Eupena in Malmedya
Berlin, 29. maja. AA. (DNB). Vodja rajha je izdal odlok za izvedbo ukaza o priključitvi Malmedyja in Eupena ter Mo-resneta na.mškemu rajhu. Nove pokrajine Nemčije obsegajo nekdanje pruske okraje Eupen in Malmedy z Moresnetom, zatem one sosednje kraje, ki so jih Nemci izgubili z versajsko pogodbo in jih je dobila Belgija. Vsi prebivalci nemške narodnosti postanejo nemški državljani. V omenjenih pokrajinah 1. septembra stopijo v veljavo pmski državni zakoni in zakoni rajha. Do tedaj pa ostanejo v veljavi dosedanji zakoni, v kolikor niso v nasprotju s priključitvijo teh krajev Nemčiji.
Koliko nemških sil
je že angažiranih
Berlin, 29. maja. br. »Angriff« poroča danes v svojem uvodniku, da je Nemčija v prvi fazi vojne angažirala šele eno tretjino vseh svojih vojnih sil. Ostali dve tretjini bosta izvojevali dokončno nemško zmago.
*
Nemška kritika Chur-chillovega govora
Berlin, 29. maja. AA. (DNB). Nemški listi ostro obsejajo včerajšnji Churchillov govor v spodnjem domu, ko je skušal krivdo za katastrofo, ki grozi angleškemu ekspedicijskemu zboru, zvaliti na Belgijo. Listi primerjajo to zadržanje Anglije z zadržanjem angleških državnikov v primeru Norveške. »Deutsche Allgemeine Zeitung« in »Politische Korrespondenz« naglašata, da pomeni kapitulacija belgijske vojske novo katastrofo zaveznikov v sedanji vojni, ki sta jo zapadni velesili objavili Nemčiji. Vedno večje pestaja število onih držav, ki so bile kompromitirane in zapeljane od zapadnih velesil, da so stopile v vojno ter morale nazadnje podleži udarcem nemškega orožja. Pariz in London sta napravila vse, da prepričata te države o pomoči zaveznikov, teda zgodilo se je ravno narobe. Pariz in London sta dajala sijajne obljube samo zato, da bi druge pognala v vojno in jih v kritičnem času pustila na cedilu. Kralj Leopold III. je obvaroval narod in državo pred nepotrebnimi žrtvami in gotovo katastrofo. Zapadni velesili poskušata še sedaj iz svojih porazov izvleči koristi. Tako izkoriščata sedaj sklep belgijskega kralja, samo da bi odvalili breme odgovornosti z lastmh ramen. Oni, ki sede v varnem ozadju v Parizu in Londonu, valijo odgovornost za izhod bitk na vojake in generale, ki se nahajajo na bojišču, sami pa sploh ne vedo, kako se vojna vodi. Vse to je znak siabe vesti in zato bodo morali odgovarjati svojim narodom.
Zavezniško zasedbo mesta p v t?
poroelUa
isijejo
iestearaska
Berlin, 29. maja. br (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske pravi v svoiem današnjem poročilu o položaju pri Narviku:
Na Norveškem se je sovražniku včeraj s podporo topništva mnogoštevilnih vojnih ladij posrečilo prodreti do rudniške železnice in v smeri od severa v Narvik.
Oddelki nemških bojnih letal so napadi tamkajšnje sovražne pomorske vej rte sile. Neko večjo vojno ladjo je bomba zadela v sredino ter jo močno poškodovala. Na ladji se je razvil gost dim. tako da je morala ustaviti delovanje svojega topništva.
Tri križarke in neki rušilec kakor tudi neka tovorna ladja so bili z bombami močno poškodovani. Bombardirano je bilo tudi izkrcavanje sovražnih čet pri An-kereSu.
London, 29. maja. b. (Reuter). Danes popoldne so vse angleške radijske nostaie prekinile svoje oddaje za preč:tanie naslednjega uradnega sporočila letalskega ministrstva:
Snoči je Narvik končno padel v zavezniške reke. Zavezniki so gospodarji v mestu.
V londonskih krogih i o ta vest vplivala zelo pomirjevalno glede na preizkušnje, ki so jim bili zavezniki izpostavljeni v zadnjih dneh. Dasi v vojaških krogih nikakor ne žele pretiravati pomena tega zavzetja. ki se je po poslednjih poročilih pričakovalo od dne do dne. so vendar mnenja, da ie zaveznikom s tem uspela izredno važna akcija, ki ne bo brez pomena v nadaljnjem razvoju sedanje voine. Kakor je znano, so Angleži po neuspehih na južnem in srednjem Norveškem smatrali za izredno važno prav narviško postojanko. ki so jo za vsako ceno hoteli dobiti v svoje roke. Zavezniki so tu svojo akcijo izvedli zelo sistematično, ker so morali najprej zasesti vse kraje severno od Narvika ter si tam urediti primerne baze za nadaljnje operacije proti samemu Narviku.
Pomen Narvika za zaveznike ni bil samo v tem, da se tam končuje železniška
zveza s švedskimi rudniki železa nr: Ki-runi. temveč tudi zaradi p trebns kontrole Severnega moria. zlasti v njegovem severnem pasu. ter za prirrer. o'a bi bila tudi Švedska potegnjena v vojni vrti ec. Narviška pozicija ie končno za An'iel.e ogromnega pomena zaradi kontrole Faror-skega otočja ter Islandije. Poseben p men ima ta predel tudi za razvoj stikov s sovjetsko Rusi.io.
V norveških krogih v Londonu pa Š3 posebej opozarjajo na vpliv, ki ra bo za-i vzetje Narvika imelo na norvešbi voj.-ko in moralo norveškega naroda, o kateii se tudi doslej ni moglo reči. da bi bila že zlomljena.
London, 29. maja. AA. (Reuterb Admi-raliteta in vojno ministrstvo sta izdala skupno naslednje poročilo:
Zjutraj smo prejeli poročilo, m katerem so zavezniške čete zavzelo sro i Narvik, kakor tudi. da sta Frageres in Fersncset prav tako v naših rokah.
Hoarejeva misija v Španiji
London. 29. maja. AA. (Reuter). Sir Samuel Hoare in njegova soproga sta se odpeljala davi s posebnim letalom v Lizbono. Namenjena sta v Španijo, kjer bo sir Samuel Hoare prevzel svojo nevo dolžnost veleposlanika v posebni misiji.
Kakor je znano, je bil sir Samuel Hoare imenovan za novega britanskega veleposlanika v posebni misiji.
Attolico pri papežu
Rim, 29. maja. b. Papež je danes sprejel v nastopni avdienci novega italijanskega poslanika Attolica, bivšega italijanskega poslanika v Berlinu. Avdienca je potekla po običajnem ceremonialu za take primere.
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
Moskovska „Izvestja"
o položaju na zapadu
Sodba sovjetskega vojaškega strokovnjaka o vzrokih nemškega prodora do Kanala
Moskva, 29. maja. br. (Tas). Vojaški strokovnjak oficioznih »Izvestij« objavlja pregled položaja na zapadnem bojišču in razlaga, kako je Nemcem uspelo tako naglo prodreti do obale Kanala. Nagli tempo nemške ofenzive zadnjih dni je po njegovem mnenju predvsem posledica nemške nadmoči v zraku in tesnega sodelovanja letalstva z vojsko. Vrhu tega so Nemci dosegli svoje uspehe predvsem tudi zaradi tega, ker so vrgli v boj vse razpoložljive rezerve. Izredno številna uporaba motoriziranih oddelkov in tankov ter težlUh bombnikov je izzvala tako nagel razvoj borb, kakršen je bil do sedaj neznan. Za- , vezniško poveljstvo se ni moglo pravočasno prilagoditi temu modernemu načinu boje- j vanja in je zaradi tega prišla milijonska zavezniška armada kljub hrabremu odporu v nevarnost, da bo uničena.
28. maj je prinesel za zaveznike najhujši udarec. 500.000 mož belgijske armade, ki je po padcu Anversa prevzela nase glavni udar nemške ofenzive in krila umik ter pregrupacije zavezniških čet, se je predalo. Belgijska armada je bila po silni borbah izčrpana ter je potrošila tudi skoro vso municijo. Kapitulacija belgijske armade je spravila zavezniško severno armado v skrajno nevaren položaj. Dunkerque, ki predstavlja glavno zvezo te armade z zaledjem, je neposredno ogrožen. Z zavzetjem Lillea in Dunkerquea lahko Ncmci vpade-jo tej armadi v hrbet, kar pomeni njen de-
finitivni konec. Nemški motorizirani oddelki, ki so dosegli obalo Kanala, napadajo sedaj v široki fronti angleške čete ter
jim onemogočajo umik k obali. Sedaj so tudi nemški brzi torpedni čolni stopili v akcijo in skušajo Angležem onemogočiti prevoz teh čet iz Belgije v Anglijo, odnosno v Francijo.
Pod temi okoliščinami je težko razumeti. zaključuje moskovski vojaški strokovnjak svoja izvajanja, zakaj zavezniki še vedno oklevajo x energično protiofenzivo, ki bi iahko položaj zavezniške severne armade znatno olajšala.
Sovjetski parlament
Moskva, 29. maja. AA. (Tas.) Snoči se je v Kremlju začelo tretje zasedanje vrhovnega sveta sovjetskih republik, ki so mu prisostvovali vsi narodni predstavniki, člani diplomatskega zbora ter predsedniki akademij znanosti in umetnosti. Prisotni so toplo pozdravili prihod Stalina, Molo-tova. Vorošilova in ostalih ljudskih komisarjev, ko so prišli v dvorano. Sejo je otvoril predsednik vrhovnega sveta ždanov. Vse točke dnevnega reda so bile soglasno sprejete. Ljudski komisar za finance šaf-ranov je sporočil na kraju, da je svet ljudskih komisarjev predložil vrhovnemu svetu v odobritev proračun dohodkov in izdatkov za prihodnje finančno leto. Proračun znaša 25.326 milijonov rubljev.
Korektni odnošaji med Moskvo in Budimpešto — Stalno zboljševanje stikov z balkanskimi državami — Stališče
Italije
Curih, 29. maja. z. »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Budimpešte, da v tamošnjih krogih ni nič znanega o tem. da bi bila sovjetska vlada posebej zagotovila Madžarski spoštovanje njene nevtralnosti kakor so to poročali nekateri inozemski listi. V merodajnih madžarskih krogih izjavljajo. da za tako sovjetsko izjavo tudi ne bi bilo nobenega povoda, ker obstojajo med Madžarsko in Sovjetsko Rusijo docela normalni in korektni odnošaji.
Isti list objavlja poročila iz Beograda. Sofije. Bukarešte in Budimpešte, da razvija Sovjetska Rusija na Balkanu iziedno diplomatsko delavnost ter da gredo niena stremljenja za tem. da se ves Balkan strne v enoten blok. ki bi se mosel ob aktivni podnori Sovjetske Rusije uspešno upreti vsakemu napadu. Da nai bi prišel s katerekoli strani Izboljšani odnošaji Sovjetske Rusije do balkanskih držav se kažejo na vseh straneh. Zlasti se je to pokazalo na bolgarskem veleccjmu v P'ov-divu, kjer ima Sovjetska Rusija svoj lastni paviljon.
Bern, 29. maja. z. »Berner Bund« razpravlja v uvodniku o stališču Italije do Ealkana. List naglaša, da se skuša Italija izogniti vsemu, kar bi moglo izzvati aktiven poseg Rusije v balkanske zadeve. Na drugi strani želi Italija slej ko prej preprečiti, da bi se male države vmešale v vojno, ki se tiče zgolj velesil. Po mnenju rimskih krogov igra Jugoslavija na Balkanu previdno vlogo Švedske. Kar se tiče Turčije, so v Rimu mnenja, da je od nje same odvisno, ali bo ostala izven vojne al: ne.
Rim, 29. maja. o. »Messaggero« poroča, da je nastopilo v Rumuniji neko olajšanje glede na zadržanje Sovjetske Rusije. V Rumuniji so sedaj mnenja, da se oslanjajo odnošaji s Sovjetsko Rusijo na status quo na Balkanu. Za pomirjujoče znamenje se smatra tudi velik sprejem, ki ga je priredil odpravnik poslov sovjetskega poslaništva v Bukarešti. Pri sprejemu je bil poleg drugih članov- vlade in zastopnikov diplomatskega zbora tudi rumunski zunanji minister Gafencu.
ni ufcr
v
državah
Ustanovljen je poseben odbor za narodno obrambo Pospešena gradnja vojnih ladij
1 Vashirtgton, 29 maja AA. (Havas). Splošno prevladuje mnenje, da manjka samo še ena odločitev predsednika vlade in objava navodila ameriški javnosti, in že bodo srdite reakcije, ki pretresajo ljudske množice v zadnjih 20 dneh, dobile svojo popolno obliko. Ameriška javnost, ki je bila prej absolutno mirna, je izgubila orientacijo. V časopisih ie bilo tudi prej možno brati opozorila o nemških vojaških pripravah, toda Amerikanec je imel zaupanje v zmago in zmagovalce na Marni in pri Jiit-landu. V javnosti obstojajo tri glavne stru-je. s katerimi — kakor trdijo listi — predsednik Roosevelt računa To so:
1.	Zmaga Nemčije neposredno ogroža amerike interese, zmaga zaveznikov pa zagotavlja Ameriki varnost. lavno mnenje je pripravljeno podpreti državno upravo v vsem, kar bi storila za to zavezniško zma-go.
2.	Najvažnejše vprašanje je koalicijska vlada.
3.	Med tem časom, ko se ustvarja novo soglasje USA, obstoji popolnoma jasna tcndcnca razpravljati o metodah državne uprave. Gre za vprašanje al> bosta državna uprava in Rossevelt dobila zaupanje države, da bi zagotovila ponovno oborožitev Amerike. Zdi sc, da je zunanja politika v znamenju bližajočega se volilnega boja.
Washingtcn, 29. maja. AA. (Reuter) Roosevelt je sporočil včeraj, da je ustanovljen poseben odbor za narodno obrambo, v
katerem bo sedem uglednih osebnosti. Ta odbor bo imel nalogo skrbeti za izvedbo načrta narodne obrambe v zvezi z odobrenim kreditom v znesku ene milijarde dolarjev.
Parlament je izglasoval zakon, ki pooblašča ameriško mornariško ministrstvo, da pospeši načrt za gradnjo novih vojnih ladij.
Pogajanja med Washingtonom in Brazilijo glede udeležbe pri obrambi Amerike se razvijajo ugodno. V načrtu je zgraditev pomorskih in letalskih oporišč na ozemlju Brazilije, da bi se zaščitila Brazilija In Panamski prekop. Podobna oporišča naj bi se zgradila tudi v Venezueli ter na Ga-lapaških in Kokoskih otokih.
Znani industrijalec Ford je izjavil, da bi njegove tovarne lahko v roku 6 mescev začele proizvajati tisoč letal dnevno, če bi bilo to potrebno. V tem primeru bi cena letal napram sedanjim cenam znatno padla.
New York, 29. maja. b. (Havas). Bivši predsedniški kandidat republikanske stranke Knox je objavil članek, v katerem naslavlja poziv na prezidenta Roosevelta, naj čimprej pojasni stališče Zedinjenih držav glede dogodkov v Evropi. Roosevelt Je lahko prepričan, piše Knox. da se bo javno mnenje odločno postavilo na vladno stran pri izvajanju zunanje politike, kakor odgovarja ameriškim interesom, ki so po razvoju dogodkov v Evropi vedno bolj ogroženi.
Naši trgovinski
odnosi z Rusijo
Beograd, 29. maja. p. Gled> na možnost, da v najkrajšem času prispe v Beograd stalna ruska trgovinska delegacija, bo te dni imenovana tudi naša stalna trgovinska delegacija v Moskvi, ki bo prav tako takoj odpotovala v Rusijo.
Uredba o nakupu
in prodaji volne
Beograd, 29. maja. p. V direkciji za zunanjo trgovino so pripravili uredbo o nakupu in prodaji domače volne. Uredba priznava Prizadu monopol na trgovinski promet z volno. Prizad bo odkupil od proizvajalcev po 5 milijonov kilogramov volne na leto. Vsa produkcija v državi znaša okrog 15 milijonov, a 10 si jih pridrže proizvajalci sami.
Sklicanje tarifnega odbora
Beograd, 29. maja. p. Plenum tarifnega odbora je sklican za 12. junija. Tedaj bo definitivno sklepal o načrtu za prekvalifikacijo blaga. Ožji odbor, ki pripravlja načrt, se sestane 5. junija.
Madžarski generalni
konzulat v Zagrebu
Zagreb, 29. maja. o. MTA poroča, da je bil madžarski konzulat v Zagrebu povzdig-njen v generalni konzulat.
Meštrovič član rumunske akademije znanosti
Bukarešta, 29. maja. p. Rumunska akademija znanosti in umetnosti je izvolila za svojega rednega člana jugoslovenskega kiparja Ivana Meštroviča.
Največji mlin v državi zgorel
Novi Sad, 29. maja. o. V Petrovaradinu je včeraj nastal požar, ki je uničil največji mlin v državi. Lastnik mlina je bil Ni-kola Lehart. Mlin so leta 1916 zgradili Madžari in je za časa svetovne vojne dobavljal moko avstrijski vojski. Požar je uničil poleg mlina tudi vse silose in skladišča. V njih je bilo 30 vagonov pšenice in 50 vagonov moke. Škodo cenijo na 6 do 8 milijonov dinarjev. Podjetje je bilo zavarovano za 9 milijonov.
Naši kraji in ljudje
Vedno nove najdbe na ptujskih tleh
Zanimiv pregled Muzejskega društva v Ptuju
Ptuj, 29. maja
Pretekli teden je bil v prostorih mestnega Ferkovega muzeja občni zbor Muzejskega društva v Ptuju. Predsedujoči g. dr. Fer-mevc je pozdravil vse navzoče in se v kratkem nagovoru spomnil preminulih članov. Tajniško poročilo je podal g. Anton Smo-dič. Delo se je vršilo v štirih smereh in sicer: registriranje in ohranjevanje arheoloških najdb izgraditev vinarskega muzeja, izpopolnitev muzejske knjižnice in razširjenje arhiva.
Lanske Izkopanine
Pri podiranju stare hiše ob vinarskem muzeju so našli v njenih temeljih velik rimski kamen z napisom M MAI. ki je bil nato vzidan v podnožje starega obrambne ga stolpa, sedanjega vinarskega muzeja. Tja so tudi vzidali gotski kamen z napisnim trakom, na katerem so črke SCH in letnica 1527. Nekoč je krasi! okno na lepi stari hiši, ki je stala na mestu sedanjega magistrata na Florjanskem trgu. Decembra 1939 so odkrili na Slovenskem trgu št. 5 dobro ohranjen starokrščanskj steber s pri-prosto okvirno omamentiko, dva groba z okostnjaki brez pridatkov in sledov rimske ceste.
Pri kopanju temeljev za vilo župnika g. Alta pod Panoramo so odkopali rimske zidove in pode ter nekaj zanimivih drobnih najdb, pred vsem keramičnih izdelkov. Tudi na nasprotnem gra.-činskem zemljišču so v drevesnici našli mnogo rimskih in dru-g h novcev, keramičnih fragmentov in lep, rdeč kamenček z vrezano žensko podobo, ki je krasi! rimski prstan Omeniti bi bilo še nekaj lepih črepinj tako zvane rdeče »terra sigilata« posode. Tudi v gramoznici na Zgornji Hajdini kjer se razprostira veliko rimsko grobišče, so našli nekaj lepih posod, žar, vrčev rimske bronaste okove za pasove in zelo lepe nori^ke-panonske kmet-ske zaponke V bližini je odkopa! univ. prof. Saria rimski vodovod z opekami XIII. legije. Skušal je dognati njegov nadaljnji potek pod pobočjem pri hajdinski šoli na »gmajni«, a ta raziskavanja niso imela zaželenega uspeha. V Skorbi, seve-rozapadno od šole so kmetje ponovno zadeli pri oranju na rimske zidove in keramične ostanke Lani so tam našli tudi novec cesarja Numerijana. To, doslej neznano najdišče bi bilo potrebno natančnejše preiskave V neposrednji bližini III. mitre-ja na Zgornjem Bregu so našli rimski grob s črno žaro, ki je bila do vrha napolnjena s pepelom in pokrita s pokrovom. Pobrali so tudi marmonato nožico, ki brez dvoma spada k neki skulpturi iz sosednjega svetišča. Skoraj na istem mestu so pozneje še zadeli na spodnji del nekega rimskega sarkofaga brez okrasa in napisa. Mnogo lepši jc spodnji del rimskega marmornatega sarkofaga z ličnimi stebriči. ki so ga našli na njivah blizu Sv. Vida niže Ptuja in ga prepeljali h graščini na Turnišču.
Kar se pa tiče stanja naših svetišč in spomenikov, bi bilo omeniti, da je državni mi t rej na Hajdini v zadovoljivem stanju, pač pa je čuvarjeva hišica s plotom vred potrebna temeljite obnove Tudi napisna tabla oh cesti, ki bi opozorila tujce na svetišče. bi bila zelo umestna. Tretji mitrej na Zgornjem Bregu jc že dalje časa potreben popravila, ker so se v zidov ju pokazale razpoke. Tudi strešna konstrukcija je pretežka in neprimerna. Na znamenitem Orfeje-vem spomeniku se je odkrušil večji odlomek, ki se bo zopet namestil. Vsekakor bomo morali v doglednem času misliti nato, da se eden izmed najlepših rimskih spomenikov na svetu sploh bolje očuva od kvarnih vremenskih vplivov Neka poškodovana rimska ara ob mestnem stolpu je bila po*-pravljena.
Vinarski muzej
Skoraj vse ostale delo Muzejskega društva se je osredotočil okoli vinarskega muzeja v Ptuju. V ta namen je bil popolnima obnovljen stari obrambni stolp ob Dravi, ki ga je dala mestna občina na razpolago. Adapcijska dela so se vršila z nekaterimi izjemami po načrtu arhitekta g. ing. S. Deva iz Maribora, načrt za ostrešje je napravilo gradbeno podjetje ing. Šlaj-mer in Jelene. Zidarska dela je izvršil stavbenik Macun pod vodstvom J. Scrdinška, i—-- —
tesarska pa L. Vimer oba iz Ptuja. Vsa dela sta nadzorovala ing. Cvahte in Anton Smodič z ostailimi odborniki.
Zunanjščina in notranjščina sta dobili v mejah možnosti svoje prvotno lice in stolp se je nadzidal nad okni približno za en meter, kar je bilo zelo umestno. Postavili so popolnoma na nove mogočno ostrešje z lesenim stropom v veliki dvorani prvega nadstropja. V muzej vodi iz parka nov vhod s stebroma in strešico, nad katero sc blešči stari mestni grb, ščit sv. Jurija s križem in letnico 1551, kj je bil nekoč nad tako zvanimi »ogrskimi vrati« v Maistrovi ulici pri pošti. Mestna občina je preuredila v bližini stolpa park, zasadila nekaj dreves in napravila lične cvetlične grede, tako da je postala nova ustanova pravi kras našega mesta in parka. Na več let predvidena dela so bila v glavnem že v jeseni dovršena, potrebna pa je še notranja izgraditev, ureditev kleti in stopnišča z ograjo ter polaganje poda v veliki dvorani prvega nadstropja. Naraščanje cen gradiva je društvo prisililo, da so se dela izvršila s pospešeno hitrostjo in tako je prvotni proračun znatno prekoračil in društvo je zabredlo v precejšnje finančne težave, ki so nadaljevanje del skoraj ustavile. Obnovitvena dela so vsestransko podprla, poleg Muzejskega društva mestna občina v Ptuju, kr. banska uprava, gospodarski in meščanski krogi. Uvedla se bo posebna nabiralna akcija, ki bi omogočila nadaljnja dela in dovršitev zgradbe do letošnje jeseni. Društvo je bilo ves čas v stalnih stikih s spomeniškim referatom kr. banske uprave v Ljubljani.
Ferkov muzej
Zgradba mestnega Ferkovega muzeja je v skrajno sllabem stanju, zlasti pa je mnogo trpela lepa cerkvena fasada bivšega dominikanskega samostana. Težko finančno stanje mestne občine je doslej vedno onemogočilo restavriranje zgodovinsko znamenite stavbe. Tu bi pač morala priskočiti kr. banska uprava in rešiti, kar se še rešiti da, kajti vsako odlašanje, bi škodo le še povečalo.
Za slikarsko galerijo je muzej pridobil štiri nove prostore, a kljub temu so zbirke še vedno v tako tesnem stanju, da je smotrno inventariziranje zbirk nemogoče. Nad 200 predzgodovinskih in rimskih posod je bilo restavriranih in konserviranih. Sedanji inventarni katalog je bil izpopolnjen, tako da vsaj deloma slluži svojemu namenu. Sestavljen je bi! seznam predmetov, ki se bodo izločili za vinarski muzej. V muzej je bila prepeljana napisna tabla z Marijine sohe pred minoritskim samostanom, ki kaže sledovi verjetno rimskega napisa. Posebno pažnjo je posvetilo društvo svoji študijski knjižnici, ki se stalno veča z rednimi znanstvenimi publikacijami, a tudi z darili, ki so prišla celo iz inozemstva.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je s pridržkom ilastninske pravice izročilo muzejskemu arhivu nad 200 starih urbarjev iz ptujske okolice (okrog 1790 — 1860) z vsemi pripadajočimi listinami. Kot važno pridobitev, ki izpopolnjuje te urbarje, omenimo še vse katastrske zemljevide sodnih okrajev Ptuj, Ormož in Rogatec, ki smo jih pred kratkem prejeli, poleg nekaj fas-ciklov servitutnih pravic studeniškega vele-posestva. Važno pridobitev predstavlja nadalje načrt bivšega kapucinskega samostana iz 1810 z opisom. Posrečilo se je zopet izpopolniti nekaj letnikov »Štajerca«. Končno sta prišli v arhiv cehovski skrinji ptujskih sodarjev in čevljarjev z vsemi še ohranjenimi pergamenti in listinami.
V ostalem se je društvo po svojih zastopnikih udefležilo otvoritve moderne galerije hrvatske umetnosti v Varaždinu, otvoritve krškega muzeja in 100-Ietnice Muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani. Na vinski razstavi s sejmom dne 10. in 11. marca 1940 v Ptuju je bila tudi razstava gradiva za prvi vinarski muzej. Vzbudila je splošno zanimanje in je povsem uspela.
Blagajnik Gorup je podal izčrpen pregled o dohodkih in izdatkih. Dohodki so znašali 102.232 din, izdatki pa 101.710 din, tako da ostane 522 din v blagajni. Preglednika računov g. dr. Alojz Remec in ravna-
telj Fran Alič sta natančno pregledala vso denarno poslovanje, našla vse v popolnem redu in predlagala, da se da celokupnemu odboru razrešnico, kar se je soglasno vzelo na znanje. Članarina za leto 1940. ostane 12 din. Na mesto pokojnega konservatorja notarja Viktorja Skrabarja je izvoljen gimnazijski ravnatelj Fran Alič.
Zadnja pst starega sokolskega praporščaka
Žirovnica, 29. maja
Najstarejšega sokolskega praporščaka Miho Artelja z Brega so po smrti prepeljali v Sokolski dom v Žirovnici in ga položili v veliki dvorani na mrtvaški oder. Krsta je bila kmalu vsa obložena s cvetjem in zelenjem, pred krsto pa so Sokoli z golimi sabljami stali za častno stražo. V torek popoldne so se pred Sokolskim domom začeli zbirati okoli in Sokolice v krojih in še mnogo pogrebcev je prišlo od blizu in daleč. Prihiteli so Sokoli z Bleda. Blejske Dobrave, Gorij, Jesenic, s Koroške Bele-.Ia-vornika, iz Podnarta. Radovljice in Kranja s prapori. Seveda so se prišli poslovit tudi bratje in sestre z Jesenic, ki so pred 35 leti stali s pokojnikom ob zibelki jeseniškega Sokola.
Krsto s starim praporščakom so bratje prenesli pred Sokolski dom, kjer sta starešina žirovniškega Sokola br. Ivan Bizjak in prosvetar br. France Urbas izpregovori-la tople poslovilne besede. Godba društva »Stol« iz Žirovnice je zaigrala žalni koral. Začula so se rezka povelja in že je krenil mogočni žalni sprevod, kakršnega Žirovnica že desetletja ni videla, proti pokopališču. Na čelu sprevoda so korakali člani v krojih in sokolska deca s številnimi venci. Sledili so sokolski prapori, godba in žup-no starešinstvo z br. Špicarjem na čelu. Za njimi je koraka'o 130 članov in članic v slavnostnih krojih. Pred krsto je stopil sokollski praporščak s praporom, zavitim v črno, krsto pa so nesli domači Sokoli in na obeh straneh so tvorili bratje z golimi sabljami častno spremstvo. Za krsto se je vila dolga vrsta pogrebcev. Ob grobu se je od pokojnika krasno poslovil župni starešina br. Jaka Špicar. Ko so se prapori sklenili na grobom najstarejšega sokolskega praporščaka, so se tudi v borbah in trpljenju prekaljenim borcem orosile oči. Od svežega groba so vsi pogrebci ponesli prisrčen spomin na Miho Artelja.
Trboveljski slavček praznuje desetletnico
Ljubljana, 28. maja.
V nedeljo bo praznoval Trboveljski slav-ček svoj desetletni jubilej, ki bo združen s prvovrstnim koncertom. Da, rad priznavam, ni čas in ne razpoloženje za koncertne prireditve, vendar ne moremo mimo tega važnega jubileja. Neizmerno velike so zasluge Trboveljskega slavčka za razvoj naše mladinske pesmi. Saj je ravno po zaslugi Slavčka nastal v zadnjih desetih letih naravnost revolucionaren preobrat v naši mladinski glasbeni literaturi.
Slovenci smo in bi ne bili Slovenci, če bi tudi Trboveljski slavček ne imel svojih nasprotnikov in rovarjev. Ima jih celo na vodilnih mestih, toda Slavček gre pogumno svojo pot, vedno naprej in navzgor! Utrl si je pot in osvojil srca občinstva doma in v tujini. Kot vzgojitelja in ljubitelja lepe slovenske pesmi me zelo zanima veliko delo, ki ga vrši Slavček, in ker sem prav te dni imel priliko govoriti s pevovodjo šuli-gojem, ki je ustanovitelj in duša zbora, mi je na prošnjo podal naslednje podatke:
Trboveljski slavček je doslej naštudiral in izvajal 129 glasbenih del 37 skladateljev. Koncertiral je v 61 mestih, trgih in vaseh po Jugoslaviji ter v 11 mestih v inozemstvu (skupno 72 krajih). Bil je na Češkem in Slovaškem, v Nemčiji (bivši Avstriji) in Bolgariji. Izvedel je 134 večernih koncertov, 67 matinej za šolsko mladino in 11 radijskih koncertov; skupno je bilo 212 javnih koncertnih nastopov. V tem številu pa niso všteta številna sodelovanja pri nacionalnih in dobrodelnih prireditvah. Razen tega je zbor pel pri mašah v 14 krajih v Sloveniji, v 4 izven Slovenije in v 2 mestih v inozemstvu (skupaj v 20 krajih). Izvajane skladbe so bile porazdeljene v 42 prop-amskih kombinacij. Skupno je bilo izvajanih na podlagi programskih dokazov 3728 točk. tako da pri-
de na en koncert približno 17 točk. Na podlagi koncertnih obračunov je prisostvovalo koncertom in matinejam skupno 117 tisoč ljudi (73.500) na večernih koncertih in 43.500 na matinejah). Zbor je napravil 19.400 km železniške vožnje. Ako prištejemo k tej še vožnje po morju s parniki in avtobusne vožnje, dobimo številko 20 tisoč kilometrov. Samo za železniške vožnje je bilo izdanih 209.G23 din. za parniške vožnje 2622 din, za avtobusne 7433 din, za tramvajske pa 2291 din. Skupno za vse vožnje je bilo izdanih 221.969 din.
Skupni brutto-inkaso vseh koncertov in prireditev znaša 603.000 din. V socialne namene je bilo izdanih okoli 190.000 din. Zbor je naročil tudi ogromno število novih skladb, ker jih v početku ustanovitve sploh ni imel za izvajanje. S skladbami je tudi zalagal številne mladinske zbore v Jugoslaviji, v Ameriki, na Nizozemskem in v Franciji ter je pošiljal skladbe tudi dru-gorodnim mladinskim zborom, zlasti v Bolgarijo. ki so jih tudi izvajali. Tem zborom je vedno dajal tudi razna organizatorična in metodična navodila.
Ali je samo k tem podatkom potrebno še kaj pripomb in reklame? Mislim, da mora biti ves naš narod ponosen na tako kulturno organizacijo in da jo mora sleherni podpirati po svojih močeh. Nikakega dvoma ni. da bo tudi nedeljski jubilejni koncert v Trbovljah privabil ljudi od blizu in daleč.	—ini.
V spanju sta ga pokončala
Murska Sobota, 29. maja.
Svoj čas smo poročali o nenavadnem fantovskem obračunavanju v vasi Melincl v Prekmurju, kjer sta dva fanta ubila spečega tovariša. Martin Majcen je mirne narave in se nikoli ni udeleževal fantovskih pretepov, tako da doslej še ni bii kaznovan. Ko se je vračal z neke veselice, ga je na potu začel izzivati Andrej Gerič, ki je bil znan po svoji vročekrvnosti. Gerič je Majcna žalil z besedami, ga naganjal domov in ga tudi mimogrede udaril. Majcen ga je imel precej v glavi, zato ga je Geričevo postopanje zelo razburilo. Ko se je Gerič odpravil spat v hlev nekega posestnika v Melincih, se je Majcen zmenil s svojim tovarišem Pozdercem, da se bo nad Geričem maščeval. Pobral je na cesti kol ter se podal s svojim tovarišem proti hlevu, kjer je Gerič spal. Ko sta vinjena fanta stopila v hlev, je Pozderec posvetil z žepno baterijo, Majcen pa je dvakrat s kolom zamahnil proti Geriču. Udarca sta mu razbila lobanjo in nesrečni Gerič je na mestu izdihnil. Majcen in Pozderec sta pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti dejanje skesano priznala, zagovarjala pa sta se. da nista nameravala Geriča ubiti. Senat je obsodil Majcna na 3 leta, Pozder-ca pa na 8 mescev strogega zapora.
Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti je bii istega dne obsojen na 5 mescev strogega zapora Franc Stanek s Hrašov-skega vrha. Ta je imel še iz lanskega leta neporavnane račune z Jožefom Zinkovi-čem, ker ga je ta ob neki priliki hudo raz-žalil. Stanek je že skoraj pozabil na ta dogodek, ko je v začetku tega leta zelo vinjen srečal žinkoviča. Vino ga je zmo-

Če greš na pot: ,/, povsod!
Proizvodi UNION, Zagreb.
tilo, da je priskočil k žinkoviču in mu zasadil nož v hrbet. Poškodba k sreči ni bila nevarna, zato je bil Stanek obsojen na razmeroma nizko kazen.
Franc šegula iz Hlaponcev ie pa bil obsojen na 3 mesce strogega zapora, ker je nagovoril otroke, da so metali kamne proti potniškemu avtobusu in razbili šipo.
Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti se je zagovarjal tudi Andrej Hanžel iz Cezanjevcev, ki je žaljivo govoril o naši vojski. Zagovarjal se je sicer z vinjenostjo, toda okrožno sodišče ga je obsodilo na šest mescev strogega zapora in 600 din denarne kazni.
Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Glejte zarjo!
Glejte zarjo dni sedanjih v mislih na zarasle rane ... Glejte na orjaške g-ozde. Cvetja polne te poljane,
tja v zeleno to planino, kjer se naša čreda pase, v nas, kjer mnoga domačija je prestala hude čase!
Glejte ceste, bistre reke, žitna polja in vrtove, pa priznajte, da so Slavi zasijale zarje nove!
Krepke prsi, čvrsta volja v enev besnečih sil udarja; zid oblačkov razkropljenih moč peklensko zdaj ustvarja,
da vihar, ki vse podira meje majke Slave brani. — Dokler narod tak ji služi, naj jo tudi Bog ohrani!
Lidija Grilčeva.
Simbol slovenske žene spi.
• •
Simbol slovenske žene Se uživa svoje zimsko spanje. Plastika iz betona, ki jo je mestna občina lani postavila na Muzejskem trgu in je vzbudila trušč v naši javnosti, vztrajno stoji na svojem mestu. Medtem pa vendar še ne vemo, kdo je plastiko kupil in si zamislil njeno postavitev na javnem trgu. Čez zimo je bil ta kip pokrit in opažen z deskami, kakor vsaka odlična umetnina iz krhke snovi. Ali medtem ko so vsi drugi ljubljanski spomeniki že spet srečno spregledali v pomlad, je simbol slo-
venske žene le vedno pod mernikom. Kdo mu bo snel zakrivajoči plašč? Vsekakor naj bi njegovi lastniki deske odstranili, da se znova prepričajo o njegovi lepoti in estetskem učinku na bližnjo okolico. Če pa so čez zimo prišli do nasprotnega prepričanja, naj spomenik kljub temu razgalijo, saj je postal ljubljanska zanimivost, ki so si jo hodili ljudje trumoma ogledovat in bo mogla tudi poslej prav dobro služiti
za tujsko-prometno vabo v svoji pravi vlo g«.
pogled
Hngo Wolf
Minilo je osemdeset let, kar se je rodil v Slovenjem Gradcu skladatelj velikega, evropskega formata — Hugo Wolf. Rodil se je v nemški rodbini, ki je živela med Slovenci in ni najbrž nikdar občutil zanimanja za samoraslo življenje velike večine svojih rojakov, t. j. za slovensko narodno in kulturno usodo.
Njegovo mesto v nemški in sploh v evropski glasbi je tako ugledno, da se smemo s polno pravico zaustaviti vsa,j ob tej osemdesetletnici, četudi post festum, pred duhovnim likom moža, ki je eden največjih predstaviteljev nemške popevke (Lie-der). Zato mu je Romam Rolland odmeril častno mesto v svojih glasbenih esejih »M u s i c i e n s d' a u j o u r d' h u i«, med Berliozom, Wagnerjem, Saint-Saen-som. V. d' Indyjem, Debussyjem in Ri-hardom Straussom. čitajoč v sedanjih za-mračenih dneh to knjigo o evropski glasbi, smo se namerili na krasni književni portret našega štajerskega rojaka nemške krvi in posnemamo po Romainu Rollandu nekatere podatke in stavke Vsekako je Hugo Wolf tako pomenljiva osebnost, da bi zaslužil večje zanimanje naroda, med katerim se je rodil pred osemdesetimi leti (13. marca 1860).
Oče Huga V/olfa je bil v Slovenjem Gradcu strojar. Igral je na gitaro, violino in piano in organiziral majhen kvintet, v katerem je sam igral prvo violino njegov sin Hugo drugo in Hugov brat čelo. Hugova mladost je bila dokaj nemirna in združena s pomanjkanjem. S težavo je dobil očetovo dovoljenje, da je lahko šel na dunajski
konservatorij. Tu pa je ostal samo dve leti, ko je bil moral zapustiti šolo zaradi nediscipline. Medtem je požar uničil očetovo majhno premoženje. Domov se ni več hotel vrniti, zato se je skušal že kot sedemnajstleten deček postaviti na lastne noge. To je moral drago plačati. Muke, ki jih je trpel odtlej in do svojega tridesetega leta, ogromna energija, s katero ,je moral premagovati ovire, preden je postal znan in priznan, vse to je nedvomno povzročilo njegov žalostni konec. V tem možu, ki po prezgodnjem odhodu iz konservatorija ni obiskoval več nobene šole, marveč se je umetniško in duhovno sam oblikoval, je bilo toliko ukaželjnosti in pridnosti, daje pozabljal na jedačo in pijačo. Dostikrat ni niti imel sredstev za najpotrebnejše, vendar je še vedno našel toliko sredstev, da se je naučil francoski in angleški; tako je hotel neposredno prodirati v tuje kulture mojstrov. Ker ni imel na razpolago klavirja, je študiral Beethovnove sonate na klopi v Praterju. Zgoda,j se je sprijateljil s poznejšim slavnim simfonikom Bruck-nerjem. ,Močno se je ogreval za Wagnerja. V pismu staršem pripoveduje, koliko si je prizadeval, da je lahko kot mladenič stopil pred svojega malika R. Wagnerja v dunajskem hotelu Imperial... Wolf je ostal do konca zvest wagnerijanec. Njegovo zasebno življenje je bilo še nadalje žalostno. Bil je slab pedagog in lekcije — edin vir dohodkov — so mu bile prava muka. Zato jih je imel kaj malo. Prinašale so mu komaj toliko, da se je lahko enkrat na dan najedel. Poskusil je s službo drugega ka-
pelnika v solnograjskem gledališču, a ni mogel vztrajati. L. 1884 je začel pisati glasbene kritike za dunajski »Salonblatt«, v katerih je ostro napadal Brahmsa kot predstavitelja protivragnerjevske smeri in si je s tem samo nakopal sovražnike.
Leta 1887 — 1888 sta bili odločilni za Wolfa. L. 1887 mu je umrl oče, kar ga je močno zadelo, a tudi izpodbudilo k novemu delu. Istega leta mu je njegov velikodušni prijatelj Eckstein izdal prvo zbirko popevk, ki je imela očiten uspeh. Naselil se je v Perchtoldsdorfu pri Dunaju in tam zložil 53 pesmi na besedilo Edvarda Mori-ka. »Morike-Lieder« je sledilo »Goethe Lie-derbuch«, nato še zbirka na Eichendorfov tekst in za njo »Spanisches Liederbuch« na Heyseove prevode španskih pesnikov. L. 1890 je dovršil ciklus potpevk na besedilo Švicarja Gottfrieda Kellerja in leto dni pozneje je začel pripravljati »Italienisches Liederbuch«.
Nato je nastopila katastrofa in ga popolnoma zlomila. Po 200 »Lieder« se je Hugo tako izčrpal, da ni bil več za nobeno delo. Romain Rolland navaja ganljive izvlečke iz njegovih pisem, ki nam odpirajo globok vpogled v življenjsko dramo tega nadarjenega skladatelja. » ... štiri mesece že trpim na duševni oslabelosti, ki me čisto resno navdaja z mislijo, da bi za vedno zapustil ta svet... Samo tisti naj živi, kdor res živi. Jaz sem že dolgo časa mrtev ...«, pravi v nekem pismu. Vendar se mu je še 1. 1891 stanje toliko zboljšalo, da je lahko komponiral nadaljnjih 15 italijanski pesmi. Zopet so nastopili dolgi meseci popolne duševne onemoglosti. L. 1895 je spisal komično opero »Corregidor«. Sredi dela za novo opero »Manuel Venegas« se mu je omračil um (20. septembra 1897). Počasi se mu je stanje zboljšalo, vrnila se mu je volja do življenja in čeprav ni več komponiral, je v tem času izdal že prej spisane kompozicije na Michelangelovo be-
sedilo. L. 1898 ga je znova napadla blaznost in ga poslej ni več izpustila.. Polotila se ga je splošna paraliza, ki ji je podlegel 1. 1903. Pokopali so ga z velikimi častmi na Dunaju. Ob grobu so zapeli pevci njegovo skladbo »Odpoved« na Eichendorffov tekst in koral Wolfovega starega prijatelja Brucknerja, ki je umrl nekaj let pred njim. Na Dunaju je dobil spomenik v bližini Beethovna in Schuberta.
»Ni mnogo primerov tako strahotne usode«, sklepa Romain Rolland svojo pretresljivo podobo Wolfovega življenja. »Ta človek, ki je začel ustvarjati prav za prav šele s 27. letom in ki je bil pet let —1890 do 1895 — obsojen k molku, je v resnici živel samo tri ali štiri leta. Toda v teh štirih letih je živel silneje kakor večina umetnikov v vsej svoji dolgi karieri. Zapustil je v svojem delu pečat osebnosti, ki ,je ne more pozabiti nihče, kdor jo je kdaj občutil.« »Neben skladatelj ni nikdar boljše občutil in razumel pesnikov. Bil je, pravi neki njegov kritik, največji psiholog, kar jih je imela nemška glasba po Mozartu.« »Med pesmimi, ki si jih je Wolf izbral za kompozicijo, ni niti ena povprečna, kar ni mogoče reči ne o Schubertu in ne o Schumannu.« (Citati iz Rollanda).
Po smrti je vsa Nemčija priznala Wol-fov genij. Ustanovili so se številni »Hugo Wolf-Vereine«. Izšla so njegova pisma in razne študije o njem.
Ali so v rodnem kraju Huga Wolfa še kakšni spomini nanj in ali vendarle pričuje kaj o Wolfovem, četudi zgolj zasebnem odnosu do Slovencev ?	—o.
Koncert Ksenije Kušejeve
Ljubljana, 29. maja.
Snočnji koncert Ksenije Kušejeve, sopra-nistke, ki je pravkar končala svoje študije na Dunaju, je pokazal velik napredek in nagel porast pevkinih glasovnih In inter-
pretacijskih zmožnosti. Program sam je bil sicer v prvi, klasični polovici dokaj enolično izbran ter mu tudi dobro sodelovanje klarinetista Miljutina Ravbarja ni pomagal preko dolgoveznosti. Predaleč smo pa že v današnjih burnih dneh od bukolično-buržujskega vtapljanja v opevanje srčnih in naturnih občutij, da bi mogli slediti sentimentalnostim Schubertovih iskrenih in naivnih melodij. Zanimivejši je bil drugi del, ki je prinesel nekaj slovenskih novitet, na prvem mestu dobro občuteno Oster-6evo »Vrata«, šivičevo nekoliko neenotno »Poštni predalček« in Leskovčevo »Popevka«, v kateri se javlja avtorjeva sicer močno organizirana, a k jazzu nagnjena domiselnost. V veliki Verdijevi ariji iz »Rigo-letta« je pevka zlasti dokazala znatno ko-roraturno tehniko, medtem ko ostale pesmi niso sodile v to stroko ter se je v njih predstavil nekoliko mračni, po filmskih zgledih kriti sopran. Uspeh je bil zelo velik in je zahteval dodatek. — Klavirsko spremljavo je z vzorno pozornostjo in do podrobnosti izdelano vigranostjo izvajal docent g. P. šivic, ki je tudi podal v dveh samostojnih točkah dela čeških avtorjev Suka in Martinuja, od katerih mi je zlasti drugi v poslednjem stavku (Presto) zelo ugajal. Ta dela so bila izvajana ne samo precizno, temveč tudi z mnogo zavzetnosti in elana.	L. M. 6.
ZanislcI
DR. OSKAR REYA,
»VREMENOSLOVJEc V založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je izšla 118 strani obsegajoča knjiga »Vremenoslovje« iz peresa dr. Oskarja Reye, upravnika Zavoda za meteorologijo na univerzi v Ljubljani. Že pred 40. leti je spisal dr. Simon Subic za Slovensko matico »Temelje vremenoznan-stva*. Od tega časa je meteorologija znafr-
še ena o Bosancih
Vojni invalid iz svetovne vojne nam pripoveduje kot sobojevnik Bosancev naslednje: O junaštvu Bosancev in Dalmatincev med svetovno vojno bi lahko napisali debele knjige. _	~
Bilo je leta 1916. v zgodnjem jesenskem času. Na bojišču je vihrala huda ofenziva in nasprotnik je predrl na krajšem odseku bojno črto in zasedel prednjo postojanko. Tistega dne, preden je popoldne dosegel nasprotnik uspeh na prednjih postojankah, je prišel na bojišče iz ozadja svež bataljon Bosancev. Bataljon je čakal v neposredni bližini, skrit v grmovju, da stopi v boj. Čim se je vrvež spredaj malo pomiril, ker »e je nasprotnik utrjeval, so dobili Bosanci nalog, da vržejo nasprotnika iz zavzetih postojank.
Tako mirno, kakor da gredo na vaško rajanje, so zložili Bosanci svojo opremo s puškami vred na kupe, vzeli samo nože in ročne granate in odšli na posel. Vodniki so bili sami bosanski podoficirji. Bataljon jo udaril s tako brzino, da se nasprotnik fie ni dobro zavedel, ko so Bosanci med njim že strahovito pustošili. Morda je trajalo vse samo pol ure, ko je dobil naš bataljon povelje, da zasede spredaj od Bosancev spet zavzete postojanke. Tam spredaj se nam je nudil strahovit prizor. V jarkih je ležalo na kupe mrličev. Bosanci so opravili v najkrajšem času s petkrat številnejšim nasprotnikom. Posebno strahovit je bil pogled na te strašne junake, ki so divjih pogledov brisali svoje roke in nože v zeleno grmovje in travo. Med vsemi je stal kakor v kopan visok korporal in še vedno krčevito stiskal v desni roki nož, v levi pa krvavo grlo, katerega je v obupni borbi iztrgal nasprotniku. Njegove mišice so se tako krčevito stiskale, da so mu le s težavo razklenili stisnjene pesti. Ko smo vse to videli, nas je postalo skoraj groza. V edino tolažbo nam je bilo, da so ti levi na naši, ne na nasprotni strani. To je ena sama resnična zgodba izmed tisočenih o Bosancih v svetovni vojni.
(jBccllšai
KOPALNA SOL ZA NOGE PROTi POTENJU, UTRUJENOSTI IN BOLEČEMU VNETJU NOG. TPDi KOŽI. KURJIM OČESOM OZEBLINAM. oiN3.-6ruil2r !} -T* li DROGE RIJA
UM	—
^	LJUBLJANA
MARIBOR
* Službeni list dravske banovine prinaša v 43. številki od 29. maja: naredbo ministra vojske in mornarice za vso vojaško, kopensko, zrakoplovno in pomorsko silo; navodilo za izplačevanje nagrad honorarnim uslužbencem in dnevničarjem v re-soru ministrstva za telesno vzgojo, poklicanim na orožne vaje; spremembo naziva za oddelek ljubljanske glavne carinarnice; določitev prodajne cene dehidrirane-mu špiritu; razglas bana o razdelitvi Save od izliva Trboveljskega potoka navzdol s stranskimi vodami na ribarske okraje; razglas bana o ukinitvi združene zdravstvene občine Raka in ustanovitev združene zdravstvene občine Škocijan ter odločbo bana o maksimiranju krušnih cen.
Trgavina s kovčegi
vesti
* Ribolov na Jadranu, ki se je nedavno
pričel, je zadovoljiv. Zlasti v severni Dalmaciji nalovijo vsako noč velike množine rib. Precejšnje količine oddajo tovarnam za konserviranje, znaten delež pa dobi tudi zaledje, predvsem Zagreb in Ljubljana. Ribiči so z velikim zadovoljstvom sprejeli sklepe pomorske uprave in banske izpostave v Splitu, po kateri je poslej zabra-njeno loviti premajhne ribe. Uvedena bo stroga kontrola nad prodajo majhnih rib. Naredba natančno določa minimalno dolžino rib, ki smejo priti na ribja tržišča.
* Smrt generala Vladimira Kondiča. Kakor je »Jutro« že kratko beležilo, je v ponedeljek umrl v Beogradu general Vladimir J. Kondič, ki si je v borbah za svobodo in uedinjenje pridobil častne zasluge. Bil je eden izmed naših najstarejših generalov. Rodil se je 1863 v stari ugledni beograjski družini. Že njegovi predniki so se borili s Karadjordjem, Vaso Čarapi-čem in drugimi junaki pri osvoboditvi Beograda leta 1806. Vladimir Kondič pa se je zlasti izkazal v prvi in drugi balkanski vojni, ko je bil poveljnik sloveče timoške divizije prvega pozvia. V svetovni vojni je prav tako vodil timoško divizijo in se je z vojvodo Stepanovičem izkazal v bitki na Ceru. Potem je prešel s svojimi junaki na sremsko stran. Pomanjkanje pontonov in drugega gradiva za most je onemogočilo razširjenje njegovega podviga. Leta 1915 je stopil v pokoj. Imel je več visokih domačih in tujih odlikovanj, med drugim Karadjordjevo zvezdo z meči.
dobita novo državno razredno poŠto Se Sv. Rupert v Slovenskih goricah, in Pre-žganje na Dolenjskem, šmihel pri Novem mestu pa državno razredno poŠto 4. razreda 1. stopnje.
*	90-letn«ca vdove hrvatskega pisatelja Avgusta Senoe. v Zagrebu živi ena najuglednejših hrvatskih dam ga. Slava še-noa, vdova velikega hrvatskega književnika. V petek 31. maja bo praznovala 90-
! letnico. Prebiva v prijazni hišici v Malino-vi ulici in je za svoja leta še izredno čila. Burni časi so seveda vplivali tudi na njeno duševno razpoloženje, toda gospa največ živi spominom na svojega moža in vč zanimivo pripovedovati, kako je Avgust šenoa po cele noči pdsal svoje znamenite romane ob skromni petrolejki. Delal je mnogo in ga je gospa večkrat našla močno izčrpanega. Po hudem potresu, ki je leta 1880. precej razrušil Zagreb, se je Avgust šenoa pri nekem komisijskem ogledu prehladil in je potem stalno bolehal. Lani je blaga mati izgubila še svojega prvorojenca Branka, ki je takisto lepo obogatil hrvatsko znanost in književnost.
*	Sola arhitekta Plečnika v Splitu. Kakor beleži splitsko »Novo Doba«, je v ponedeljek prispelo v Split 15 študentov ljubljanske tehnične fakultete, učencev arh. prof. Plečnika. Vodi jih Plečnikov asistent inž. arh. Janez Valentinčič. medtem ko je prof. Plečnik sam bil zadržan v Ljubljani. Ljubljanski študentje so bili že v Sarajevu, Mostarju. Dubrovniku, Korčuli in na Hvaru in so si povsod ogledali kulturno-zgodovinske znamenitosti. V Splitu jih je vodil konservator dr. Ljubo Karaman, nakar so pohiteli še v Tro-gir. Solin in na Klis. Danes odpotujejo
LUISE RAINER filmski umetnini
Dramatska šola
Sijajen film o čarobnem življenjskem snu neštevilnih lepih deklet, ki so prepričane o tem, da so rojene za to, da postanejo slavne filmske zvezdnice!
KINO UNION, tel. 22-21. Ob 16., 19. In 21.
I
Višek senzacije
KINO MATICA — tel. 21-24
POSLEDNJI GANGSTER
E. G. Robinson v napetih pustolovščinah in pretresljivi drami, ki se odigrava deloma v Sing-Singu. — Ob 16., 19. in 21. uri.
I
RI
I
BANDITI PRERIJE
KINO SLOGA, tel. 27-30
Danes ob 16., 19., in 21. uri
BUCK JONES, nekronani kralj divjega zapada, v vrtincu najnapetejših borb za spoštovanje zakona z zloglasnimi zločinci.
v soboto i. junija ob 20. uri telovadna akademija v nedeljo ž. junija ob poi i6. jubilejni telovadni nastop
z razvitjem naraščajskega prapora "»le,Btm ttI*v"d,Mu s°KotA 111
v,	0% T>ric»i ««»tl
TRST,
Via Ponchielli N. 3 Piazza
Caduti fascisti N. 4 Telefon štev. 89-53
TOVARNA DEŽNIKOV trgovina na debelo in drobno
Torbice - kovčegi - skrinje - palice itd. I'opravila v teku dneva.
* Smrtna nesreča polkovnika Branka
Pejiča. iz Zagreba so v nedeljo prepeljali v Beograd pokojnega polkovnika Branka Pejiča. Njegova smrt je v Zagrebu vzbudila mnogo sožalja. Branko Pejič je več let služboval v štabu IV. armijske oblasti in je zadnji čas bil zagrebški garnizionar. Pretekli petek se je peljal s člani vojaške komisije iz Zagreba proti Božjakovini. V bližini Sesvetskih sel je šofer dajal znamenje dvema biciklistoma, da bi se ognila. Eden izmed biciklistov je imel na kolesu veliko košaro z različnim živežem. Ko se je približal avto na kakih 20 korakov, je šofer dal biciklistoma še enkrat znak, naj se umakneta na desni rob ceste. Nenadno pa je eden izmed biciklistov zavil na sredo ceste in zaradi košare izgubil ravnotežje. Da ga ne bi povozil, je šofer zavil na levo in z silo zavrl, toda avto je spodrsnil, udaril biciklista in se prevrnil v globel ob cesti, ki je dva metra globoka in štiri široka. Izmed potnikov je bil najbolj nevarno ranjen polkovnik Pejič, ki je kmalu nato izdihnil. Komisija je ugotovila, da spada ta nesreča v vrsto onih, ki jih povzročajo neprevidni kolesarji. Polkovnik Pejič je v ostalem slutil svojo smrt. Tisto noč pred nesrečo je zelo slabo spal in mučno sanjal. Zjutraj je rekel gospe, da ne bo več dolgo živel. Sanjalo se mu je, da se utaplja v mehko dno in da ne more nobene stvari prav prijeti. Zelo potrt je zapustil dom, soprogo in otroke in je le nejevoljen odšel na pot. Gospa je po njegovem odhodu v petek dopoldne, čeprav je pravoslavne vere, prižgala svečo pri znani kapelici v zagrebških Kamenitih vratih za pokoj duše svojega brat, ki se je svojčas tudi ponesrečil z avtomobilom. In prav tisti čas, ko je gospa klečala pred kipom Matere Božje v Kamenitih vratih, je polkovnik Pejič umiral na livadi pri Sesvetskih selih. V Zagrebu so v nedeljo spremili pokojnika na kolodvor vsi visoki vojaški dostojanstveniki z armijskim komandantom generalom Nedeljkovičem na čelu. Od dragega tovariša se je ganjen poslovil komandant 35. pešpolka generalštabni polkovnik Svetozar Orlovič. Branko Pejič je bil po rodu iz Zadra in se je boril z Bosanci na fronti. Po vojni je odlično razvil svoje vojaške sposobnosti ter si pridobil vrsto visokih odlikovanj. Star je bil šele 43 let.
* Nove pogodbene pošte, s 1. junijem bo nekaj slovenskih krajev s prostranimi okoliši dobilo nove pogodbene, oziroma razredne pošte, že včeraj smo poročali, da bodo odprli pogodbeno državno pošto v št. Lenartu pri Veliki Nedelji, razredno državno pošto pa v Hajdini. Kakor naim poročajo s poštnega ravnateljstva,
v Šibenik. nato nadaljujejo pot preko Bio-grada na Rab. Preko Sušaka se vrnejo v Ljubljano.
*	Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Vincencij Butala iz Starega trga pri Črnomlju, Josip V1 a c h, Aleš 2 o r g a, Matjanko Dolenc, Franc G r i m š i č, vsi iz Ljubljane, in g. Ivan Zver iz Nedelice v Prekmurju. — čestitamo!
O PREHRANI
Kontrola izdelkov hranilnih sredstev ni povsod na višini. Pri domači mlečni otroški moki »BRACO« kontrolirajo izdelovanje zdravnik-specijalist za otroške bolezni na vseučiliški kliniki, dva inženjerja kemije, specijalizirana za živežne potrebščine in mojster specijaliziran za otroško prehrano. Torej stoodstotna garancija.
*	Pomorsko trgovsko akademijo v Bakru so dovršili tile Slovenci: Hrovat Josip (Jesenice), Juvanc Marijan (Celje), Lesjak Viktor (Ljubljana), Paternost Stojan (Ljubljana), Stroj Nikolaj (Lesce) in Va-ljavec Rudolf (Ljubljana).
Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Za izlet SPD v Bohinj in na Komno sprejema društvena pisarna na Aleksandrovi cesti 4/1 prijave do vključno četrtka dne 3 0. maja t. L Odhod z avtobusom iz Ljubljane v soboto dne 1. junija ob 15. uri izpred evangeličanske cerkve, prihod k Savici ob 18. uri, prihod v Dom SPD na Komni ob 21. uri, v nedeljo dne 2. junija izleti proti Bogatinskemu sedlu, popoldne izlet k Črnemu jezeru in sestop čez Komarčo v Zlatorog, odhod iz Zlatoroga ob 19. uri, prihod v Ljubljano ob 22. uri. Planinci, izrabite ugodno priliko ter se udeležite izleta v Bohinj. (—)
*	Pred praznikom šmarskih pevcev.
Šmartno pri Litiji je po vsej naši banovini poznano kot rodna vas vrlih in odličnih pevcev. V Šmartnu so prepevali že davno pred obstojem sedanjega pevskega društva »Zvona«. Iz kronike šmarskega »Zvona« sta posebno znana nadučiteli skladatelj Fr. Ser. Adamič in Ivan Bartl. V nedeljo. 9. junija, bo proslavil »Zvon« zlati jubilej svojega obstoja. Smarčani se s svojimi Zvonaši vred pripravljajo na čim prisrčneišo proslavo pomembnega jubileja. Odbor »Zvona« vabi k pcsetu proslave vse slovenske pevce. Prav ta prireditev sredi poletja v idiličnem
no napredovala in knjiga, ki io je spisal dr. Reya. sloni na najnovejših rezultatih. Pisec pravi v predgovoru, da i o je spisal predvsem za opazovalce na meteoroloških postajah, ki jih je v Sloveniji okrog 200. Vremenoslovje pa je zanimivo in dostikrat važno tudi za sadjerejca. vinogradnika, vrtnarja, gozdarja, za planinca, letalca. tujsko - prometne kroge i. dr. Zaradi tega ima knjiga poljuden značaj, vendar rabi mednarodno nazivoslovje. Spisana je — že zaradi zgoščenosti prostora — v stvarnem slogu, tako da se najbolj približuje značaju učbenika.
Spis dr. O. Reye obse^fe naslednja poglavja: Prvo obravnava zračni pritisk in sicer pritisk zraka na zemeljsko površje, merjenje zračnega pritiska, barometer, padanje zračnega pritiska z višino in pojav gorske bolezni. V drugem poglavju se bavi pisec s sončno toploto in razpravlja med drugim o valovanju etra. o sončni svetlobi, o jutranji in večerni zarji, o dnevni svetlobi, o iakosti sončnih žarkov.
V poglavju o temperaturi zraka se bavi pisec s segrevanjem zemeljske površine in zraka, s ohlajevanjem zemeljske površine. s pregledom toplotnega gospodarstva, z merjenjem zračne toplote, s termometrom in s segrevanjem in ohlajanjem morske površine. Nadaljnje poglavje obravnava nastanek, opazovanje in merjenje vetra. splošno vetrovno kroženje v ozračju, gorski in dolinski veter; na to nas poučuje avtor o vlagi v zraku in načinu merjenja, o aparaturi, o padavinah, o nevihtah, o merjenju padavin, o snežnih plazovih itd. Naslednji poglavji sta posvečeni slabemu in lepemu vremenu. V poglavju o slabem vremenu najdemo osnovne pojme o polarni fronti, o diskontinuitetni ploskvi, o ciklonu, o vremenski karti, o okluziji. o vplivu planin na ciklone i. dr. V poglavju o lepem vremenu pa . razpravlja pisec o anticiklonih (tropični. polarni, v planinah). o poletnih nevihtah i. dr. Knjižico
zaključujejo podatki o troposferi in stratosferi in o vremenski napovedi.
Dr. Reyevo »Vremenoslovje« je opremljeno s številnimi ilustracijami, risbami in tabelami ter s primeri vremenskih kart na posebnih prilogah. Knjižica bo v tej obliki nedvomno dosegla svoi namen: biti priročnik vsem. ki jih vremenoslovje praktično zanima.
Slovenska glasba v Sofiji. Večer slovenske glasbe v sofijskem radiu, ki smo ga naznanili prejšnji teden, se je vršil v četrtek, 23. maja, s sodelovanjem dr. Drago-tina Cvetka, ki je pradaval o idejnih smereh v naši glasbeni tvorbi, in skladatelja prof. L. M. š k e r j a n c a. ki je izvajal nekatere slovenske klavirske skladbe. Sofijski tisk je posvetil tej novi manifestaciji naših kulturnih stikov zadostno pozornost. Najvažnejši rezultat tega večera je v tem, da sta se oba slovenska gosta domenila z zastopniki bolgarskih glasbenih krogov glede priprav za ustanovitev »Splošne zveze južnoslovanskih komponistov«. Priprave za to novo organizacijo bo vodilo na bolgarski strani »Sdruženieto na Blgarski-te kompozitori« v Sofiji, z jugoslovenske strani pa gg. prof škerjanc in dr. Cvetko. Zveza južnoslovanskih skladateljev naj bi prirejala festivale slovenske, hrvatske, srbske in bolgarske glasbe, skrbela za izmenična gostovanja komponistov in re-produktivnih umetnikov in tudi drugače poglabljala medsebojne glasbene stike.
Predavanje prof. dr. RobiČa o filozofiji vojne, v torek zvečer je priredil Dom vi-sokošolk zgolj za svoje članice predavanje prof. dr. Maksa Robiča »Obris filozofije vojne«. Predavatelj, ki je z raznimi svojimi sestavki pokazal, da dobro pozna ne samo filozofske probleme in zgodovino filozofskega mišljenja, marveč tudi vprašanja vojaških ved, je v približno enournem predavanju seznanil poslušalke predvsem z idejo vojne ali z nje fenomenologijo. Pri
tem se je naslanjal v glavnem na Klause-vitza, vendar je skušal utemeljiti tudi nekaj lastnih tez, zlasti glede odnosa vojne in svetovnega nazora. Predavanje prof. dr. Robiča je pri nas menda prvi poizkus te vrste in bi bilo vredno, ca bi izšlo v kateri kulturni reviji ter tako postalo dostopno širšemu krogu izobražencev.
Razstava velikih zgodovinskih slik za bansko palačo. V soboto ob 11.15 bo otvor-jena razstava velikih zgodovinskih slik. ki jih je akad. slikar A. G. Kos izvršil za okrasitev hodnikov pred slavnostno dvorano v lanski palači. Kakor znano, je lansko leto žirija podelila Kosovim osnutkom prvo nagrado. Na temelju te odločitve je bila g. Kosu naročena izdelava teh slik v predpisani velikosti, Obe glavni sliki, kakor tudi vmesne dekorativne polnitve in cela vrsta pripravljalnih študij in skic bodo od sobote razstavljene v Jakopičevem paviljonu, kjer bodo z njimi napolnjene vse tri glavne razstavne dvorane.
Na beneški Biennali je minule dni posebna komisija razdelila letošnje umetniške nagrade. Izmed tujcev so bili posebno pohvaljeni: nemška kiparja Arno Breker in Wolf Wil!rieh in slikar Schmitz-Wieden-bruck, madžarska slikarja Aba-Novak in Štefan Szonyi, Švicarja Jakob Probst in Alexandre Blauchet, Španca Jose Clara in Daniel Vazquez-Diaz, skupna pohvala pa je bila izrečena umetnikom, ki so razstavili v paviljonih Jugoslavije, Rumu-nije, Grčije in češko-moravskega protekto-rata, »kjer so zastopani pomembni, največje hvale vredni umetniki.« Razdeljenih je bilo za 110 tisoč lir nagrad. Prvo je prejel Madžar Viljem Aba-Novak iz Budimpešte, nadaljuje pa Arno Breker iz Berlina, Felice Carena iz Firenze, Guido. Galetti iz Genove, Maurice Brocas iz Bruslja in Mar-cello Boglione iz Turina. Prvo in drugo nagrado je ustanovil Mussolini, ostale pa italijanska mesta (Benetke, Genova) in grof Volpi di Misurata.
Šmartnu nai bo povod za pevsko pobra-timijo. Ob času. ko regij a io drugod strojnice in hrume topovi, naj se čuje preko naših trat in livad pomirjujoča pesem. Na svoj pevski praznik opozarjajo Smarčani vsa društva in jih prosijo, da rezervirajo
9.	junij za to prireditev. Zveze z vlaki so ugodne.
♦	Novi grobovi. V Zagorju ob Savi je umrla ga. Antonija Hočevarjeva. Zadnjo pot bo nastopila danes ob 17. — V Ljubljani je umrla gospa Jožica Švabova, soproga lastnika brivskega salona, stara šele 22 let. Zapustila je soprogu nežno hčerkico. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice na viškem pokopališču. — V Cirkovcah na Dravskem polju je umrl ugledni posestnik, gostilničar in trgovec g. Ivan Korže. Pokopali ga bodo v soboto ob 10. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Letovanje v Kraljeviči. Dečii dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči bo dne
10.	junija 1940 otvorjen za geste-člane. če se jih prijavi zadostno število. Penzija znaša 40 din dnevno za odraslo osebo, za otroke do 6. leta 18 din. od 6. do 14. leta pa 28 din dnevno. Občinska taksa 3 din dnevno za osebo. Prosimo čim prejšnje prijave ustmeno ali pismeno. Od 10. julija dalje bo dom na razpolago za dekliško kolonijo brez odraslih. Naslov: Kolo jugoslovenskih sester. Ljubljana. Gosposka ulica 12 (dvorišče).
•	Javna dela v banovini Hrvatski so se pričela izvajati na raznih cestah, ob rečnih nasipih in pri oskrbovanju posameznih krajev z dobro pitno vodo. Za vsa ta dela je letos namenjenih blizu 400 milijonov dinarjev. V načrtu je tudi zgraditev nove banske palače. Proračun banovine Hrvatske pooblašča bana, da najame posojilo 50 milijonov dinarjev v ta namen. Ali bo ban dr. šubašič s tem denarjem nakupil in preuredil nekatera stara poslopja v gornjem mestu, da bodo vsi banski uradi skupaj, ali pa bo začel graditi novo bansko palačo v novem delu Zagreba, še ni znano. Gotovo pa se bo ban tudi o tem kmalu odločil, ker banska oblast nima zadosti in primernih uradnih prostorov. Strokovnjaki sodijo, da bo vendarle najbolje, če še ostanejo vsi upravni oddelki banske oblasti v zgodovinskem gornjem mestu, medtem ko naj bi se vsi strokovni oddelki preselili v veliko novo banovinsko palačo v novem delu mesta.
*	Razkrinkana družba izsiljevalcev v Zagrebu. Poročali smo nedavno, da je neka gospa Ida Schvvarzova prijavila zagrebški policiji ruskega emigranta Borisa Viktorja Nečiporenka, češ da ji je odnesel dragotine. Pri zasliševanju na policiji se je izkazalo, da sta Schvvarzova in njen najemnik Nečiporenko živela v čudnih prijateljskih odnošajih. Policija je zadevo izročila sodišču. Zdaj pa je nastopila nova afera. Zagrebški pustolovec Dušan Te-odorovič je s policijskim agentom Milanom Mirtičem izdelal načrt, kako to izsilil od Nečiporenka primerno vsoto denarja. Detektiv Mirtič je zvabil Nečiporenka v neko kavarno in mu obljubil, da ga za tri tisočake .spravi nekam, da ga ne bodo nikjer več našli. Detektivi v sosednjem separeju kavarne »Zrinjevac« pa so prisluškovali razgovoru. Takoj nato je bil Milan Mirtič aretiran. Dušan Teodorovič se je kmalu nato sam javil policiji. Preiskava je dognala, da so v Zagrebu tvorili izsiljevalno družbo Mirtič, Teodorovič ter neki Krizman in Tvanuš. Izvrševali so pri starejših damah nekakšne »uradne preiskave« in nato ponujali za primerno nagrado svojo naklonjenost in pripravljenost, da ne bodo ničesar prijavili policiji. Policija prejema sedaj razne nove prijave o njihovem početju.
*	Aretacija nevarnega vlomilca. V Novi Gradiški so prijeli znanega zagrebškega vlomilca, bivšega bančnega uradnika Mio-draga Novakoviča. Osumljen je. da je nedavno vlomil v blagajno tvrdke »Jugo-češka« v Boškovičevi ulici v Zagrebu in odnesel 190.000 din. Novakoviča so že pripeljali v Zagreb.
♦	Vpričo družine ubit. V vinskih goricah Golem brdu pri Virovitici se je v nedeljo ponoči izvršil grd zločin. 301etni delavec Fianjo Viljevac se je okoli 22. ure vračal z ženo in tremi otroki od svojega prijatelja Matije Petkoviča. Ko je stopil mimo zidanice, posestnika Josipa Mikiča, se je spotaknil ob vejevju, ki ga je bil Mikič tam naložil, da bi zabranil prehod. Viljevac se je razjezil in začel Mikiča preklinjati. Mikič in njegov 171etni sin sta te-dajci planila nad Viljevca. Ta se je sicer pognal v beg, toda napadalca sta ga dohitela in mu zadala s sekirama po vsem životu hude poškodbe. Ko je Viljevac že ležal mrtev, sta ga nasilnika razmesarila z nekaterimi udarci vpričo žene in otrok.
*	Do 1. junija je še čas, da po dopisnici naročite na naslov Boris Fakin. Ljubljana-Vič. meščanska šola. knjigo »Blazni Kro-nos 40«. zbirko satiričnih risb Nikolaja Pirnata in satiričnih sonetov Igorja Tor-karja. da io dobite po izjemni ceni 40 din za vezan izvod. Knjiga izide v nekai dneh in bo na knjižnem trgu na razpolago po 45 din. Delo obeta biti redek dogodek v naši literarni in umetnostni kulturi, zato ne sme noben ljubitelj lene knjige ostati brez »Blaznega Kronosa 40«.
•	ženino maščevanje, iz vasi Popovca v bjelovarskem okraju poročajo o hudi družinski žaloigri. Kmet Jovan Kosier se jc
že dalje časa slabo razumel s svojo ženo Draginjo, žena je trdila, da se Jovan večkrat napije, nakar pretepa njo in hčerko. Zaradi tega je skovala maščevalni načrt, da se reši moža. Ko je Jovan nedavno vinjen lege in zaspal, ga je skušala žena s hčerkino pomočjo zadaviti. Toda Jovan se je zbudil. V strahu pred njegovim maščevanjem je Draginja segla po loncu s kropom, ki ga je zlila na moža. Dobil je strašne opekline po vratu in prsih. Prepeljali so ga v bolnišnico v Bjelovaru, ženo pa izročili sodišču.
Iz Ljubljane
n— Nareisni dan Jadranske straže,.
Požrtvovalna ženska sekcija Jadranske straže v Ljubljani tudi letos ni pozabila na slovensko mladino in je v soboto 18. t. m. priredila v Ljubljani zanjo nareisni dan. Kljub težkim gospodarskim razmeram se je pokazalo, kaj zmore tudi najmanjša žrtev po geslu »Zrno do zrna pogača«. Z dinarčki se je nabralo 5.643.50 din, ki bodo v počitniških mescih osrečili mnogega našega otroka in mu zboljšali zrahljano zdravje v obmorski koloniji, kamor jih bo ženska sekcija Jadranske straže poslala iz vseh predelov Slovenije. V nesebični ljubezni do otroka so plemenita prizadevanja naših gospa in gospodičen naletela med občinstvom na popolno razumevanje, ki je vredno vsega priznanja in pohvale.
MOŠKE SRAJCE PO MERI
Alojzij Potrato — prej
J O S. K U N C & Co.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 32.
u— JNAK »Edinstvo«. Drevi ob 20. bo članski sestanek s predavanjem g. kape-tana v p. šturma. Tema predavanja: »Idealistični in materialistični svetovni nazor«. Udeležba je za vse člane obvezna, ostali so vabljeni! Predsednik.
u— Darovi Rdečemu križu. Pisarna odvetnika gospoda dr. Lulika je izročila iz neke poravnave din 100, pisarna odvetnika gospoda dr. Fetticha pa iz poravnave D/M din 200. Iskrena hvala.
Smučarji, turisti in športniki!
Uporabljajte dr. KMETOVO MAZILO LN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrševa cesta.
u— Ljubitelji debre kapljice in Kolesarji. Dne 25. t. m. so se vtihotapili neznani ljubitelji dobre kapljice v klet hiše št. 15. na Kongresnem trgu, s silo zlomili in odtrgali ključavnico ter odnesli lepo število steklenic samega izbranega vina in likerjev. Ker se jim je očividno zazdelo ukradeno vino premočno, so malce preiskali in prerešetali še drvarnico dr. Sou-vana in mu odnesli 5 steklenic kisle vode. S kolesa, ki je bilo prislonjeno pred trgovino Gerbec na Gosposvetski cesti, je dne 21. t. m. mimoidoči rokomavh. ukradel zavitek z naslednjo vsebino: 2 mali flanelasti rjuhi, 2 beli blazini z monogra-mom L. H., moške dolge spodnje hlače z monogramom G. H., nekaj ženskega perila in 2 brisači z monogramom H. Lastnik je oškodovan za več sto dinarjev. — če že ni prilike, da bi odpeljal kolo, se zado-voli tat tudi z dinamosvetilko, ki jo prav tako lahko spravi v denar. Tako je izginila Srečiku Plešku dne 24. maja v kinu Kodeljevo s kolesa 250 din vredna kompletna dinamosvetilka znamke »Riemen«. Dinamosvetilka iste znamke pa je bila 27. t. m. ukradena z dvorišča Nabavijalne zadruge na Masarykovi cesti Stojanu Šu-bicu.
Bramor je in voluharje
nniči preizkušeno sredstvo
BRAMORIN.
Navodila v drogeriji KANC — Ljubljana, židovska 1.
u— Otrok podlegel opeklinam. V torek
zvečer so pripeljali v bolnišnico Štefko
Zalokarjevo, komaj leto dni staro hčerko
posestnika iz Lukovice. Otrok se ie igral
v kuhinji pa je s štedilnika zvrnil nase lonec kropa in se silno opekel po vsem životu. Kljub naj skrbne j ši negi zdravnikov je nesrečna ranienka po nekaj urah trpljenja podlegla opeklinam.
u— Kup nesreč. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek krošnjarje/o ženo Marijo Pirihovo iz okolice Škofje Loke. Padla je s kolesa in se nevarno ranila na čelu. Iz moravške okolice je moral v bolnišnico 131etni šolar Janez Roter iz Laz. Bil je s tovariši na izletu pa ga je v gozdu pičil gad. Na voznika Janeza Kranjca iz Loga pri Brezovici se je zvalil težek hlod. ki mu je zlomil ob nogi, posestnika Mateja Zakrajška z Blok pa je podrl konj in mu prizadejal težke poškodbe na glavi. Z motornega kolesa je padel 271etni mesar Stanko Kovač iz Domžal in se hudo potolkel po životu iin do nogah.
u— Dva ključa sta bila v torek najdena pred šmalčevo trgovino na Marijinem trgu. Lastnik ju dobi v uredništvu »Jutra«, u— Tatvine po stanovanjih se množe
Iz dneva v dan rase število manjših vlomov in tatvin po stanovanjih, za katere ni treba večjih in ambicioznejših priprav. Pogoste policijske racije pošiljajo v policijske zapore neskončno vrsto priložnostnih tatov, vlačugarjev, potepuhov in delomrzne-žev, za katere so sodne in policijske kazni pač majhna, nikakor ne učinkovita sredstva na poti k poboljšanju. Danes izpuščen iz zapora, bo jutri takle nepridiprav vnovič kradel, vlamljal in iskal prilike za uspešnejšo tatinsko kariero, pa se takole romanje iz zapora v zapor vleče v nedogled. V resnici so človeku kar samo poraja vprašanje, ali ne bi bilo dosti bolj pametno in umestno, da bi takšnele nepoboljšljive pokvarjence in lahkožive delomrzne-že poslali po dveh ali treh zaporednih kaznih rajši na prisilno delo, tako na ceste, v rudnike ali kamorkoli. Družba bi bila rešena njihovih kvarnih dejanj in ne-hanj, v trdem čelu pa bi se tudi njihova zločinska nagnjena in slabe strasti dale pri marsikom znatno omiiiti, če že ne odpraviti. Podjetnejši tatovi se specializirajo na denarne tatvine in jim že kar nekakšen tatinski instinkt, združen z izkušnjami, pove, v katerem predalu in v kateri omari je spravljen denar. Tako se je v nedeljo splazil neznan tat v stanovanje Ivana Pe-ternuža v Komenskega ulici 16. Najbrž je že dolge ure prej prežal skrit v globini veže, kdaj bo stanovanje prazno. Potlej je s pripravljenim vitrihom odprl vrata in odnesel majhno ročno blagajno, v kateri je bilo shranjenih šest kovancev po 50 din in nekaj računov od tvrdk šumi in Mayer. Poleg tega si je prilastil še moško žepno uro, vrečno več sto dinarjev. Najbrž bi si r aorti] še ka,j drugega, pa ga je kaj preplašilo. da je zbežal in pustil vrata v stanovanje kar priprta. — Iz stanovanja na Zapužki cesti je bila ukradena ura budilka, last Jožefa Matcha. — V noči na 27. t. rn. je nekdo odnesel z dvorišča v Janševi ulici št. 2 ženski plašč rjave barve vreden 400 din. — V gostilni Spiit na Vidov-danski cesti je neki žepar Antonu Drožinu iz žepa suknjiča izmaknil moško žepno krom uro. vredno okrog 200 din.
u— Usoda mladoletnega žeparja. V sodne zapore je bil predan lTletni Franjo B., z juga nekje doma, ki je kljub svoji mladosti žepar prvega reda. Fant je s štirinajstimi leti pobegnil z doma in se zdaj klati po državi v sumljivi družbi pustolovcev in tatov, od katerih se je naučil že-parske spretnosti in postal v tej zvrsti kriminala pravi specialist. Na telovo se je priklatil s starejšim tovarišem iste branže v Ljubljano, da tudi pri nas poizkusi srečo. V Vegovi ulici si je izbral za žrtev nekega kleparskega mojstra, se v gneči tesno pritisnil obepj in mu po bliskovito potegnil listnico iz žepa. Toda okradeni se je še tisti trenutek zavedel, da se ga je nekdo prav tesno dotaknil. Potipal je žep — listnice ni bilo. Takoj se je znašel ter še v pravi čas došel žeparja, ki se je zaman poizkušal izmuzniti skozi množico. Prijeli so ga in odvedli na policijo in zdaj bo pred sodiščem dajal odgovor. Pri natančnejšem zasliševanju se je ugotovilo, da ga že dolge mesce išče zaradi podobnih zločinov sodišče v Tuzli. 171etni fant je bil samo v Zagrebu že 13 krat zaloten pri večjih ali manjših deliktih. Mladoletnega zločinca bodo najbrž očdali v poboljševalnico, toda veliko vprašanje je, ali mu bo potlej zločinska žilica mirovala.
Iz Celia
e— »Gorenjski slavček«. Ljubljansko Narodno gledališče je uprizorilo v počastitev slave 39. pešpolka v torek zvečer v celjskem gledališču Foersterjevo komično opero x Gorenjski slavček«. Dirigiral je kapelnik g Neffat, pod čigar vodstvom je orkester precizno izvršil svojo nalogo. Gosp. Zupan je oskrbel učinkovito režijo. Scene-rija je bila tipično slovenska in zelo okusna. Opera je bila skrbno naštudirana. To velja za soliste in tudi za zbor. ki se je odlično uveljavil in doživel aplavz ob odprti sceni. Pevsko in igralsko so se odlično uveljavili dame Ribičeva (Minka), Špa-nova (Majda) in Barbičeva (Ninon) ter gg. Franci (Franjo), Janko (Chansonette), Zupan (Štrukelj). Sancin (Rajdelj), Orel (kr-čmar) in J. Rus (Lovro). Gg. Zupan in Sancin sta v bogati meri poskrbela za zdrav humor. Ta slovenska narodna opera je v odlični izvedbi dosegla velik uspeh. Pred začetkom predstave je orkester zaigral državno himno. Gledališče je bilo nabito polno. Predstave so se udeležiUi tudi zastopniki vojaških in civilnih oblastev in uradov. Ljubljanski gostje so bili deležni navdušenih aplavzov. Celje je spet doživelo lep gledališki večer. — R. P.
e— Tožbe bivših Westnovih delavcev. Odškodninski proces, ki ga je naperilo 40 bivših Westnovih delavcev proti tvrd-ki A. Westen d. d., se bo nadaljeval na okrožnem sodišču v Celju v petek 31. t. m. Pojavile so se neke govorice, da tožeči delavci niso zadovoljni s svojimi pravnimi zastopniki. Prizadeti delavci sporočajo, da so te govorice docela brez podlage in da so delavci s svojimi pravnimi zastopniki vseskozi zadovoljni. Kakor znano, zastopa toženo tvrdko \Vesten odvetnik dr. Skoberne, tožeče delavce pa zastopa vseh ostalih 28 celjskih odvetnikov.
e— Povišanje mezd v celjski cinkarni. Delavstvo celjske cinkarne zahteva povišanje mezd zaradi draginje za 35 odstotkov. Vodstvo podjetja je pretekli mesec povišalo mezde za 15 odstotkov. V ponedeljek so bila v cinkarni pogajanja za nadaljnje povišanje mezd. Vodstvo podjetja je pristalo še na povišanje mezd za 10 odstotkov na temeljne mezde, delavstvo pa zahteva povišanje še za nadaljnjih 10 odstotkov. Pogajanja se bodo nadaljevala 17. junija.
e— Sprememba posesti. V torek je bila sodna dražba hiše ge. Alojzije Zavodniko-ve v Prešernovi ulici v Celju, kjer je znana gostilna »Pri angelu«. Dražbe se je udeležilo več interesentov Hišo je izdražil tovarnar in trgovec g. Franc Čuk v Celju za 808.000 din.
e_ Uboj pri Rogatcu V ponedeljek so se stepli fantje v Stojnem selu pri Rogatcu. V pretepu so 27-Ietnemu kočarjevemu sinu Francu Drofeniku i z Stojnega sela prebili lobanjo. Težko poškodovanega Drofe-nika so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v torek izdihnil.
e— Dve žrtvi napadalcev. V neki hiši v Zg. Sečovcm pri Rogaški Slatini so vinjeni fantje v nedeljo napadli 32-letnega posestnika Antona Kureja in 32-letno posest-
nikovo ženo Nežo Šketovo iz iste vasi. Neki fant je zabodel Kureja z nožem v desno roko, Šketovi pa je nekdo z udarcem s stolom zlomil desno roko v zapestju. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici.
e— Obnovite srečke drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Uradni dan Zbornice za TOl za Celje in okolico bo v torek 4. junija od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev v Raztfagovi ulici.
Iz Maribora
a— Slava 32. topniškega polka. Dne 6.
junija praznuje mariborski topniški polk svojo tradicionalno slavo v spomin na zgodovinski dogodek, ko so polkovne baterije pred 21 leti prvič prodrle na Gospo-svetsko polje.
V SOBOTO
OTVORITEV
priljubljene — prahu proste — z dvigalom dostopne
STREŠNE TERASE
Krasen višinski zrak. Koncert White Star Jazz. — V nedeljo koncert železničarske godbe — vnaprej vsako soboto in nedeljo
KONCERT
Morske, sladkovodne ribe in kuhinjske spe-cialitete. Laško dvojno marčno in specialno termalno pivo. Izborna ljutomerska vina. Zmerne cene!
HOTEL, KAVARNA, RESTAVRACIJA
r„0 R E L".
a— Hutterjev stanovanjski blok bodo
gradili prihodnji teden, če se dotlei konča stavka stavbinskih delavcev. Kakor znano, bo tvrdka Hutter in drug zazidala velik kompleks ob Ciril Metodovi. Raz-lagovi, Prešernovi in Maistrovi ulici s stanovanjskim blokom, kjer bodo imeli svoja stanovanja tvrdkini uslužbenci. Gradbeni stroški se računajo na 25 milijonov dinarjev. G. Hutter je oddal stavbna dela mariborskim tvrdkam inž. Jelenec ter inž. Sla j mer in U. Nassimbeni, ki bosta gradili stranska kompleksa, dočim bo tvrdka F. Kiffmann gradila srednji del. Gradnja Hutterjevega bloka je ena največjih gradbenih akcii v povojnem Mariboru.
a— Zanimiva pravda je bila včeraj dopoldne pred tukajšnjim sodiščem v znani zadevi dr. Prijatelj-Popovičeva in dr. Jože Žitnik. Za razpravo je bilo v mariborskih nacionalnih in zdravniških krogih živahno zanimanje. Toženi dr. Žitnik je bil oproščen.
a— Iz gledališke pisarne. Imejitelji
gledaliških blokov, ki so zaostali s plačilnimi roki, se naprošajo, da jih poravnajo še pred zaključkom gledališke sezone. Opozarja jo se. da bo sezona v neka i dneh zaključena. Zaradi tega nai izrabijo svcie bloke, ki potem zapadejo. — Jutri v četrtek se uprizori zadnjikrat »Krisalida« zn red B. — Ob zaključku gledališke sezone gostuje v gledališču baletni ansambl 15 oseb ljubljanske opere pod vodstvom baletnega mojstra inž. B. Golovina. Predstave so za [porodno od nedelje 2. junija do torka 4. junija.
a— 600 brezplačnih vstopnic za gledališče in sicer za iiitršnjo popoldansko predstavo »Trnjulčice« je bilo razdeljenih med revne učence ter učenke tuk. osnovnih in meščanskih šel. Jutri zvečer slavnostna akademija v Narodnem gledališču. Obe prireditvi sta v okviru mariborskih otroških dni
a— Zdravniška vest. Priljubljenemu zdravniku splošne bolnišnice g. dr. Franu Cundrču, ki je napravil pred izpitno komisijo v Beogradu izpit specialista za ušesne, nosne in vratne bolezni z odličnim uspehom, ob lepem uspehu prisrčno čestitamo.
a— Vrat si je prereza! z nožem 391etni posestnik Franc 2uran. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer ie umrl.
a— Krvave zgodbe. V Vukovskem dolu so navalili še neizsledeni napadalci na Janeza Paka in njegovo ženo Jero. S koli so ju pobili na tla, kjer sta obležala v krvi. Oba so prepeljali v bolnišnico. Orožniki razčiščujejo zadevo.
a— V ribnik je skočila in utonila 42-letna posestni ca Marija Frangeševa iz Brezul. Vzrok obupnega dejanja ni znan.
a— V zadnjem trenutku so se rešili iz gereče hiše Ferlinčevi iz Vukovskega vrha. Na nepojasnjen način je nastal ogeni. ki je zajel hišo posestnika Rajmunda Fer-linca. Domači so že spali, pa so se v zadnjem hipu rešili iz objema plamenov.
a— V treh dneh zapravil 2500 din. Policija je zajela 251etnega Franca Horvata, ki je ukradel svoji delodajalki 2500 din gotovine, kolo in samokres. Denar je v treh dneh zapravil po raznih mariborskih lokalih.
Dan nesreč. 521etni zidar Jožef Maček je padel z zidarskega odra in si zlomil desno nogo. — S kolesa je padel 381etni Jože Zagorc in si pri padcu zlomil desno nogo. — Desnico je razmesarilo 191etnemu ključavničarskemu vajencu Milanu šorgi, ki je zašel po nesreči z njo v stružnico. — Glavo si je pri padcu občutno poškodoval 201etni Florijan Majerhofer s Sladkega vrha. Vse štiri ponesrečence so prepeljali v bolnišnico.
a^slivo
Naš lesni trg v lanskem letu
Letno poročilo ljubljanske borze za blago in vrednote za preteklo leto ima zanimiv oporočilo o razvoju našega lesnega trga v preteklem letu. Iz tega poročila posnemamo naslednje:
V začetku lanskega leta je bila lesna trgovina še vedno v precejšnji negotovosti in je to stanje trajalo do konca prvega polletja. Tedaj se je pričelo povpraševanje po našem blagu stalno večati in je v septembru doseglo svoj vrhunec. Cene so se precej dvignile predvsem za mehki rezani in tesani les, medtem ko so za trdi les ostale po večini nespremenjene. To povečano povpraševanje v drugi polovici lanskega leta je imelo za posledico, da se je lanski izvoz lesa iz naše države dvignil po količini za 28%, po vrednosti pa za okrog 26% v primeri z izvozom v prejšnjem letu. Zboljšanje cen, ki je dovedlo do povečanja izvoza, pa ni bilo morda posledica gospodarsko utemeljene konjunkture temveč posledica stalne vojne nevarnosti ter razmaha vojne industrije. Vrhu tega je upoštevati, da so zaradi vojnih zapletljajev izpadle iz konkurence ravno one države, ki so imele prej na svetovnem lesnem trgu veliko vlogo (Finska, Poljska, češka). Cene pa so narasle tudi zaradi izredno dolge in ostre zime, ko je počivalo delo v naši gozdni produkciji in deloma tudi v lesni industriji. Proti koncu lanskega leta so bile stare zaloge skoro povsem izčrpane, med tem ko je bila dobava novega blaga tehnično nemogoča. Povpraševanje pa je bilo vedno večje in tako so se cene naglo dvigale ter so dosegle višino, kakršne nismo mogli doseči v prejšnjih letih.
Iz Slovenije smo največ izvažali v Italijo, pa tudi v Nemčijo, Madžarsko in Grčijo.
V Madžarsko je šlo blago predvsem iz dravske, savinjske in mežiške doline. Izvažali smo največ tramov, mehkega rezanega lesa, pa tudi oglja in brusnega lesa ter drv. Zaradi velikega povpraševanja italijanskih kupcev je prišlo v navado plačevanje v naprej, kar je našim izvoznikom le še bolj olajšalo kupčije. Seveda bi lahko v drugi polovici lanskega leta po ugodnih cenah prodali še mnogo več blaga, če bi ga imeli. Producenti pa žal niso imeli zaradi prejšnje negotovosti znatnejših zalog, zato v novembru in decembru skoraj ni bilo mogoče dobiti primernega suhega blaga.
Mehki les
Glavni proizvod slovenskega lesnega gospodarstva so trami, ki jih lahko izdelujejo tudi mali producenti, ker za to ni treba posebnih obratov, temveč samo dobrih tesačev. Produkcija tramov je bila v primeri s prejšnjim letom znatno večja, prodajne možnosti pa so bile skozi vse leto dobre. Skoraj vse razpoložljive zaloge so bile proti koncu leta razprodane. Največ smo tramov izvozili v Italijo in njene kolonije, precej pa tudi na Madžarsko in deloma v Grčijo. Izvoz pa je hudo oviralo pomanjkanje vagonov. Precej blaga smo iz Slovenije prepeljali po splavih tudi v Zagreb in še iužnejše kraje.
Produkcija mehkega rezanega lesa je bila v drugi polovici lanskega leta v primeri s prejšnjim letom stalno večja, šti-rimetrsko rezano blago je šlo predvsem na italijanski trg, dočim produkcije lesa po angleških merah skoro ni bilo. Zastoj v kupčiji, ki je nastal takoj po izbruhu vojne, je trajal le nekaj tednov, nakar se je pojavilo močno povpraševanje za izvoz v Italijo, Madžarsko in v Levant. Proti koncu leta je nastalo veliko pomanjkanje tega blaga. Nagel skok cen okroglega lesa so občutili oni trgovci in industrijci, ki so navezani na nakup okroglega lesa. V mnogih primerih so od naraslih cen imeli ko-
risti le lastniki gozdov. Zaradi velikega povpraševanja in pomanjkanja blaga kupci niso gledali ne na provenienco, pogosto niti na obdelavo in kakovost lesa in so blago tovorili v vseh mogočih dimenzijah in količinah. Mnogo se je prodalo tudi rezane borovine in mecesnovine na Malto, vendar cene za to blago niso tako narasle, kakor za jelovino in smrekovino.
Produkcija brusnega lesa je glede na ugodno ceno za jamski les in tramove nekoliko nazadovala. Kljub stalnemu povpraševanju iz inozemstva smo izvozili le malo brusnega lesa v Italijo, Madžarsko, Bolgarijo, Nemčijo in Švico, ker so se za ta les predvsem zanimale domače tvornice papirja in celuloze.
Trdi les
Produkcija slovenske bukovine stalno nazaduje. Popolnoma je zastala zlasti produkcija testonov, tavolet in pakonov, ker so se glavni odjemalci tega blaga v Italiji v času sankcij preorientirali. V glavnem je bilo letos enako stanje za rezano bukovino, kakor v prejšnjem letu. Ob koncu leta pa je bilo živahnejše povpraševanje po boljših vrstah obrobljene parjene bukovine. Takega blaga pa imamo le malo, ker nimamo dovolj parilnic. Povpraševanje je bilo tudi po bukovih furnirskih hlodih oziroma hlodih za luščenje. V ustrezni kakovosti se je tako blago kaj lahko prodalo.
Trgovina z rezano hrastovino se od prejšnjega leta ni v ničemer zboljšala. Produkcija je bila znatno manjša nego v prejšnjem letu, predvsem zaradi velikega povpraševanja po mehkem rezanem lesu. Cene hrastovini so se le nebistveno dvignile. Mnogokrat so lastniki gozdov dosegli višje cene za smrekove hlode, kakor za hrastove, kar je pač nenavaden pojav in je moralo povzročiti nazadovanje same produkcije. Tudi izdelovanje friz se je zelo zmanjšalo ter smo tega blaga le malo izvozili. Ostale vrste hrastovega rezanega lesa iz Slovenije pa ustrezajo le v manjših količinah potrebam inozemskega trga.
Dasi ima Slovenija le majhne količine plemenitega lesa, primernega za izvoz, smo ga vendar lahko prodali po ugodnih cenah. Mnogo je bilo povpraševanja za furnirski les (orehov, jesenov, javorjev, itd.), predvsem za izvoz v Nemčijo, pa tudi za predelavo v domačih tvornicah.
Pragovi in drva
Na trgu železniških pragov je bila situacija v začetku leta nepovoljna in so zaradi velikih zalog cene pri državnih dobavah nazadovale. Nenadoma pa se je za nekatere dimenzije položaj zboljšal in smo iz naše države izvažali pragove v Belgijo in Nemčijo. Slovenija pa ni prišla toliko v poštev, predvsem zaradi konkurence Slavonije in Bosne. V splošnem je produkcija pragov, (bukovih in hrastovih pa tudi borovih) lani zelo padla, ker tudi za domačo uporabo Slovenija ni prišla v toliki meri v poštev, kakor prejšnja leta.
Produkcija bukovih drv je lani zopet narasla in smo velike količine drv prodali v notranjosti države. Zelo ostra zima je navzlic temu povzročila pomanjkanje drv. Povpraševanje se je povečalo tudi zaradi pomanjkanja premoga. Cene so se v zimi zelo dvignile. Drv tudi lani nismo mogli izvažati v večjih količinah. Precej je bilo povpraševanja iz Italije, ki uporablja lepa bukova drva za izdelovanje celuloze (za tvornice umetne svile). Precej drv je uvozila Švica, manj pa Madžarska. Povpraševanje se je povečalo tudi zaradi izrednih razmer, ki so povzročile, da so pričeli uporabljati drva v industrijske »vrhe,
Oglje in čreslo
Produkcija oglja je bila zadovoljiva, vendar je proti koncu leta zaradi slabega vremena zelo trpela in je oglja celo primanjkovalo. Najbolj se je zanimala za naše bukovo oglje Nemčija, kamor sta šli skoro dve tretjini našega izvoza. Nemčija je imela tako velik interes na tem blagu, da je ob pomanjkanju naših vagonov sama dostavila svoje vagone. Oglje smo izvažali tudi v Madžarsko, precej pa ga je kupila domača industrija. Cene so bile zadovoljive in so proti koncu leta občutno narasle.
Lani smo pričeli izvažati tudi smrekovo lubje (čreslo) in sicer po rentabilnih cenah. Doslej se za nabiranje in konserviranje lubja zaradi nizke cene nismo mnogo zanimali, letos pa smo pričeli izvažati zmleto lubje na Češko, v Nemčijo in v Madžarsko.
V splošnem lahko rečemo, da je prineslo lansko leto lesni trgovini znatno zboljšanje, vendar čez noč, tako da v najneugodnejšem času naše produkcije nismo mogli tega zboljšanja bolj izkoristiti. Razvoj dogodkov pa je prinesel tudi nevšečnosti, da je slabo vplival na trgovsko moralo kupcev in zlasti manjših producentov. Kupci so pričeli zanemarjati pažnjo na kakovost blaga, izdelavo blaga in manipulacijo. Sklenjene pogodbe pogosto niso držale. Dobavni roki so tudi zaradi pomanjkanja vagonov postali iluzorri in sploh je bilo redno poslovanje sila otežkočeno. Težko bo spraviti lesno trgovino zopet v normalne razmere. Odkar obstoja ljubljanska lesna borza še ni bilo toliko eksekutivnlh nakupov in sporov, kakor lani.
Lesni blasrovni promet je lani na borzi dosegel 468* vagonov nasproti 365 in 253 vagonom v prejšnjih dveh letih. Po vrednosti pa se je promet dvirnil na 5.5 milijona din nasproti 5.2 in 2.8 milijona din v prejšnjih dveh letih.
Ljubljanski velesejem odložen
Ljubljana, 29. maja. AA. Banska uprava dravske banovine sporoča, da je po odredbi ministrstva za trgovino in industrijo. veloSejem v Ljubljani, k| bi se moral vršiti od 1. do 10. junija t. I. odložen za nedoločen ča».
Prijava uvozne potrebe surovin
Odbor za uvez pri Narodni banki je izdal poziv zainteresiranim uvoznikom, da predložijo konkretne prošnje za uvoz one količine blaga, ki ga nameravajo uvoziti iz prekomorskim držav za svoje redne potrebe v HI. četrtletju t. 1. (od 1. junija do 30. septembra). Na podlagi teh prošenj in v mejah razpoložljivih sredstev bo odbor za uvoz dodeljeval potrebna odobrenja za uvoz surovin.
Prijave je treba predložiti samo za naslednje vrste blaga: surov bombaž (tar. št. 38-1), bombažna preja (274 do 276), volna (71 in 308), volnena preja (311 do 314), lan (38-2 in 288-1), lanena preja (290 do 292), juta (38-3 in 288-1), preja iz jute (293 in 294), jutaste vreče (305), kavčuk (386 do 388). avtomobilske gume (389 in 395), krpe (369). ekstrakti za strojenje (230), fosfati (212), soliter, nitrat od sode (211), loj (67), kopra (23), kokosovo olje (106), ribje olje (69), kositer (611), bela pločevina (537), surov nikelj (618), proizvodi iz niklja (619 do 623), kaikao v zrnu (27) , kakaovo maslo (105-1), riž (5), surova kava (25-1), surova plutovina (96), sisal, manila (293 in 294), težke surove kože (76-lab), antracit (169-1) koks (169-4), težka katran-ska olja (176-2), lahka katranska olja (176-1), mazilno olje (177-4), parafin (183), umetne barve (238), laneno in ri-cinuisovo seme (31), surova nafta (171) bencin (177-1), petrolej (177-2), platina (527), staro železo (588).
Prošnje se imajo dostaviti odboru za uvoz pri devizni direkciji Narodne banke v Beogradu najKasneje do 5. junija na predpisanih obrazcih. Tvrdke, ki do tega roka ne bi predložile pravilne prošnje z vsemi zahtevanimi podatki, se izpostavljajo nevarnosti, da se njihove prošnje ne bodo vzele v požtev o priliki razdelitve kontingenta za uvoz v in. četrtletju t. 1. Uvozni odbor končno opozarja uvoznike, da predložijo prošnje samo za one količine, ki jih bodo lahko dejansko uvozile v času od 1. junija do 30. septembra t. 1., ker se blago po izdanih odobrenjih po 30. septembru ne bo moglo uvoziti in se dovoljenja ne bodo podaljšala.
Pridobnina in družbeni davek podjetij, ki poslujejo na Hrvatskem in v ostali državi
Po besedilu pravilnika, ki je izšel 1. maja t 1. za izvrševanje uredbe o načinu odmere pridobnine ali družbenega davka zavezancem, ki poslujejo na področju banovine Hrvatske in na ostalem področju države, bi se moralo vsako podjetje ločeno obdavčiti na enem in drugem področju, če razširi svoje poslovanje na drugo področje, pa naj si posluje na tem drugem področju iz glavnega obrata ali iz glavne poslovalnice. To pomeni, da bi podjetje, ki ima na primer sedež ali obratovalnico v Sloveniji in prodaja svoje blago tudi v banovino Hrvatsko, moralo predložiti posebno davčno prijavo davčnemu oblastvu na Hrvatskem in za ta del svojega poslovanja, ki odpade na banovino Hrvatsko, plačati davek banovini Hrvatski. V pravilniku od 1. maja namreč ni predviden pogoj, da se mora to poslovanje v drugem področju razvijati preko posebno poslovne ureditve (podružnice, skladišča itd.)
Na intervencijo gospodarskih organizacij so sedaj tudi v finančnem ministrstvu uvideli, da se tak predpis ne da izvajati. Po informacijah iz Beograda so v ministrstvu sestavili spremembe in dopolnitve pravilnika 1. maja, ki so že podpisane in bodo v prihodnjih dneh objavljene.
V smislu novega besedila člena 1. citiranega pravilnika je pogoj za posebno obdavčenje na enem in drugem področju, da davčni zavezanec posluje (prodaja) na dru-preko podružnice ali stalnega zastopnika preko podrunžice ali stalnega zastopnika odnosno agenta, ki pretežno živi na tem področju. Potemtakem se neposredne prodaje iz enega področja v drugo ne bodo smatrale kot poslovanje, ki zahteva posebno bdavčenje na enem in drugem področju in posebno prijavljenje zaradi obdavčenja in se v takem primeru davek odmeri in pobere na področju, kjer je glavni obrat, ne glede na to, ali se blago prodaja tudi na drugo področje. Le tedaj, če ima podjetje na drugem področju podružnico, skladišče, stalnega zastopnika ali agenta, ki pretežno živi na tem področju, mora predložiti prijavo tudi davčnemu oblastvu drugega področja in se poslovanje na tem drugem področju posebej obdavči
Gospodarske vesti
= Pred imenovanjem za^^nega trgovinskega predstavništva nage države v Moskvi. Kakor smo že poročali, bo kmalu prispelo v Beograd rusko trgovinsko predstavništvo. Po najnovejših informacijah je verjetno, da bodo člani tega predstavništva prispeli v Beograd že prihodnji teden. Zato je pričakovati, da bodo člani našega začasnega trgovinskega predstavništva v Moskvi imenovani še ta teden, da bodo lahko pravočasno odpotovali v Moskvo.
= Zasedanje tarifnega odbora. Iz Beograda poročajo, da se bo 5. junija sestal ožji odbor tarifnega odbora, ki ima nalogo, izdelati definitivni predlog o preklasi-fikaciji blaga. Plenum tarifnega odbora bo sklican za 12. junij. Na tej seji se bo končno sklepalo o preklasifikaciji blaga. Povečanje blagovne tarife pa bo potem uveljavljeno 15. junija.
= Ustanovitev Državne zveze kmetijskih živinorejskih zadrug, že pred poldrugim letom, (21. decembra 193S) je bila v Beogradu ustanovna skupščina Državne zveze kmetijskih živinorejskih zadrug (Zemaljski savez poljoprivrednih stočar-skih zadruga), ki pa je šele te dni vpisana v zadružni register. Ta zveza ima namen propagirati in podpirati ustanavljanje živinorejskih zadrug za drobnico in govejo živino, za perutnino, nadalje ribarskih in svilarskih zadrug, zadrug za gojitev malih živali in zadrug za predelavo in prodajo živir.e in živinskih proizvodov, zlasti mesa, mleka, volne itd. Zveza bo po pravilih skrbela tudi za oplemenitev in racionalno gojenje živine, za selekcijo domačih plemen. za križanje zaradi zboljšanja plemen, za odbiranje plemenske živine, za nakup plemenske živine, vodila bo matične knjige najboljše plemenske živine in kontrolirala zadružne matične knjige, posredovala bo nakup plemenske živine in prodajo živine, po potrebi se bo bavila s klanjem živine in s predelavo mesa itd. Za svoje članice bo nadalje vršila denarne posle in bo tudi revidirala včlanjene zadruge.
Borze
29. maja
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 28.50, v Beogradu pa je bilo povpraševanje po 28.50. Bolgarski klirinški čeki so bili zaključeni v Beogradu po 94.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačni tesidenci trgovala po 396 (v Beogradu je bil promet po 391
—	395). Zaključki so bili še v 6% dalmar tinskih agrarnih obveznicah po 54 50 in I 7*U investicijskem posojilu po 95.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 139.2&
—	142.48, Pariz 78.48 — 80.78, Nevv York 4425 — 4485, Curih 993.81 — 1003 81. Tečaji na svobodnem trgu London 172.33 — 175.53, Pariz 9716 — 99.46. Nevv York 5480
—	5520, Curih 1228.10 — 1238.10.
Curih. Beograd 10, Pariz 805, London 14.20, Nevv York 446, Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178.75. Budimpešta 79, Atene 3.00, Bukarešta 2.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 396 — 400 (396), 4% severne agrarne 50 — 51.50, 4°/o agrarne 48 — 50, 6% begluške 64 bi., 6% dalm. agrarne 53 — 55 (54.50), 6n/o šumske 58 bi., 7°/o stabiliz. 96 bi., 7% in-vest. 94 — 96 (95), 7% Blan 85 bi., 8% Blair 94 bi.; delnice: PAB 175 bi., Trboveljska (brez kupona) 230 — 240, Gutmann 55 den., Šečerana Osijek 215 den., Osiječ-ka lijevaonica 160 bi., Jadranska 400 den.
Beograd. Vojna škoda 392 — 393 (391 — 395), 4% severne agrarne 49 — 50.25, 6% begluške 62.50 — 63 (62), 6% dalm. agrarne 53 — 54.50, 7% Seligman 100 — 101, 7°/0 Blair 83 den. (83 — 83.50), 8% Blair 93 bi., Narodna banka 7900 bi.
Blagovna tržišča
ŽITO
'4-' Chicago. 29. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 83.50, za sept. 84.50; koruza: za julij 63, za sept. 62.125.
ŽIVINA
'-F Mariborski živinski sejem 28. maja. Prignanih je bilo 512 glav. prodanih pa 330. Prignanih je bilo 7 konj, 15 bikov, 114 volov, 365 krav in 11 telet. Cene so bile naslednje: debeli voli 7 do 8 din, poldebeli 6.50 do 7, plemenski voli 6.50 do 8, biki za klanje 6 do 7.50, klavne krave debele 6 do 7, plemenske krave 5 do 7, krave klobasa-rice 4 do 5, molzne krave 6 do 7, breje krave 5 do 7, mlada živina 6.50 do 7.50, teleta 6 do 8 din.
Iz Novega mesta
n— Silovit Karamboj dveh motocikli-stov. Po trgovskih opravkih sta morala v št. Jernej 26-letni trgovski pomočnik Anton Grundner in 26-letni Janez Skolj iz Zabukovja pri št. Rupertu. Oba sta bila nameščena pri Grandnerjevem bratu Albinu, ki ju je poslal v št. Jernej k lesnemu trgovcu po denar. Zasedla eta motorno kolo, katero je vodil Grundner. Na ovinku in križišču pri gostilničarju »Na-cetu« v šmarjeti blizu Toplic jima je nasproti privcaal z motorjem učitelj Lado Mihelič iz šmarjete, ki je imel tudi sopotnika na zadnjem sedežu. Grundner je hotel ovinek rezati, kar pa je zanj in za sopotnika postalo usodno. Sunek je bil neizbežen in zelo močan. Grundner in Skolj sta v loku zletela na cesto in sta obležala nezavestna. Ljudje so obema ponesrečencema prihiteli na pomoč. O nesreči je bila obveščena tudi orožniška postaja v Kronovem, ki je Novo mesto zaprosila za avtomobil, s katerim sta bila oba ranjenca pripeljana v bolnišnico usmiljenih bratov. Tu so ugotovili, da imata Grundner in Skolj zelo hude poškodbe. Grundner ima razbito levico v komolcu in levo nogo, Skolj pa levo nogo v kolenu in glavo. Oba sta bila takoj pc prevozu tudi operirana. Za čudo sta učitelj Mihelič in njegov spremljevalec ostala nepoškodovana. Ta nesreča je ponoven resen opomin vsem vozačem, da vozijo na križiščih in na ovinkih z manjšo br-zino pa z večjo previdnostjo.
Rubensova tristoletnica
V sedanjih borbah na zapadli sodeluje na tisoče letaJL Angleži uporabljajo v teh bojih tudi »leteče trdnjave« kakršne prikazuje ta slika
Preden se vojska umakne
Tretji otrok princese Julijane
Holandska prestolonaslednica Julijana pričakuje, kakor vemo, tretjega otroka-Rodil se bo na nekem posestvu grofice Athloneske v Sussexu.
Grof, ki je pred kratkim odpotoval v Kanado, da bi nastopil tam mesto kot generalni guverner, je sorodnik holandske rodbine in je kraljici, kakor tudi njeni hčeri dal na razpolago svoje posestvo. Otrok bo imel kar tri državljanstva, in sicer, samo ob sebi umevno, holandsko, potem švicarsko, ker so vsi člani rodbine Oranijevcev meščani ženeve, ter britsko, ki pripade avtomatično vsakemu otroku, ki se rodi na britskih tleh.
Leteča trdnjava
Preden je nizozemska vojska kapitulirala, so v Amsterdamu zažgali ogromna skladišča petroleja, da ne bi se jih polastili prodirajoči Nemci
Skozi opustošeno deželo
Z letalom izpred obličja smrti
Prigoda francoskega letalca na zapadnem bojišču
Francoski listi so polni neverjetnih, toda resničnih prigod, ki jih doživljajo posamezniki v tej čudni vojni, ki je postavila na glavo dosedaj veljavna načela in pravila vojaške taktike in strategije.
Francoski lovec tipa »Devoitine«, ki je v boju z nasprotnikom iztrošil vse svoje gorivo, se je moral spustiti na zemljo. Pilotu je bil kraj popolnoma neznan in ni vedel niti tega, aa-li je pristal za lastno ali za sovražno bojno črto. Ne daleč od kraja pristanka je letalec zagledal velikanski kozolec ter je s poslednjimi kapljami bencina privlekel letalo v zavetje. Pokril ga je kolikor mogoče s slamo in s senom, nato pa je odšel v bližnjo vas, da bi poizvedel, kje je in da-li je rešitev letala možna.
V bližnji vasi, kamor se je približal z vso opreznostjo, je našel še nekoliko prebivalcev, ki pa so mu nujno svetovali, naj se skrije, ker so skozi vas pred kratkim dirjale motorizirane čete sovražnika. Letalec je pobral na tleh ležečo angleško puško in raztreseno municijo, ter odšel v smeri, kamor so se oddaljili sovražniki. Vsa pot je bila posejana z ostanki, ki označujejo pot umikajoče se vojske. K sreči je odkril v nekem skednju staro avtotipo »Citroen«, ki pa je bil neuporaben. Po podrobnejšem preiskovanju se je izkazalo, da je okvara samo malenkostna in letalec kot izvrsten mehanik je kaj kmalu popravil vozilo. V skednju je našel tudi posodo bencina, nakar se je takoj opravil s popravljenim vozilom v smeri, ki so mu jo kazali sledovi umikajočih se angleških čet.
Po polurni brzi vožnji je zagledal v daljavi, da je cesta zasedena in zagrajena. Izstopil je in se po trebuhu plazil v bližino pregrade. Ko je čul znane francoske glasove, je poklical vojake. Prišli so in ga zgrabili. Strogo so ga zasliševali, nato pa so ga odvedli pred častnika. Ta je ugotovil, da ne gre za sovražnega padalca, marveč za francoskega letalca in je storil vse potrebno, da se reši dragoceno letalo. Takoj je dal na razpolago tovorni avto z dovolj-no količino bencina, dodal letalcu nekoliko vojakom v pomoč in z navodilom, naj moža
Vrnil se je na Angleško
takoj ubijejo, ako bi se vkljub vsemu izkazalo, da je padalec. Treba je bilo rešiti letalo še pred dnevnim svitom, kajti kasneje bi ga sovražnik gotovo odkril.
V naglem diru je odprava odbrzela na lice mesta, našla letalo nepoškodovano, ga preskrbela z gorivom ter se vrnila. Vse to se je vršilo z največjo opreznostjo in kolikor se je le dalo tiho in brez nepotrebnega šuma. Toda sovražnik je bil v bližini in je čul šum motorja. Komaj je letalec sedel v letalo in spustil motor so začeli pokati streli, četa neprijateljev je bila k sreči še toliko daleč, da nje streli niso zadevali. Bližala pa se je vsako sekundo bolj in bolj, toda letalcu se je vseeno posrečilo, da je spravil letalo v tek, se dvignil v zrak in ušel sovražnikom.
Danes pred 300 leti je umrl v Anversi znani slikar Peter Pavel Rubens, najznamenitejši umetnik tkzv. »brabantske šole« v Flandriji. Kakor v umetnosti, tako mu je bila tudi v življenju naklonjena izredna sreča
Zajet padalec na Irskem
Pravda pred sodiščem v Dublinu
»Associated Press« poroča: Pred sodiščem v Dublinu so te dni obranavali slučaj nekega nemškega padalca na irskem ozemlju. To sodišče ima že nad teden dni zaprtega Stephena Helda, uradnika neke irske trgovske firme, pri katerem so našli dokaze, ki ga hudo obremenjujejo zaradi ve-leizdaje. Pri tem človeku so našli tudi padalo, s katerim se je nemški padalec spustil na irsko ozemlje.
Obtoženec pravi, da so najdeni predmeti last nekega tujca, z imenom Heinrich Brandy, ki je pri njem najel sobo dne 19.
maja. Med najdenimi predmeti se nahaja 20.000 dolarjev gotovine, radio prejemnik, čepica nemškega padalca in torba za listine, v kateri so odkrili vojaške informacije o irskih pristaniščih, cestah, mostovih, aerodromih ter o razvrstitvi irskih obrambnih oddelkov.
Obtoženec se zagovarja, da ni imel niti pojma o stvareh, s katerimi se bavi njegov najemnik. Navzlic temu so oblasti aretirale tako najemodajalca kakor najemnika in zdaj se morata oba zagovarjati pred sodiščem zaradi veleizdaje.
Poročevalec ameriške agencije opisuje, kaj je videl na
zapadnem bojišču
Miniaturne križarke
Novi nemški in angleški brzi čolni, ki vozijo s hitrostjo
do loo km na uro
Baselska »Nationalzeitung« objavlja podatke o nemških brzih čolnih, ki so pravcate male križarke s tonažo 400 do 600 ton. Akcijski radij teh ladij je majhen. Kadar se napotijo izven domačih vod, jih zaradi oskrbovanja spremljajo posebne ladje, ki vozijo strelivo, gorivo in živež. Brzina teh čolnov znaša 80 do 90 km na uro. Ladje so oborožene s topovi malega in srednjega tipa proti napadom iz zraka ter imajo tudi vsaka po dve do štiri cevi za lansiranje torpedov, dalje žaromete in naprave za umetno meglo.
V zadnjem času je tudi britska mornarica začela graditi podobne ladje, ki pa se v pogledu velikosti ločijo od nemških. To-
naža angleških brodov te vrste znaša namreč komaj 150 ton, brzina pa povprečno 100 km na uro. Angleške ladje imajo samo po en top ter po dve cevi za lansiranje torpedov. Poleg tega je oborožena vsaka ladja že z dvema dvojnima mitraljezama. Ladje imajo močne oklepe ter so tako nizke, da jih sovražnik ne more opaziti, če ne pridejo v njegovo neposredno bližino.
Dopisnik United Press, ki zasleduje boje pri nemški armadi na zapadni fronti, opisuje vožnjo, ki se je je udeležil z drugimi novinarji skozi belgijsko ozemlje. Na tej poti so srečavali vsepovsod neskončne kolone trena in ojačenj in teh kolon, kolikor je bilo videti, zavezniška letala niso motila.
Na mnogih mestih je bilo videti sledove srditih bojev, ki spremljajo nemški pohod in angleški umik. Tako je bilo mesto Ath delno razdejano, večino njegovih mostov so pognali v zrak. Malo pred tem krajem so ležali na cesti zapuščeni, razbiti bojni vozovi, poleg njih ubiti konji in francoski vojni material, ki je postal na umiku žrtev nemških bombnih napadov. To so bili sle-
Razvoj človeškega sluha
Pogostoma so že dvomili o izjavah mater, ki so trdile, da so razločno začutile, kako se je njih še nerojeno dete ob nenadnem, močnem trušču zdrznilo. Danes vemo po natančnih raziskavah z živalmi in tudi ljudmi, da dobi zaplodek že zgodaj sposobnost sluha. Gotovo je, da more bodoči zemljan vsaj dva, tri mesece pred svojim rojstvom vztrepetati pod vtisom topovskega strela in dobiti celo neko vrsto živčnega pretresa.
Kako jemo najbolje?
človek obeduje v našem nervoznem času čedalje bolj v ugodnih primerih sede, v mnogih primerih pa kar stoje. To seveda ni zelo priporočljivo, vsaj mnogi biologi in zdravniki nas svarijo pred tem. Navajajo primer starih Rimljanov in sploh ljudstev iz starega veka, ki so menili, da je najbolje, če med jedjo ležiš. Na ta način se prične namreč prebava v miru.
Nov svetovni mojster
Nov svetovni mojster je mister Albert Goodman iz Lakevvooda v Ameriki, in sicer je dosegel, kakor poročajo, svetovno prvenstvo, kar se tiče pitja kave. V pol ure ali točneje v 31 minutah in 52 sekundah je izpraznil nič man jnego 86 skodelic kave. Srečna Amerika, ki si lahko celo v današnjih prilikah privošči takšne rekorde!
dovi besnega boja, ki se je odigral v nedeljo med nemškimi, francoskimi in angleškimi tanki. V nenavadnem nasprotju s temi strašnimi vojnimi podobami so bila pokojna polja na levi in desni od ceste, ki niso bila niti najmanj prizadeta, in krave, ki so se po travnikih nemoteno pasle. V kraje, mimo katerih je vojna vihra že šla, se prebivalstvo vrača in po vsem videzu ne verjame, da se bo vojna še enkrat vrnila nad njihove krove. Nasmeh je na njihovih ustnicah videti zelo redko, toda na delo se vračajo z zagrizeno odločnostjo in poskuša^ jo nadaljevati svoje prejšnje življenje. V razdejanih vaseh mešajo že cement za popravila, bele zastavice, ki so visele med nemškim pohodom iz oken, so sneli in otroci se že igrajo na zapuščenih topovih.
Na tej vožnji smo videli razločno, zaključuje poročevalec svoj opis, kako preskakuje bliskovita vojna ozemlja cele milje daleč in jih pušča nepoškodovana za seboj, da se potem v kakšnem kraju, ki so ga branili, tem strašneje razbesni.
Zanimivosti
Zakaj giblje kača jezik in z njim sika? To ima zanjo velik pomen, kajti s koncem jezika sprejema ta žival zvočne vtise.
Zlata ribica je sama na sebi riba, ki izvira iz toplih voda. Navzlic temu ni poginila, ko so jo pri nekem znanstvenem poskusu ohladili na 150 stopinj pod ničlo. Ko so jo počasi spet otajali, je znova oživela in na njej ni bilo opaziti nobene okvare.
Eden najboli lenih snubcev v živalskem svetu je avstralski lenivec. Samec sede na kakšno vejo in se joče toliko časa, da pride kakšna samica in ga potolaži.
Ljudje s pesimističnim svetovnim naborom so skoraj vedno mršavi, in sicer zavoljo tega, ker so jim neke žleze odpovedale delo. Potemtakem bi lahko rekli, da je pesimizem zadeva žlez.
državnega
Pod kalifornijskim nebom
h M E K D O T A
Republika Genova se je bila zamerila francoskemu kralju Ludoviku XIV., ki je zato zahteval naj pride sam dožd, poglavar republike, s štirimi člani sveta in se mu oprosti.
Dožd je prispel v vsem sijaju, ki ga zmogla Genova. Ko ga je v versajskem, od zlata bleščečem se gradu nekdo vprašal, kaj se mu vidi tu najbolj občudovanja vredno, je odgovoril s ponosom in dostojanstvom: »Da me vidite tukaj r«
VSAK DAN ENA
Češe ne veš, zdaj izveš:
da je angleško poslaništvo v Rimu državljanom britskega imperija svetovalo, naj zapustijo Italijo;
da vozi Simplonski ekspres zdaj samo od Milana do Carigrada;
da so se na varšavskih ulicah pojavili na prvem mestu nemški napisi in šele pod njimi nazivi ulic v poljščini;
da je posebni delegat angleške vlade, sir Stafford Cripps z letalom odletel v Moskvo;
da je podružnica Reuterjeve agencije v Rimu odpovedala svoje poslovne prostore;
da je Aleksandrija v vojni pripravljenosti;
da je francoska mornarica koncentrirana pri Cipru;
da so izdale egiptske oblasti ukaz, da morajo biti vsi objekti v Egiptu zatemnjeni dnevno od 9. ure zvečer do 5. ure zjutraj.
General Ironside, šef angleškega glavnega stana se je vrnil na Angleško, kjer organizira odpor proti morebitnim nemškim napadom na Anglijo
MICHEL ZfiVACOs
D®n JiBdn
KOMAN.
Klotar torej ni mogel niti pričeti.
Zamislil se je.
»Po kaj sem torej prišel?« se je vprašal.
In čudno: tisti mah, ko si je zadal to vprašanje, je nehal misliti na namestnikovo rakev, na železno skrinjico in na orodje, ki bi ga moral imeti, da bi vzdignil ploščo ...
Ne da bi se le količkaj zavzel nad tem preskokom misli, je v duhu zagledal pred seboj papir z izpovedbama done Silvi je in Jakoba Aubriota.
In že si je dal odgovor na to, kar je bil vprašal.
»Preprosta reč: prišel sem, ker sem bil poklican ...«
Komaj je bil to izrekel, se je začul iz parka zamolkel hrup ljudi, ki so tekali sem ter tja, in pritajenega glasu, ki je dajal povelja.. . Nazadnje je pretrgal tišino ženski glas, ki je obupno zaklical v temno noč:
»Klotar! Klotar! Klotar!«
»Evo me!« je z nečloveškim glasom kriknil Klotar de Ponthus.
Tisti izmed služkinj, ki ji je Leonora najbolj zaupala, je bilo ime Dominika. Bila je Španka. V Parizu, kjer je živela že nekaj let, je bila zvedela, da se je naselil v Arronškem dvorcu don Sancho
I de Ulloa. Ponudila se mu je bila ter si z dobrim I vedenjem in sklicevanjem na svoj španski rod pri-' dobila njegovo in Leonorino zaupanje.
Bila je temnolaska svojih tridesetih let, ognjevitih oči in mršave, žilave postave. Po telesnem dojmu bi jo bil človek uvrstil med zaljubljene nature; v nravnem oziru bi bila utegnila ostati vse svoje žive dni neškodljiva, da je ni nikoli napadla izkušnjava.
V Leonorino nesrečo se je Dominika po mnogih pustolovščinah , ki so bile razcefrale njeno čednost na vse vetrove, strahovito zatelebala v vojaško uniformo.
Ta uniforma je spadala k helebardirski stotniji straže v Templu. Dominika se ji je predala na prvi pogled; krepka postava, rožnati obraz, košati brki in široka pleča njenega nosilca — vse to jo je docela zmešalo.
Vrlemu fantu, ki si je tako naglo osvojil njeno srce, je bilo ime Šimen Žeja.
To ime je bilo povsem zasluženo. Tako pogosto si je gasil žejo v vseh beznicah okrog Louvra, da mu je plača komaj zadostovala. Šimen je bil na glasu, da je dokaj slab plačnik.
Tedaj je prišla ljubezenska idila z Dominiko; začela se je v krčmi, kjer je neustrašni Šimen Žeja nekega dne, ko ni imel prebite pare, junaško prenašal psovke razjarjenega krčmarja ... Dominika je plačala njegov zapitek!
Takisto je bilo naslednji dan ...
Dominika je plačevala in plačevala; gasila je Šimnovo žejo tolikanj požrtvovalno, da tudi njen
zaslužek ni več zadostoval. Da si ohrani ljubezen hrabrega Šimna, pa bi bila rade volje zapisala dušo peklenščku.
Peklenšček se ji je kmalu prikazal v osebi grofa de Loraydana. Skratka, Dominika je postala Lo-raydanova plačana vohunka.
Tisto noč je imela nalogo vzdigniti Leonoro iz postelje in jo zvabiti v park, kakor hitro dobi znamenje, da je trenutek prišel.
»Samo nekaj bi utegnilo pripraviti dono Leonoro, da bi se oblekla, zapustila svojo sobo in šla sredi noči v park,« je premišljevala Dominika. »Samo nekaj... «
Ob preštevanju desetih zlatnikov, ki jih je bila dobila kot naprejščino na celotno ceno svojega izdajstva, ji je to sredstvo takoj prišlo na misel.
Začula je znamenje ...
Koliko je bila ura? Blizu ene po polnoči.
Dominika je stopila v sobo, kjer je spala Leonora, in jo zbudila.
»Kaj se godi?« je Leonora strahoma vprašala, ko je videla njen prepadeni obraz.
»Oh, gospodična, velika nesreča ... «
»Kakšna nesreča? A prav imaš, na kaj drugega naj se pripravim? Gfovori, kakšna nesreča ... ?«
»Ranjen je! Nevarno ranjen! Kako in od koga, ne vem. In kaj je delal v parku ob tej nočni uri, takisto ne vem... Spodaj leži, pod neko lipo, kakor je dolg in širok... Slišala san njegovo ječanje in šla pogledat... «
»Tak kdo, Dominika? Kdo?«
»Prehudo je ranjen, da bi mogel iti do hiše. Oh,
gospodična, tako milo vas prosi, da pridete k njemu ... Joče ... pravi, da vam ima pred smrtjo nekaj povedati... «
»Dominika, konec me bo! Povej, o kom govoriš!«
»Ali, gospodična, saj sem vam takoj povedala-Kaj nisem? Vsa sem zmešana ... Skratka, on je, gospodična... mladi plemič, ki je bil podnevi tu ... gospod de Ponthus ... «
Leonora se je zdrznila in prebledela.
Neutegoma se je jela napravljati.
»Dobro,« je mirno dejala. »Stopi mi po oskrbnika. Podvizaj se.«
Dominika je ubogala. Čez nekaj trenutkov je ves zbegan prihitel Jakob Aubriot. Leonora je bila oblečena. Brskala je po majhnem kovčegu, v katerem je imela mazila, pukanico in obveze.
»Dajte pripraviti sobo,« je velela. »V park naj prineso žimnico za prenos ranjenca. S plamenica-mi naj pridejo. Tudi vi pridite za menoj v park in imejte luč s seboj. Vodi me, Dominika... «
Dominika je vzela svečnik, ki ji ga je pokazala Leonora.
Krenili sta nizdol po širokih kamenitih stopnicah, mimo sten, pokritih z umetnimi preprogami; bajeslovne osebe na njih so se v plapolanju sveče lanju sveče dramile in videti je bilo, kakor da se gibljejo.
Zdaj je bila Dominika vsa bleda — bledejša od Leonore.
»Kaj delaš? Kaj delaš?« jo je opominjal neznan glas iz globine njenega bitja... tisti glas, ki ga niti največji hudodelec ne uduši.
Polet ameriških bombnikov
»Ali vam je zdravilo zoper revmatizem, ki sem vam ga dala, kaj pomagalo?« »Niti najmanj ne«. »Meni tudi ne.«
(»College Humor«)
Vojni ukrepi v Franciji
Velike omejitve svobodnega gibanja — Prepovedano naročanje uniform — Manjši obseg listov
Pariz, 24. maja.
Danes je vlada objavila odlok vrhovnega poveljnika pariškega vojnega okrožja, da imajo varnostna oblastva pravico in dolžnost izgnati iz seinskega departmaja vsakega inozemca sploh in tudi vsakega Francoza, katerega dejanje in nehanje bi ne bi bilo v skladu z varnostjo države. Obenem je pariška policija izvedla obširno racijo pod osebnim nadzorom policijskega prefekta Langerona. Zadnji teden je podrobno preiskala več ko 2000 lokalov. >reko 62.000 oseb je bilo pri tej priliki legitimiranih. 334 prijetih inozemcev so takoj odposlali v koncentracijska taborišča.
K zimskemu dirkališču, ki je določeno za internirane nemške državljanke, često prihajajo ljudje s kovčki, paketi in zavitki, hoteč predati interniranim perilo in razne druge predmete. Sestanki z interniranka-mi pa niso dovoljeni in nihče nima dostopa v notranjost dirkališča. Nekateri posetniki sprašujejo po svojcih, znankah in prijateljicah, toda straža jim daje stereotipne odgovore: »Mi smo samo stražniki in ne vemo ničesar. Lahko prevzamemo pošiljko, da jo pregledamo in izročimo naslovnici, ako je še tu. Če je ni več, bo dobila predmete kaka druga potrebna inferniranka.«
Policijski prefekt je danes izdal odlok glede vojaških uniform zavezniških vojsk, ki so si jih nekateri naročali pri pariških krojačih. Poslej smejo krojaške delavnice izdelovati obleke le onim osebam, ki nesporno dokažejo, da pripadajo eni izmed zavezniških armad. Pokazalo se je namreč, da so mnogi neopravičeno nosili vojaške uniforme, da bi bili s tem deležni raznih prednosti, ki jih imajo vojaki povsod v javnem življenju Francije, zlasti pa na prometnih sredstvih. Krojaške delavnice morajo poslej voditi točen spisek oseb, ki so pri njih naročile vojaške uniforme. Za vsak posamezen slučaj je treba vpisati osebne podatke kupca aH naročnika ter njegov vojaški čin.
Varnostna oblast je aretirala šest. delavcev neke tovarne v okolici Pariza, ki je zaposlena z izdelovanjem predmetov, potrebnih za obrambo države. Aretirana še-storiea je baje izvajala sabotažo v tovarni.
Vsi so predani vojaškemu sodišču. Za sabotažo predvideva vojni zakon smrtno kazen.
Uradni list francoske vlade »Journal officiel« je te dni objavil nov vladni odlok glede potovanja po Franciji. Dovoljenje za prehod iz enega okrožja v drugo dobe samo oni, kj navedejo važen poslovni ali rodbinski razlog za potovanje. Kdor bi navedel neresnične razloge, bo moral plačati visoko globo. Kogar oblasti zasačijo brez dovoljenja prehoda ali bivanja v dotičnem okrožju, ga bodo takoj izgnale, tujce pa pošljejo v koncentracijsko taborišče.
Prošlo noč se je pripetil na vzhodnem kolodvoru nekoliko komičen incident, ki je povzročil precej vznemirjenja. Iz množice belgijskih beguncev je skočil neki moški, tekel po peronu in glasno kričal ime nekega znanega nemškega ministra. Skavti, ki pomagajo policiji vršiti javno službo, so moža ustavili, misleč, da se mu je nenadoma omračil um. Izkazalo pa se je, da je mož klical le svojega tovariša, ki po čudni igri usode nosi ime znanega nemškega ministra. Mož je doma iz Serainga in zatrjuje, da ni prav nič v sorodu z nemškim državnikom. Incident se je kmalu pojasnil.
Listi, ki so morali takoj ob začetku vojne skrčiti svoj obseg, so sedaj dobili novo navodilo, da smejo izhajati samo na štirih straneh. Papir in lesna masa se namreč v Fiancijo uvažata iz Skandinavije in Finske, odkoder je uvoz sedaj praktično nemogoč. Po zatrdilu gospodarstvenikov so zaloge papirja sicer znatne, vendar je bilo treba uporabo omejiti, kajti Kanada, ki zalaga Anglijo s časopisnim papirjem, pr're čase ne bo v stanu, da bi pokrila tudi francoske potrebe. Francija je zadnja leta porabila po 540.000 ton časopisnega papirja letno, izdelala pa je doma le 40% te količine. Tajnik francoskega udruženja časopisov Maillard je izjavil, da bi imeli listi na razpolago dovolj papirja samo še do konca junija, ako bi ostali pri dosedanji potrošnji. S sedaj določeno omejitvijo pa bodo zaloge trajale, dokler se dobava papirja iz Kanade ne uredi. Iz kolonij Francija ne more dobivati papirja, ker tam ni pripravnega lesa zanj. — P. N.
SEVERNA FRANCIJA
f*Cr»to: t.
M L IE %
Proglas muslimanskega verskega poglavarja
Verski poglavar jugoslovenskih muslimanov rcisui ulerna Fehim Spaho je objavil poslanico muslimanskim vernikom. V njej pravi med drugim:
»Splošne prilike, v katerih se nahajajo danes vsi narodi in države, so dokaj nevarne. Vojna se je vnela v državah največjih narodov sveta. Njene žrtve so od dne do dne hujše. Pretresi, ki jih izziva ta silni vojni požar niso omejeni samo na vojskujoče se države, temveč zadenejo tudi nevtralne. V teh težkih časih moramo krepiti mi vsi vero v Boga. vero v sebe, v str-njenost našega naroda in v veliko bodočnost naše države. Država in narod stojita danes za nas vse nad vsemi drugimi interesi. Vsak poskus rušiti vero v naš na-r d in bodočnost naše države, moramo za-treti že v kali. Jugoslovenski muslimani smo bili vedno med prvimi nositelji zvestobe in lojalnosti do države m naše kraljevske hiše. Jugoslovenski muslimani se dobro zavedajo dobrin, ki jih uživajo pod krovom svoje rodne države, kjer so enakopravni državljani z vsemi drugimi. Jugo-slovcnskim muslimanom je Jugoslavija edino domače ognjišče in domovina, brez katere za nje ni življenja Prav tako pa ni za nas svobode izven Jugoslavije. Danes sta nam vsem potrebni predvsem ljubezen in sloga, pa naj potem pripadamo tej ali oni veri.«
Globoka modrost IJrjjistva
»Srbski glas«, glasilo Srbskega kulturnega kluba, k: je doslej zastopal dokaj skrajne srbske plemenske težnje, objavlja v zadnji številki članek, v katerem pravi med drugim:
»Pred skupno nevarnostjo vse bolj izginjajo med nami strankarske, plemenske in verske razlike. Narod v globini svc.je duše občuti, da prihajajo trenutki, ko bo morda treba braniti našo skupno svobodo. Pokazalo se je zopet enkrat, da je narod v svoji duši mnogo boli moder kakor mnogi njegovi voditelji. Naši ljudje lahko pripadajo vsem mogočim političnim skupinam ter se najbolj vneto in zagrizeno bore za njihove ideale in programe. Toda ko je v nevarnosti država, zmaga v dušah, nas. vseh občutek, da ie blagor države in naroda vrhovni zakon vsega našega delanja in nehanja. Čudna in včasih skoraj mistična je ljubezen naših ljudi do države, kadar zaide ta v nevarnost. Ta ljubezen nam ie dala avreolo junakov in ljudi, ki so pripravljeni raje umirati, kakor da bi zopet postali sužnji.«
»Danes se zbirajo nad našim nebom zopet črni oblaki. In zopet ie prežel ves naš narod en sam duh edinstvene volje braniti do poslednje kaplje krvi zadnjo ped naše zemlje. Pred nevarnostmi, ki prete naši svobodi in neodvisnosti, smo preko noči nehali biti Srbi. Hrvati in Slovenci. Pred njimi nastopamo danes kot složen narod, ki je prežet ene same volje: braniti svojo državo in očuvati naša sveta ognjišča našim potomcem.
Dokazov za to ie več. kakor dovolj, kamor koli se ozremo te dni. Tako ie bil te dni nekje na jugu zbor neke naše vojne edinice. katere komandant je Hrvat, njegov namestnik pa musliman. Od vseh oficiriev je samo eden pravoslavne vere. B:o je bil dan znak za zbor. ie stopil pred postrojene edinice komandant Hrvat. Nagovoril je svoje vojake z govorom, ki ie pretresel do mozga vse poslušalce, med katerimi je bilo polno Hrvatov Ko je končal komandant govor, so tisoči vojakov spontano zapeli našo državno himno in par ur pozneje odšli s pesmijo na svoja odrejena mesta.«
wDivna je naša Jugoslavija"
Na dan sokolske pripravljenosti je bil kakor v tisočerih drugih krajih Jugoslavije zbor tudi v sokolskem društvu organiziranega delavstva velikih Batinih tovarn v Bo-rovu. Zbor je vodil starešina borovškega
sokolskega društva, generalni direktor Tomo Maksimovič. Najprej je pojasnil pomen dneva sokolske pripravljenosti, nato pa opisal svoje vtise z nedavnega potovanja po inozemstvu in dejali, da »človek občuti šele po povratku v domovino, kako divna in koliko vredna je naša svobodna Jugoslavija. Naloga vseh Sokolov je, da smo od zibelke do groba vedno pripravljeni braniti svojo državo širiti bratsko ljubezen, krepiti narodno disciplino in utrjevati rodoljub-je našega ljudstva.«
Za g. Maksimovičem je govori' Niko Bar-tulovič, član Savezne uprave Sokola kraljevine Jugoslavije in poveličeval vrednost svobode. »Samo svobodni narodi imajo danes pravico, da se nazivljejo narr-d. Bili so trenutki, ko so se. zbirali temni oblaki tudi nad našo državo in našim narodom. V senci njihove temne pretnje pa so izginile preko noči vse naše medsebojne razlike. Namesto njih stoji danes na jugoslovenskih mejah složen narod, odločen braniti za vsako ceno neodvisnost svoje države in svojo svobodo. Zadnje tedne smo pokazali vsemu svetu, kaj smo in kaj pomenimo.«
Duševna obrambna pripravljenost slovenskega delavstva
»Nova pravda«, glasilo narodnega delavstva, objavlja uvodnik, v katerem opozarja na položaj našega delavstva v splošnem pripravljanju našega naroda za velike naloge v bodočnosti List piše med drugim:
»Slovenski delavci so pripravljeni braniti za ceno svojih življenj meje naše kraljevine Jugoslavije. Danes delavec ve, da ni brez domovine, ki mu je rodna slovenska zemlja in pa svobodna in narodna jugoslovenska država. Naš delavec se ie odrekel mednarodnim čuvstvom sentimentalnosti in se z vsem ognjem svojega srca oklenil samo svojega lastnega naroda in njegove države. Slovenski delavec se danes dobro zaveda, da za njegove interese ne more biti drugega življenja kakor življenje v lastni, svobodni in
po demokratičnih načelih vladani narodni državi. Delavski razred hoče biti danes moralno močan, strnjen in odločen.«
»Tudi Delavska zbornica — piše dalie »Nova pravda« — ima v sedanjih časih svoje posebne dolžnosti. Predvsem ima dolžnost, da združi v eni volji in miselnosti vse slovensko delavstvo in ga moralno usposobi za enoten in složen odpor in obrambo. Doslej še nismo ničesar videli, kar bi potrjevalo, da naša Delavska zbornica pravilno pojmuje svojo nalogo. Mi je zaradi tega ne obtožujemo, temveč samo postavljamo vprašanje, kdo bo v odločilni uri odgovoren za stanje moralne pripravljenosti slovenskih delavcev in nameščencev.«
»Obzor" in »Samouprava"
Zavoljo rezultatov zadnjih občinskih volitev v banovini Hrvatski se je spustil v ostro polemiko z glavnim organom Jugoslovenske radikalne zajednice »Samoupra vo« tudi zagrebški »Obzor«, ki je imel sicer vedno neko posebno razumevanje za težnje JRZ. »Obzor« zagovarja sedaj celo Samostojno demokratsko stranko, ki jo je doslej navadno ostro prijemal. Sedaj se brani pred napadi glavnega organa JRZ, ki ji je očital, da je zlorabljala oblast in da po rezultatih občinskih volitev ne predstavlja več politične volje Srbov v banovini Hrvatski. 2&grebški starina tudi zame rja »Samoupravi«, ker se je postavila na sta lišče, da sta Srbija in Beograd bližja duhu in tradicijam Srbov v banovini Hrvatski, kakor pa Hrvatska in Zagreb.
V svojem ogorčenju proti »Samoupravi« se je postavil »Obzor« celo na stališče, da »JRZ kot stranka v Hrvatski stvarno sploh ne obstoji. To kar se zbira okrog JRZ v banovini Hrvatski so samo ostanki Stojadinovičevega režima, ki so spremenili svojega šefa, ne pa tudi svojih pravih ciljev. Danes je v banovini Hrvatski glavni agitator JRZ bivši Stojadinovičev poslanec Crljenica, ki si je postavil za glavno nalogo dokazati, da so ostali samostojni demokrati brez pristašev. Glavna zaslomba JRZ v banovini Hrvatski so ljudje okoli tednika »Nova srpska riječ«, ki so bili do včeraj na dr. Stojadinovičevi politični liniji in ga dvigali v nebo kot od Boga danega voditelja. Zaradi tega tudi trdijo samostojni demokrati, da vodi JRZ dvolično politiko. Ako misli JRZ res iskreno voditi politiko sporazuma, potem mora sodelovati v banovini Hrvatski s SDS in Kmetsko demokratsko koalicijo, ne pa s Stojadinovi-čevimi ljudmi.«
Glasilo mladine JRZ
o stikih z Rusijo
»Slovenski jug«, glavno glasilo mladine JRZ, hvali v uvodniku vlado, da je sklenila s sovjetsko Rusijo trgovinsko pogodbo, in pravi:
»Pogodba, ki je bila sklenjena z Rusijo, je bila poleg vseh naših že sklenjenih pogodb z državami Balkanske zveze, Bolgarijo in Madžarsko, velika potreba. Izjava, ki jo je dala naša delegacija po povratku iz Rusije o veiliki slovanski državi, njenem kultu do rodne grude in dela. o njenih simpatijah do nas na Balkanu, je znak zgodovinske doslednosti. Pisanje našega resnega stika in iskreni pozdravi naše javnosti na naslov te pogodbe pa so znamenje zavednosti vseh naših nacionalnih krogov.«
Zmešani pojmi zagrebškega starine
Zagrebški »Obzor« poskuša, bogve po čigavem naročilu, dokazati, da je bila prav za prav pravi krivec uspeha JRZ pri zadnjih občinskih volitvah v banovini Hrvatski — Jugoslovenska nacionalna stranka, ki da je s svojimi glasovi podprla kandidate JRZ proti samostojnim demokratom. Mi smo gospode pri »Obzoru« nedavno opozorili na sklep banovinskega vodstva JNS za banovino Hrvatsko, da se stranka občinskih volitev ne bo udeležila in na dejstvo, da so se vse organizacije stranke tega sklepa striktno držale. Morda so kje posamezni člani iz lokalnih razlogov podprli toi ali ono listo, bili pa so to samo sporadični primeri, kar vedo gospodje okoli »Obzora« prav dobro.
Kljub temu pa so častitljivi gospodje objavili v sredo beležko »Kako je JNS agitirala za občinske volitve v Hrvatski.« Priznamo, da smo z velikim zanimanjem pričeli čitati beležko pod tem dosti obetajočim naslovom. Na svoje začudenje pa smo morali ugotoviti, da je zagrebški starina zopet enkrat lagal kakor ciganski me-šetar. Zatrjuje namreč, da se je »posebno odlikoval v volilni agitaciji proti Hrvatski seljački stranki, Samostojni demokratski stranki in Kmetsko demokratski koaliciji član glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranake g. senator dr. Peter Zec.« Nato bjavlja volilni proglas g. dr. Zeca, v katerem poziva prijatelje, naj volijo »srbske liste«. Toda dr. Zec je drugačen poštenjak, kakor so gospodje okoli »Obzora«. Zavedajoč se, da je izstopil iz Jugoslovenske nacionalne stranke že jeseni leta 1938, ko se ni strinjal s sklepom vodstva JNS, da bo šla v volitve skupno z ostalimi opo-
zicijskimi strankami na listi dr. Mačka, ni sedaj niti z besedico namignil v celem svojem proglasu, da bi imel kakršnokoli zvezo z JNS pri svoji akciji proti HSS in SDS. Kljub temu pa »Obzor«, pri katerem seveda prav tako dobro vedo, da dr. Zec ni član JNS, zaključuje svojo beležko z besedami: »Zanimivo je, da trdi dr. Zec, da gledajo tudi Hrvati, ki so člani JNS, prav tako na odnošaje med Hrvati in Srbi kakor cm.«
Pravijo, da se včasih grešniki popravijo vsaj na stara leta, ko stoje že z eno nogo v grobu. »Obzor« pa bo očividno ostal zakrknjen pokvarjenec še onkraj groba.
Ker pa pravi stari pregovor tudi, da ima laž kratke noge, se je v isti številki dogodila »Obzoru« neprijetna nesreča. Dočim dokazuje v dveh kolonah, kako intrigira JNS v banovini Hrvatski preko JRZ in ar. Zeca proti sporazumu in politiki pomirjen j a med Srbi in Hrvati, pa objavlja na isti strani beležko »Predsednik sarajevske obrtniške zbornice o potrebi sporazuma«. V beležki navaja citat iz govora predsednika sarajevske obrtniške zbornice g. Dušana Mariča, ki je dejal: »Tolažljivo je v današnjih težkih časih, da je bil dosežen sporazum med Srbi in Hrvati, ki je najbolj sigurno jamstvo, da bo lahko prebrodila naša državna zajednica vse nepri-like in ohranila v celoti neokrnjenost svojih meja, neodvisnosti in svobode...«
Gospod predsednik Dušan Marič pa je istočasno tudi predsednik banovinskega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke za drinsko banovino in eden najbolj uglednih članov ožjega glavnega odbora JNS..,
Pogreb generala Kondiča
Beograd, 29. maja. p. Ob veliki udeležbi civilnega prebivalstva, zastopnikov patriotskih organizacij in posebno še vojske, je bil danes na novem pokopališču v Beogradu svečano pokopan nekdanji poveljnik ti-mo.škc divizije general Vladimir Kondič. Kralja je pri pogrebu zastopal polkovnik Poleksič. Pogreba se jc na čelu večjega števila generalov udeležil tudi vojni minister general Nedič.
Iz državne službe
Beograd, 29 maja. p V poštni službi so napredovali za višjega tajnika v 5. pol. skupini inž Rajko Polič pri ljubljanski direkciji, za inšpektorje v 5. pol. skupini Marija Binder, Ivo Kip, Frančiška Stanonik, Ana Pečircr. Gregor Hribar, Peter Hcrer in Josip Čampa pri ljubljanski direkciji. Matevž Štefe, Mihaeli Tavčar, Antonija Žnidarič, Danica Kobal. Kristina Kokalj in Fran Žniderič na posti Ljubljana I, Aleksander Jakša, Josip Tomaž, ViktoT Leg, Leopold Rihard. Rafael Trampuž, Vladimir Jazbec. Josip Šager in Ferdinand No-drag, na pošti Ljubljana II, Albert čonč na pošti Ljubljana VII.. Avgust Cerne v ljubljanski poštni avtogaraži. Viljem Pupis in
Vaclav Kunst na pošti Maribor I., Franc Volavšek in Martin Šotine na pošti Maribor II., Marija Debeljak, Cirila Novak, Albin Lajtgcb in Mihael Horvat v Celju, Franc Mlinaric v Središču ob Dravi, Fran Žnidernik na Pragerskcm, Aleksander Kump v Kranju, Josip Stegenšek pri Sv. Juriju ob južni žcleznici, Josip Krivec v Slovenski Bistrici. Anton Pevec v Ormožu, Emil Omahen v Škofji Loki, Josip Dvorak v Ptuju. Marija Maver v Krškem, Leon Hclmin v Kočevju. Marija Posti v Beltincih, Zmagoslav Nusbek na Vrhniki, Ivan Jainnik v Mcži. Anton Bavšek v Radovljici, Fran Brumec v Gornji Radgoni, Gabrijel Maružič na Jescnicah, Josip Turk v Brcžicah.
Za tehnične inšpektorje v 5. pol. skupini so napredovali Konrad Dvorak v ljubljanski dirckciji, Ludvik Fcigei pri sarajevski dirckciji, za računske inšpektorje v 5- pol. skupini Rudolf Lukcž. Vinko Slamič, Lojze Jurtcle. Stanko Podreberšek. Franc Lev-stek in Stanko Gaberščik pri ljubljanski poštni direkciji.
Beograd, 29. maja. p. Za uradniškega pripravnika v 9. pol. skupini je bil nameščen pri ministrstvu za telesno vzgojo naroda Janko Kavčič, ki je dovršil učiteljišče in visoko šolo za telesno vzgojo v Berlinu.
SPO
železničar
na Jesenicah
Štiri povratne tekme Iz I. kola finalov za prvenstvo SNZ
V nedeljo, dne 2. junija t. 1. bo na Jesenicah važna povratna tekma iz I. kola finalov za prvenstvo SNZ, in sicer med domačim Bratstvom in železničarjem iz Maribora.
Jeseničani so prvo tekmo v Mariboru izgubili precej visoko, pri čemer pa jim je treba priznati v opravičilo, da so morali zaradi izrednih razmer nastopiti v zelo oslabljeni postavi. Bratstvo se je za nedeljsko revanžno tekmo dobro pripravilo in bo skušalo rešiti, kar se da, če ne pa vsaj častno zastopati jeseniški nogomet.
Na Jesenicah računajo, da bo ta tekma privabila na igrišče rekordno število občinstva, ki bo brez dvoma domačim v krepko oporo.
★
Razen te jeseniške tekme se bodo v enaki konkurenci sestali to nedeljo še trije pari, in sicer Kranj in Amater v Kranju, Maribor in Olimp v Mariboru ter Cako-večki SK in Mars v čakovcu. Seveda je treba v vseh teh srečanjih smatrati domače enajstorice za favorite, ne glede na to, da Imata Maribor in CSK že iz prvih tekem pretekle nedelje po nekaj golov na dobrem. Po končanih nedeljskih tekmah bomo že imeli štiri semifinaliste za naslov bodočega prvaka Slovenije!
V nekajl vrsteh
Zagreb noče navodil za reorganizacijo v športu
Zagrebški »Jutarnji list« je v zvezi z nedavnimi navodili, ki jih je izdalo ministrstvo za telesno vzgojo z glavnimi smernicami, po katerih naj se na novo uredijo naše vrhovne športne organizacije v zvezi z novo politično ureditvijo države, sprožil načelno vprašanje, ali šport v banovini Hrvatski sploh spada v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo. List zastopa stališče, da ie po obstoječih uredbah nazadnje morda res tako, zato pa se obenem zavzema, da bi se moral hrvatski šport popolnoma oprostiti vpliva ministrstva, ki proti njemu v zadnjem času nastopa s čisto he-gemonističnimi metodami. V svojih Izvajanjih omenja tudi skorajšnjo ustanovitev Slovenske športne zveze, češ da je tudi to eden dokazov, da se vrhovne organizacije narodnih športnih zvez pripravljajo na samostojno reševanje reorganizacijskih vprašanj. Smernice in navodila, ki jih je mini-nistrstvo izdalo — tako pravi list —, ne bodo veljale, če jih ti forumi ne bodo sprejeli.
Brez dvoma je pokazalo dosedanje delo za reorganizacijo marsikje mnogo slabih strani in več ko koristno bi bilo, da bi izdana navodila iz ministrstva bodisi s pristankom vrhovnih športnih organizacij ali brez njega dobila obvezno moč za vso državo. Kaže namreč, da Zagreb začenja spet s svojo staro pesmijo, češ da mora pri določitvi sedeža zvez posameznih športnih panog imeti vlogo ne samo kraj, ki je prirodno središče dotične športne panoge, temveč po potrebi tudi kraj v zgodovinskem središču, kar velja posebno za slučaje, v katerih je bilo vodstvo iz tega središča brez večjih napak in je dokazalo vso sposobnost za vršenje teh poslov. Za tem grmom tiči zajec in tukaj je ona kočljiva točka v omenjenih navodilih, ki bi utegnite Zagrebu v tej ali oni športni panogi iz-
trgati hegemonijo, nad katero se pritožuje, češ da veje iz ministrstva za telesno vzgojo. Naša Slovenska športna zveza se v tem pogledu in s teh vidikov bržkone ne bo mogla solidarizirati s »Hrvatsko športno slogo«, ki pripravlja menda v kratkem neke {»osebne sklepe v tej smeri.
V	tekmah za dunavski pokal, kjer sodeluje pet ligaških klubov osiješkega in subotiškega podsaveza, je bilo dozdaj od« igranih pet tekem, v katerih si je nabrala največ točk Vojvodina iz Novega Sada, na naslednjih boljših mestih pa sta Slavija iz Osijeka in ŽAK iz Subotice. V nedeljo bosta igrali Slavija in Bačka v Osijeku ter Vojvodina in Bata v Novem Sadu. Konkurenca zaradi odsotnosti številnih igralcev ne gre prav gladko od rok.
V	nedeljo bo zagrebški HMK Zagreb priredil znano gorsko motociklistično dirko na cesti na Jelenovac. Ker je to otvoritvena motociklistična prireditev v Zagrebu, vlada zanjo tudi med našimi motociklisti precejšnje zanimanje.
Da bi dvignil interes za lahko atletiko, bo HAS v nedeljo dopoldne po dolgem presledku spet izvedel velik propagandni tek po zagrebških ulicah, in sicer v štafeti 10X200 m. Pravico nastopa imajo tudi vsi neverificirani člani športnih klubov, tako da računajo na veliko udeležbo.
Razpis
Propagandnega lahkoatletskega mitinga, ki ga priredi SK Mura v Murski-Soboti v nedeljo, dne 2. junija t. 1. ob 9.30 na svojem »Stadionu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja« v naslednjih panogah in z naslednjim vrstnim redom:
tek 100 m jun. B, tek 100 m jun. C, tek 100 m sen., skok v višino sen. in jun., met diska sen. in jun., met krogle sen. in jun., štafeta 800X400X200X100 sen., tek 1000 m jun. C. skok v daljino sen. in jun. in štafeta 4X100 m sen.
Prijave je poslati najkasneje do 1. junija t. 1. na naslov: prof. Benedičič Tine, Murska-Sobota. Prijavnine ni.
Nagrade: pri 5 tekmovalcih prva dva, pri več kakor 5 tekmovalci dobijo prvi trije priznanice. Tekmovanje bo na tekali-šču, dolgem 375 m in posutem z ugaski, ki ima 4 nedvignjena zavoja. Pravico nastopa imajo vse verificirani in neverificirani atleti klubov, članov ASKJ. Tekmovanje se izvede po pravilih odn. pravilnikih ASKJ.
Iz sekcije ZNS v Ljubljani. Plenarni sestanek ljubljanskih sodnikov bo v petek, 31. maja, ob 20. v posebni sobi restavracije pri Slamiču. Sestanek je obvezen za vse ljubljanske sodnike.
Ustanovni občni zbor Slovenske športne zveze, ki je bil prvotno določen za drevi, je iz tehničnih razlogov preložen na petek, 7. junija t. I.
SK Grafika. Drevi ob 20. v palači Grafike obvezni sestanek juniorskega in I. moštva zaradi gostovanja v Celju.
»Ilustrovane sportske novosti« št. 22 so izšle. Vsebina: Slavija in Jugoslavija sta poskrbeli, da bo drž. nogometno prvenstvo spet zanimivo. — Slovenci ustanavljajo Slovensko športno zvezo. — Druga tabela najboljših letošnjih atletskih rezultatov itd. Vmes je še več zanimivih člankov in dovolj pestrega drobiža iz vseh športnih panog po svetu čeprav so morali aktivni športniki mnogih držav športno orodje zamenjati z morilnim orožjem. Posamezne številke so po 1 din.
MALI OGLASI
Službo dobi
Beseda 1 din, davek 3 din. za Šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Prikrojevalko
za perilo sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko izvežbana« 13909-1
Služkinjo
k otrokom in deloma veščo tudi kuhe, iščem za Go- ! Hotel kavarna, restavracija
Praktikanta(ko)
sprejmem za dve leti na državno pogodbeno pošto. Predpogoj mala matura. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in marljiv«.
14011-44
Natakarskega
vajenca
z meščansko šolo ali odgo varjajočimi razredi srednje šole, sprejmem takoj. Sprejmem isotako
raznašalko močnate
renjsko — letoviški kraj. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Služkinja«.	13994-1
Knjigovodkinja
in korespondentka, vešča slovenščine in nemščine — dobi takoj mesto. Prednost imajo one z znanjem več jezikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Knjigovodkinja«.
13987-1
Brivskega
pomočnika
po možnosti damskega frizerja, sprejmem takoj. Čeh Alojz, brivec, Dol pri Hrastniku-
13991-1
Orel, Maribor.
14022-44
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Frizerko
iprejme takoj Zavrl Milan, frizer, St. Vid nad Ljubljano.
14000-1
Salon »Moda«
Pražakova 15/1., išče več pomočnic.
13999-1
Brivski pomočnik
mlad, dober delavec, dobi zaposlitev takoj. Zrimšck, Litija.	14009-1
Krojaškega
pomočnika
prvovrstnega, za velike komade, iščem. »Elegance«, Maribor, Meljska 2.
14023-1
Pletilja
samostojna, 25 do 30 let stara, ki plete na ročni stroj, z znanjem prikrojeva-nja in entlanja, dobi takoj
Strojepisni pouk
(za časa počitnic). Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9-ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesce. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 3. junija. Šolnina najnižja. Največja strojepis-nica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. — Christofov učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 48-43.
13907-4
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
M.____________
Besede I din, davek 3 din za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 dm.
Potnik
ki potuje po Štajerski, Hrvatski ali Sibiji, dobi lahko zraven še malo kolekcijo pletenin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »8%«.
14001-5
Avto, moto
beseda 1 din, davek 3 din, ca šifro ali daianie naslova > din. Najmaniši znesek 17 din.
Tovorni avto
v dobrem stanju za prevoz dolgega lesa, po možnosti s prikolico in event. na pogon na oglje, takoi kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prevoz lesa«.
13988-10
Beseda I din, davek 3 din. za šifro tli daianie naslova 5 din. Najmaniii znesek 17 din.
Enosob. stanovanje
z balkonom, suho, sončno, oddam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13717-21
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Enosob. stanovanje
z balkonom, suho, sončno oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13992-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico oddam takoj. Dolenjska cesta 102.
14016-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, lepo, oddam junija. Mestni trg 13/11.
14017-21
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 5 din, za šifro ali daianie naslova 5 din Najmaniii znesek 17 din.
Sobo
opremljeno, oddam pri Sv. Krištofu boljši osebi takoj ali 1. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13838-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14026-23
tfeseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniii znesek 17 din.
/sr.kovrstno zlato
icupuje no najvišjih cenah C RUN i : uvelii Ljubljana. UVlfova ulica

Razno
Kolesa
po neverjetno nizki ceni Izbira velika. Remec. Dolenjska ces. 5, Ljubljana.	11455-11
Zastonj
daiem čebulček,	vsako količino. Sever & Comp,
Ljubljana.	13980-6
Orig. perzijske
preproge
nekoliko komadov kakor tudi »Luxorjev« naprodaj na ljubljanskem velesejmu. Sarajevska tkaonica čilima.
13977-6
Večja količina
odrezkov
bombažastih m volnenih, stalno" mesto "na "deželi?"— I naprodaj. — M. Ogorevc,
Oskrba v hiši. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Samostojna«.
14024-1
Dekle za kuhinjo
in pomoč v gostilni sprejmem takoj. — Gostilna »Vitez«, Breg 18.
14029-1
Beseda 50 car, davek 3 din, t« 3 din za šifro Ji daja nje naslova. — Najmaniii znesek dni 13.
Lesni manipulant
in šofer išče takojšnje službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13921-2
Žagovodja
zmožen manipulacije z lesom in konstrukcije nove žage, išče stalno službo. — Naslov: Toson Ciril. Raki-čani 46, p. Murska Sobota.
13960-2
24 leten fant
kmečkih staršev, išče službo. Vajen vsakega dela in zelo dobrega vedenja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14003-2
Blagajničarka
z malo maturo in trg. šolo zmožna pisarniškega dela, strojepisja, išče službo v pisarni ali kot blagajničarka. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »De-vetnajstletna«.
14008-2
Grosuplje.
13990-6
Prodam pult
s steklenim nastavkom, po-raben za slaščičarno ali mlekarno. Poizve se: Celovška cesta 43/1.
13954-6
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Naprodaj trgovina
na zelo prometni točki sredi Maribora z inventarjem in zalogo. Potreben kapital din 100.000. Ponudbe na anončni biro Hinko Sax, Maribor pod »Posebna priložnost«.
13943-19
Lokal z mlekarno
in inventarjem ugodno oddam takoj sredi Ljubljane. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra.
14007-19
Beseda I din, davek i din
za šifro ali datamt naslnv 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Hišo z vrtom
enodružinsko v okolici Ljubljane prodam. Vižmar-je 10, pod klancem.
13969-20
Hišo
večstanovanisko, prodam za din 230.000. Potrebno polovica gotovine, drugo hipoteka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13993-20
Vajenci (ke)
Trgovskega vajenca
krepkega, sprejmeva. Ponudbe s spričevali in sliko na Norb. Zanier in sin, Sv. Pavel pri Preboldu.
13986-44
Lovsko puško
dvocevko kal. 16 za brez-dimni smodnik, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Puška«.
13897-7
Kovček - omaro
(Kofferschrank) za obešanje obleke, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Potovanje«.
14002-7
Omaro
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Ohranjena«.
14006-7
Kapital
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Hranilne knjižice vrednostne papirje
najugodneje prodate pri Bančno Kom. Zavodu, Maribor, Aleksandrova 40
134 16
Klavir
dobro ohranjen, lep, bo danes prodan na sodni dražbi ob 15.45 uri v Mostah, Zaloška cesta št. 1.
13934-26
Lepo vinsko klet
nad kletjo soba in zraven vinograd s 1.300 trtami, vse v dobrem stanju, v Semiču Bela Krajina, ugodno prodam. Poizve se pri Jakobu Golobiču, Gradnik, pošta Semič.
14013-20
Hišico za letovanje
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Weeckend« 14027-20
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Pohištvo
novo m že rabljeno, ki ga želite prodati aH sa mo dati v shrambo — sprejmemo v posebni od delek v komisijsko pro. dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. — Sporočite nam na do pisnici ali ustno Prevoz pohištva preskrbimo 3a ml. Ivan Mathlan, Ljub ijana Tyrševa 12.
19-12
Izgubljeno
Zlata damska ura
je bila izgubljena v torek zvečer na poti iz kina Union mimo Tabora proti Zeleni jami. Najditelj se naproša, da jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra.
14005-28
Stranka 2 oseb
išče v strogem centru mesta dvosobno stanovanie Z vsem komfortom in plinom, ev. tudi s kabinetom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Višji penzionist«.
13929-21a
Manjše stanovanje
s kopalnico, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dve osebi«.
14014-21a
obo odda
Vsaka beseda 2 din: davek 3 din. Za daianie naslova S din. Najmanjii znesek 20 din.
Opremljeno sobo
lepo. sončno, oddam s 1. junijem. Naslov v oglas, odd. Jutra.	13968-23
Majhno sobico
s prostim vhodom, oddam takoj ali 15. junija. Napoleonov trg 6/III.
14015-23 Opremljeno sobo
blizu Glavne pošte oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14012-23
Krasno sončno sobo
poleg sodnije, elegantno opremljeno (kauč) strogo separirano s stopnišča, kopalnica, telefon, oddam samo boljše situiranemu gospodu. Pojasnila tel. 46-27.
14019-23
Beseda 1 din. davek 3 dio, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjii znesek 17 din.
Stare znamke
kupujem, zbirke, partije, Massenware, v vsaki količini ; plačam najvišje cene. Nujne ponudbe na Filat. biro Dr. Simič, Zagreb, Ilica 25, ali osebno sobota 1. VI. Hotel Metropol Mi-klič, Ljubljana.
14004-32
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
V najem ali odkup
vzamem gostilno ali buffet v Ljubliani ali okolici. — Kavcije zmožna. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna«.
14025-17
Seseda 1 din. davek 3 din,
za šifro ali najame naslova 5 din. NajmanjSi znesek 17 din.
Moko
najboljše kvalitete in vseh vrst, proda na veliko pod najugodnejšimi pogoji — Osrednja kmet. zadruga v
Murski Soboti.
OTOMANE
po din 320.— nudi
R. RADOVAN
tapetnih Mestni trg IS.
PREMOG
KOKS — DRVA nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo saito jo pustit« redno fmaMSoo Čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REIGH
Ljubljana Poljanski nasip 4-9 — StedoEkatair?
13989-33
Beseda 1 din. davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova din. Najmanjši znesek 17 din.
Klavir
lepo, dobro ohranjen, se bo prodal na sodni dražbi danes ob 15.45 uri v Mostah, Zaloška cesta 1. — Kupci vabljeni!
13935-32
SREBRO, DRAGE KAMNE in vsakovrstno
ZLATO
kupuje po najvišjih cenah JOS. EBERLE,
Ljubljana, Tyrševa 2. nalača hotela »Slon«
MODERNE KAUČE
Schlaraffia vložke nudi solidno in po nizki ceni, tapetništvo
E. Zakrajšek,
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 34, tel. 48-70.
Naše gledališče
DRAMA
četrtek, 30.: Revizor. Red B. Gostovanje
Mihajla Markoviča iz Zagreba. Petek. 31.: Jakob Ruda Igrajo maturanti
klasične gimnazije Izven. Sobota. 1.: Naša kri. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, 2.: Severna lisica. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Gogoljeva komedija »Revizor« obsega 5 dejanj. Delo je prevedel Ivan Prijatelj. Motto te satirične komedije je ruski pregovor: »Ne dolži ogledala, če imaš grd obraz.« Na tej osnovi je pokazal pisatelj razmere v majhnem provincijalnem mestu, v predvojni Rusiji. Korupcija uradni-štva, ki se razkrije lažnemu revizorju — je sicer nekoliko groteskno, a vendar udarno naslikana in predstavlja udarno sliko iz 19. stoletja. Naslovno vlogo bo igral Jan, vlogo poglavarja Anton Antonoviča kot gost Mihajlo Markovi č, nadalje Nablocka, Levarjeva, Kralj, Gregorin, Ga-brijelčičeva, Skrbinšek, Lipah, Peček, Jerman. Sever, Kaukler, Simčičeva, Bratina, Potokar, Plut in Brezigar. Režiser dr. Kreft.	i
V soboto bo premiera Finžgarjeve ljudske igre v treh dejanjih: »Naša kri«. Dejanje se godi za časa Napoleonove osvoboditve Ilirije in riše trde preizkušnje, ki jih je moral pretrpeti naš kmet. Finžgar je orisal v igri moralno moč kmečkega ljudstva, njegovo zvestobo do doma in vere, navad in izročil. V tej predstavi bodo imeli mlajši igralci priliko nastopiti v odgovornejših vlogah, zato bo uprizoritev
te igre prinesla novo zanimivost.
★
OPERA
Četrtek, 30.: Kleopatra. Red četrtek. Petek, 31.: zaprto.
Sobota, 1. junija: Evgenij Onjegin. Red A. Gostovanje baritonista inž. Nikole Cvejiča, člana beograjske opere. Nedelja, 2.: Tosca. Izven. Gostovanje Te je Laboševe iz Zagreba in Borisa Popova. Znižane cene. švarova »Kleopatra« je prvo domače operno delo velikega formata, ki se je porodilo iz bogate avtorjeve odrske izkušenosti in žive glasbene invencije. V vsebinskem o žiru ima za osnovo več kot zanimivo življenjsko zgodbo slavne egiptske kraljice, ki je znala s svojim čarom prikleniti naše i Cezarja i Antonija. Naslovno partijo igra in poje v naši uprizoritvi naša odlična mlada pevka V. Heyhalova ob sodelovanju Janka, Betetta, Francla in ostalih prvih solistov našega ansambla. Za blesteč zunanji okvir uprizoritve so poskrbeli režiser Debevec, inscenator inž. Franz in dr. švara kot dirigent.
Odlični junaški baritonist Nikola Cvejič. ki je nastopal razen na našem, beograjskem in zagrebškem odru z ogromnim uspehom tudi na Dunaju, v Varšavi, Pragi, Kopenhagenu, Stockholmu, Oslu. Bratislavi itd., bo po »Borisu Godunovu« gostoval konec tedna še v naslovni partiji čarobno lepe Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin«. Cvejič razpolaga s
krasnobarvnim organom kovinskega zvoka in topline, kar zna združiti z impozantno odrsko pojavo in inteligentno kreativno silo v občudovanja vredno celoto. Ker bo ta drugi njegov nastop na našem odru obenem tudi poslednji, opozarjamo p. n. občinstvo da si pravočasno zagotovi vstopnice.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 30.: Krisalida. Red B. Zadnjič.
Iz Kranja
r— Otrok s patrono. Na Trabelnem je našel med staro šaro ostro naboj no par-trono šolarček Dako Miklavčič. Nevarna igrača je bila dečku zelo všeč. Pričel se je z njo igrati. V roke je naposled vzel še kos železa, s katerim je nabijal po zadnjem delu patrone. NastaJa je kratka, eksplozija, ki je dečku otrgala prste po desnici.
Iz Ptuja
j— Sokol v Ptuju priredi v nedeljo, 2. junija, ob 15. uri na letnem telovadišču javen nastop. Skupen odhod z godbo izpred Mladike bo ob 14.3 0. Pridite vsi prijatelji Sokola! (—)
R
D I
Četrtek, 30. maja
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 12: Izlet v tuje kraje (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Objave. — 13.02: Radijski šrameL — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence. — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objeva. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Mladinski zbor »Zvonček« poje slovenske umetne in narodne pesmi. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe.
—	22: Napovedi in poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester.
Beograd 18.30: Koncert radijskega orkestra. — 19.40: Narodna glasba na harmoniki. — 21.10: Narodne pesmi. — 22: Plesna glasba (plošče). — Zagreb 17.15: Koncert radijskega orkestra. — 20: Mozart »Godalni kvartet G-dur«. — 20.20: Splitske pesmi (poje moški vokalni kvartet).
—	20.50: Dvoržak: »Godalni kvartet F-dur«. — 22.25: Koncert orkestra na pihala. — Sofija 17: Za ples in zabavo. — 18.45: Mah orkester. — 20: Koncert tria.
—	20.30: Vokalni koncert. — 22: Plesna glasba. — Praga 20: Koncert (prenos z glasbenega festivala). — 21.30: Lahka glasba. — 22: Koncert del čeških skladateljev. — London 19: Lahka glasba. — 22.25: Orkestralni koncert. — 23.15: Plesna glasba. — Pariz 19.15: Pisan zabavni program. — 20.20: Gledališka oddaja. — 21.50: Koncert. — 23.15: Jazz. — Rim 17.15: Plesna glasba. — 21: Prenos Rossi-nijeve opere »Sevilipki brivec«. — 23.30: Plesna glasba. — Berlin 19.15: Popularni koncert (orkester in tri harmonike). — 21.30: Lahka orkestralna glasba. — 23: Nočni koncert.
vročega
G« v
rte
TOVARNA ČOKOLADE, BONBONOV IN MARMELADE
Za
r e
Poslovalnica: Jurišičeva ui. Tovarna: Pile I. štev. 10.
r^rzri | [
I
severnega pula
V vseh krajih sveta se uporablja Contax II tvrdke Zeiss Ikon. Ta aparat ima kovinski zapirač do 1/1250 dela sekunde, spojeno iskalo z dalji-nomerom, vgrajen samosprožilec. — Objektivi se lahko zamenjajo počenši od širokokotnega objektiva Tessar 1:8/2,8 cm pa preko Standard objektiva Sonnar 1:2/5 cm do teleobjektiva f=:13,5 cm, f=18 cm in f=50 cm.
Fotoaparat si morete ogledati v vsaki boljši fototrgovini. Brezplačne prospekte lahko dobite pri tvrdki M. P a v 1 o v i č, Beograd, Mil. Draškoviča, pošt. pretinac 411.
Priporočamo svoje prvovrstne izdelke vseh vrst čokolade, bonbonov, desertov in marmelade. Specialiteta: Dvakrat pasirana mezga (pekmez)
Zahtevajte našo domačo znamko v vseh boljših
trgovinah!
Zastopnik za Slovenijo:
tt* Bon-Bon, Florjane Josip
LJUBLJANA, Miklošičeva c. 30 — Tel. 44-42.
Kokus tekači
za hodnike in stopnišča v vseh barvah v zalogi
prl Sever Rudolf,
I Ljubljana, Marijin trg Z.
IŠČEMO zanesljivega
avtoprevoznlka
s tovornim Diesel-avtomobilom za prevoz premoga z rudnika na postajo in k strankam. Sklenili bi z njim pogodbo.
Interesenti dobijo informacije pri Rudarski družbi Bohemiji, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 — ali pri ravnateljstvu rudnika v Pečovniku pri Celju.
DEZINFICIRAJTE
greznice, stranišča In gnojišča z neolfenim apnenim dušikom 1 kg na 1 m2, da uničite mušj$ zalego. — Sedaj je zadnji čas!
Vrtne
sečnike
izdeluje počenši od Dii
Bela Fettmann ZAGREB,
Masarykova 9.
Nepričakovano nas je zapustil brat, gospod
IVAN KORŽE
TRGOVEC, GOSTILNIČAR IN POSESTNIK
v Cirkoveih na Dravskem polju, dne 29. maja 1940.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo dne 1. junija 1940, ob 10. uri dopoldne na domačem pokopališču.
Cirkovce, dne 29. maja 1940.
Žalujoča brata in sestra
DAMSKO KAPELO
po možnosti s čim več harmonikami IšCEMO za železniško restavracijo, Zagreb, glavni kolodvor. — Ponudbe s plačilnimi pogoji, brez stanovanja a z oskrbo, dnevom nastopa poslati na upravo restavracije.
N S
Trstie za strope |
parkete, bakulo, strešno lepenko, bitumenjuto, bitumen, lesni cement, katran, karbolinej, JUGOLIT-plošče za predelne stene in izolacijo — in razna sredstva za Izoliranje dobite najceneje pri
Jos.R.Puh,
Ljubljana
ZALOGA PARKETOV. Gradaška ulica 22 Telefon 2513
K i
f
V globoki žalosti naznanjamo vsem. da nas je naša ljubljena soproga, zlata mamica, hčerka, sestra itd., gospa
JOŽICA ŠVAB roj. VOVK
v 22 letu starosti za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojni ce bo v petek, 31. maja 1940, ob 16. uri iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče Vič.
Maša zadušnica se bo darovala dne 5. junija ob 6. v cerkvi na Viču.
Ljubljana—Trst, dne 29. maja 1940. IVAN S VAB, lastnik brivskega salona, soprog; hčerka NEVENKA; rodbini: VOVK in SVAB ter ostalo sorodstvo.
ČUVAJTE SVOJE ZDRAVJE
KvNAJSIGURNEJSA ZAŠČITA
AMERIŠKA GUM.SPECIALITETA CCITAJ O-KE)
Zavarujte svoj denar!
KRASEN HOTEL na Jadranu, Selce, popolnoma opremljen, preko 40 modernih sob, z vsem inventarjem, velik vrt, plaža, ki je vreden najmanj Din 2,800.000.— SE PRODA za jako ugodno ceno Din 1,700.000.—. Gotovine treba samo Din 1,000.000.—. Hipoteka lahko ostane z ugodnimi obrestmi.
— ki se ne povrne več!
Pojasnila daje RUDOLF ZORE — LJUBLJANA — Gledališka ulica štev. 12.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja ga tanzoccij >Jutfa«L fitankn Yiraat, Za Narodno tiskamo 4, d, tat tjakatnarja Jftan Jecan. — Za inneratni del je
Alojz Novak, — .Vai * Ljubljani.