naš tednik LETO XXXX. Štev. 32 Cena 8,— šil. (200 din) petek, 12. avgusta 1988 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Spominska prireditev ob 50-letnici mučeniške smrti župnika Vinka Poljanca, prve žrtve nacističnega nasilja nad koroškimi Slovenci, člana koroškega deželnega zbora, predsednika Slovenske prosvetne zveze in odbornika koroške kmetijske zbornice. v četrtek, 25. avgusta 1988, v Škocijanu 18.30 polaganje vencev na grob in molitve 19.00 sv. maša v farni cerkvi v Škocijanu; pridiga župnik Tomaž Holmar; sv. mašo sooblikujeta cerkveni zbor in otroški zbor iz Škocijana 20.00 spominska prireditev v 'dvorani KASSL; nastopajo moški pevski zbor SRD „Vinko Poljanec“ in otroški zbor iz Škocijana3 mešani pevski zbor in mlajši mladinski zbor SRD „Danica“ iz Šentvida v Podjuni. Govorijo: predstavniki Slovenskega prosvetnega društva „Vinko Poljanec“, Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Na spominsko prireditev vabijo SPD „Vinko Poljanec“ in otroški zbor iz Škocijana, SPD „Danica“ iz Šentvida v Podjuni, Slovenska prosvetna zveza, Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Mfara vas: solasio prav točevaMii stenaa v ŠM Kotmirški občinski odbor je na seji v sredo, 3. avgusta 1988, soglasno odklonil postavitev ločevalnih sten v razredih. Obenem /e zahteval čimprejšnji prizidek v šoli, odprti leta 1976, da bi odpravili prostorsko stisko (vsaj do leta 1991). Proti pričakovanjem in napovedim je namreč v kotmirški občini, tudi zaradi priseljevanja, vedno več otrok. Trenutno je še mogoče najti dosti prostorov za potrebe pouka; edina rešitev za prihodnost pa bo prizidek. Občinski odbor je tudi soglasno sklenil, da starega šolskega poslopja nikakor ni mogoče znova uporabljati v šolske namene. Tako imenovana stara šola je namreč postala že pravo središče za delovanje prosvetnih, športnih in siceršnjih društev v občini Kotmara vas. Uvodoma je župan Josef Stru-9er poročal o šolskem razvoju v Kotmari vasi po letu 1976, ko so pdprli novo šolo. Že leta 1978 se je Pokazalo, da je šola premajhna, faradi tega so nekateri v Celovcu izmišljali o tem, da bi del šolske-9a območja (celotna občina je Enotno šolsko območje) priključili Zihpoijam; tam je šola v primerja-vi s številom otrok prevelika. Že Vrsto let ima v Kotmari vasi en izred pouk v prostoru za preoblačenje. Novi manjšinski šolski zakon s Svojimi ločitvenimi določili je prostorsko stisko še poostril. Zaradi 'ega so si nekateri v Celovcu iz-ttt'slili, da bi razrede delili s ste- nami in tako pridobili nove prostore. V Kotmari vasi bi bila prizadeta dva razreda. Tako bi imeli osem prostorov, ki jih v šolskem letu 1988/89 potrebujejo. Proti takemu naklepu se je že izrekel celotni učiteljski zbor z ravnateljico Walpurgo Janšo na čelu, starši so pobrali vrsto podpisov. 28. junija si je ogledala kot-mirško šolo posebna komisija deželne šolske oblasti. Župan je takrat protestiral proti stenam in tudi preprečil, da bi del pouka prenesli v poslopje stare šole. Pozneje pa je le privolil v stene s pridržkom, da čim prej začnejo.s prizidkom. V sredo, 3. avgusta, je prišla (Dalje na str. 2/3) Oktet „Suha“ odpotoval v ZDA V četrtek, 25. avgusta, je oktet s Suhe odpotoval pod pokroviteljstvom turističnega podjetja CAR-TRANS v Združene države Amerike. Pevci pa so ravno pred odhodom predstavili tudi svojo novo kaseto „Le korajžno“, ki jo bodo prodajali v Ameriki in seveda tudi v Evropi, (več na str. 7) Politika STRAN Ob robu povedano: Medtem, ko se nadaljujejo protesti proti načrtom romunskega diktatorja Ceaucesca, da uniči 8000 vasi in s tem madžarsko ter nemško manjšino v državi — pred nedavnim je protestirala tudi Jugoslavija zaradi ogroženih Srbov in Hrvatov — namerava Zvezna sov pa Kleine Zeitung. Prav imata in hvale vredno je to. Za druge stranke, na primer za Zelene, pa je prav nerodno, da v tej zadevi ne storijo še več. Seveda so merila različna, če hočemo primerjati romunsko uničevanje vasi z našimi manjšinskimi problemi. Vendar je taka primerjava le zanimiva in poučna. Mar ni čudno, da Dvojna Offnerjeva morala republika Nemčija za okoli 10 milijard šilingov odkupiti 180.000 sedmograških Sasov in banatskih Švabov. Čeprav je jasno, da nobena manjšina ne bi hotela živeti pod romunsko vladavino, pa je načrt ZRN zelo vprašljiv in bi utegnil propad nemške manjšine v Romuniji le pospešiti. Namesto da bi ZRN in tudi Avstrija riskirali diplomatske zaplete in da bi reagirali tudi z gospodarskimi sankcijami, sta doslej kvečjemu milo protestirali pro-t[ „conducatorjevim“ načrtom. Če bo Ceaucescu za uničenje manjšin še poplačan, potem se zna zgoditi, da se bo v prihodnje še kak trinog spomnil te dobre kupčije. Proti nameram ZRN je v Avstriji najbolj nastopil svobodnjak Harald Ofner, od časopi- proti romunskim načrtom najbolj glasno protestira prav ista FPÖ, ki je najmanj naklonjena narodnim skupnostim v Avstriji. Če za koga velja pravilo, naj najprej pomete pred svojim pragom, potem velja to prav za FPO. Prav imajo tudi tisti komentatorji, ki menijo, da proti razvoju in razmeram v Čilu in Južni Afriki še kar dosti protestirajo, proti Romuniji pa le malo. Toda, če to trdijo isti komentatorji, ki sicer takoj najdejo razloge in izgovore, da opravičijo kršenje — povsod enako ve-Ijavnih — človekovih pravic v Južni Afriki, potem jim je treba reči, da so neverodostojni. PS: Romunska ambasada na Dunaju je v Währinger Straße 608. I-Dur Občina Kotmara vas soglai (Dalje s 1. strani) pismena odločba, da koroška deželna vlada „dovoljuje“ („erteilt die Bewilligung“), da uredijo dva nova razreda. Proti tej odločbi, tako piše, ni mogoč noben priziv. Vse skupaj naj bi stalo 250.000,— šilingov. Pedagoške škode oblast- Ljudska šola v Kotmari vasi Nujna občinska seja v Globasnici Župan Albert Sadjak je uvodoma dosti jasno povedal, da je to direktiva od deželne vlade, torej neprostovoljna preureditev. Ta pregradnja, kjer bodo dva razreda predelili in en dodatni prostor preuredili v učilnico, je bila občini naložena od deželne vlade. Zato tudi občina ne prevzame niti enega šilinga stroškov in, kakor je povedal župan, ima tudi zagotovljeno od deželne vlade, da ona prevzame vse stroške, ki bodo skupaj znesli 310.000 šilingov. Zato bodo vse račune še tople zanesli na deželno vlado, je povedal župan Albert Sadjak. Podžupan Janez Hudi pa je poudaril, da je žalostno, kako se dela z otroki. Vendar leži na starših, če bodo imeli korajžo, da bodo prijavili svoje otroke k dvojezičnemu pouku, kajti več bo prijav, manj bo delitev. Pridružil pa se je temu sklepu — kakor tudi frakcijski vodja ÖVP Robert Ersehen — pod pogojem, da občino to nič ne bo stalo. Uvodoma se je občinski odbor s kratkim molkom spomnil spomladi umrlega občinskega odbornika Karla Wranschka, ki je bil 27 let občinski odbornik. Tudi občina Globasnica bo nabavila napravo EDV, ki bo stala okoli 500.000 šilingov. Občinski svet je sklenil, da pooblasti ob- Sklenitev rednega in izrednega proračuna, nabava naprave EDV za občinsko upravo, gradnja novega gasilskega doma v Štebnu in preureditev ljudske šole v Globasnici so bile glavne točke dnevnega reda minule občinske seje, ki je bila v petek, 5. avgusta, v Globasnici. Vendar se je občinski odbor najbolj temeljito ukvarjal s točko 8 dnevnega reda, kjer je šlo za pregradnjo in preureditev obstoječe ljudske šole, kjer bodo po novi šolski ureditvi potrebni trije dodatni prostori. niki v Celovcu niso ugotovili nobene. Po županovem poročilu se je razvnela deloma zelo ostra razprava, pri kateri so se izrekli zastopniki vseh frakcij proti stenam ali pa so izrazili vsaj hude pomisleke. Zastopniki ÖVP so med drugim tudi omenili, da so že pred leti zahtevali prizidek. Predvsem pa je razburilo postopanje deželnih oblasti spričo dejstva, da so vse vsi prizadeti in pristojni v Kotmari vasi jasno izrekli proti stenam. Občinski odbornik EL Jože Wa-kounig je uvodoma citiral iz brošure, ki so jo izdali „Gorjanci“ pred tremi leti ob svoji 100-letnici, pismo, v katerem je leta 1891 36 posestnikov prosilo za slovensko šolo v Kotmari vasi. Leta 1890 je koroška deželna šolska oblast odredila pouk nemščine že v prvih dveh razredih, od tretjega razreda činsko predstojništvo in personal, da preverijo vse ponudbe in sklenejo pogodbo z najugodnejšo firmo. Zatem je bil soglasno sprejet 1. redni dodatni proračun za leto 1988 v višini 430.000 šil. Izredni proračun za leto 1988 pa se bo povišal za 2,831.000 šilingov. Prav tako soglasno je bil sprejet načelni sklep za gradnjo novega gasilskega doma v Štebnu, ki bo predvideval tudi prostor za mrtvašnico. K temu je občinski odbornik EL Franc Fera dal v premislek, ali se sploh splača ureditev mrtvašnice v Štebnu, ko stoji sodobno opremljena mrtvašnica v bližnji Globasnici, cela stavba pa se bo s tem precej podražila. Odbornik ÖVP R. Ersehen je pouda- ril, da ga zelo veseli, da je prišlo do tega sklepa, saj je zemljišče za gasilski dom kupljeno že 10 let. Ob praznovanju 90-letnice požarne brambe v Štebnu letos spomladi je naš list zapisal, da bi si zelo aktivni in idealistični gasilci zaslužili nov in večji gasilski dom. Nekaj mesecev navrh pa je občinski svet to tudi sklenil. Če to ni uspeh .. . ! Ob koncu pa je bil sklenjen še nakup gasilskega vozila za požarno brambo v Globasnici, ki bo stal okoli 2,2 mio. šilingov. Poudariti pa je treba, da so bile vse točke dnevnega reda soglasno sprejete — razen ene z glasovi SPÖ + EL — in da so bili diskusijski prispevki — z izjemo odbornika Harricha — stvarni in konstruktivni. A.I.D.L.C.M. o šolstvu 14. kongres A.I.D.L.C.M., mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur, ki je zaseda! v Liegu od 28. do 31. julija, je na pobudo slovenske delegacije (ZSO) naslovil na avstrijsko zvezno vlado resolucijo, v kateri obsoja novi šolski zakon in izreka skrb, da škode, ki jo bo ta zakon povzročil, ne bo več mogoče popraviti. V odbor A.I.D.L.C.M. je na kongresu ponovno bil izvoljen Franci Zwitter, st.. A.I.D.L.C.M. je na kongresu tudi vzela na znanje, da so v STRAN o petek, O 12. avgusta 1988 Politika proti ločevalnim stenam naprej pa naj bi vse predmete poučevali le v nemškem jeziku. V odgovor so kotmirški posestniki poslali pismo ministrstvu na Dunaj; pismo je podprl 20. marca 1892 občinski odbor z županom Matijo Prosekarjem na čelu. Wa-kounig je primerjal ločevalne stene iz leta 1988 z berlinskim zidom, postavljenim avgusta 1961. Kljub vsem pedagoškim vodilom o tkim. prostem, odprtem učenju, ki zahtevajo veliko gibanja v svetlih, prijaznih šolskih prostorih, pride deželna oblast z zahtevo po ločevalnih stenah v razredih, z napovedjo, da bojo potem začeli s prizidkom. To je izsiljevanje, bati pa se je treba, da bo tako nastal dokončni Provizorij. Najprej na Dunaju sklenejo 8. junija 1988 slab šolski zakon, potem šele začnejo misliti na Posledice za poučevanje. Edina rešitev, da bi odpravili prostorsko stisko, je prizidek. Sicer pa, če bi Potegnili ločevalne stene, kje bi jih morda potem še vse postavljali? Šola naj vzgaja mladino k skupnosti, k sožitju, k spoštovanju, ne pa k ločevanju. Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš. Ce hočeš človeka razumeti, moraš razumeti njegov jezik. Govorimo o beželi srečanja, Koroška je stičišče treh velikih evropskih kulturnih krogov in narodnih skupin, prireja-rno tedne srečanj, na osnovi pa hočejo ločevati. Pri vsaki novi stvari v šoli uvajajo šolske poskuse, pri izvajanju novega šolskega Zakona pa hočejo potegniti zide. Za novo avstrijsko šolsko pisavo so npr. izvedli štiriletni šolski poskus. Občinski odbor se mora z jasno odločnostjo upreti proti tem ločevalnim stenam. Potem ko je pitiral kitico „Žive naj vsi narodi“ Iz Prešernove Zdravice, je Wakou-hig še baral, kaka dežela da sploh smo. Hočemo v evropsko skup-n°st, doma pa hočemo reševati šolsko vprašanje z ločevalnimi stenami. Razumljivo je, da je točka 10 dnevnega reda (ločevalne stene v šoli) nekako zasenčila vse druge. V začetku seje so na predlog SPÖ prisegli novi nadomestni člani v treh pododborih (namesto gospe Sieghilde Skrutl; kmetijstvo Raimund Mikel, nadzorni odbor Friedrich Planinger, okolje Bruno Buz-zi). Ker ni bilo vprašanj, je župan poročal o raznih dogajanjih v zvezi z regulacijo kotmirškega potoka in o drugih dejavnostih. Po poročilu nadzornega odbora (Max Ve-ratschnig) je občinski odbor odobril nakup hiš številki 1 in 3 v šmarješki cesti. Obe stavbi so že podrli. Pri oblikovanju prostora naj sodelujejo tudi domačini. Stanovanje v novem bloku je dobila gospa Christine Haller. 1. avgusta je začel pri občini delati Michael Utschounig z Vrdi. Še letos bojo porabili pri obnovitvenih delih na poslopju stare šole 1,700.000,— šilingov. Zaradi napak v načrtovanju je treba spremeniti marsikaj pri regulaciji kotmirškega potoka. Občinski odbor je tudi sklenil dodatni izredni proračun. Občinsko porotniško komisijo sestavljajo Raimund Mikel (SP), mag. Leopold Leutschacher (VP), Joži Pack (EL) in Florian Jakopitsch (FP). Dela pri obnovi stare šole so dobili (najbolj poceni ponudbe); pleskarska dela Valentin Struger, Kotmara vas (115.111,20 šil.); zidarska dela Georg Diexer, Poreče (245.001,60); leseni stropi mizarstvo Dietmar Malle, Grabštanj (28.512,—); okna, vrata Josef Urabl, Celovec (220.749,60). Za konec je župan še prebral predloge; EL zahteva, naj občina končno poskrbi, da bo imel Hanzi Waschnig, pd. Glažar v Čahorčah, spet dostop do svoje ograde. Ljubljani obsodili Janša in dru-9® in je v tiskovni izjavi odloč-n° odklonila obravnavo, — ki ®e je razvijala v razmerah, škodljivih jezikovno-kulturni koristi Slovencev. A.I.D.L.C.M. Zahteva, da sodna in vojaška oblast spoštujeta v Sloveniji kulturne pravice slovenskega neroda. Ker je bil kongres v Liegeu v “Olgiji, še to: kraljevina Belgija s' je te dni dala novo ustavo in Se spremenila v iz štirih zveznih dežel sestoječo zvezno dr-Zavo. Ena izmed teh zveznih uožel je tudi nemška Belgija, njajhen predel ob meji z Nem-oijo v okolici Eupna. Čeprav so nemško govoreči Belgijci le Majhna manjšina — ponekod s° manjšine avtonomne. Ogroženi Kurdi Državni poslanec Karel Smol le je zahteval od zunanjega ministra Mocka, naj se Avstrija zavzame za zaščito in pomoč Kurdom v Iraku. Po premirju med Irakom in Iranom in koncu vojne, ki je stala nad milijon žrtev, se je Irak namreč obrnil proti kurdski manjšini v lastni državi. Kurdi, največji narod brez lastne države, so bili zavezniki Irana in imajo v rokah celoten severovzhod Iraka. Sedaj Irak uničuje Kurde menda tudi s strupenim plinom. „Am Erlenber, südlich von Eisenkappel“, tako se je začela v ponedeljek, 8. 8. 1988, novica v nekem koroškem dnevniku o neki homatiji med jugoslovanskimi mejnimi stražarji in avstrijskimi turisti. Vprašal sem se, če je morda kar tako skozi noč zrasla v Karavankah „nemška gora“, kajti doslej gore s takim imenom v tem gorskem masivu ni bilo. No, v torek, 9. avgusta, sem iz ukrenila. Pa čeprav je Avstrija podpisala mednarodno konvencijo o zaščiti kulturne dediščine, kar slovenska krajevna imena so. Za to po tej poti prosim koroškega deželnega glavarja Wagnerja, da prav tako glasno in odločno obsodi in prepreči to potujčevanje in nasilno ponemčevanje kot „deutscher Drang nach dem Süden“ in „Germanisierung des Landes“, kakor je svoj čas robato V samopomoč za slovenska imena istega dnevnika zvedel, da tu gre za Oišovo, kajti „Erlen-berg“ je stal v oklepaju poleg nje. Tu gre torej za ponoven primer nasilnega ponemčevanja, potujčevanja ledinskih imen Koroške, predvsem na južnem Koroškem, pač tako, kot so iz Dobrača naredili oz. hočejo narediti Villacher Alpe, iz Golice (Geriitzen doslej po nemško), kar Deutscher Berg, iz Vrtače Deutsche Wandiz, iz Kozjaka Geissberg, iz Babe Frauenko-gel, iz Petelinjaka Hahnekogel, iz Zablaškega jezera Turnersee, iz Črnega vrha Schwarz-gupf itd. Torej so koroški potujčevale! imen a la Ettore Tolomei spet pridno na delu. Ta zloglasni Tolomei je bil namreč glavni poitaljevanec nemških ledinskih, vaških, gorskih in krajevnih imen na Južnem Tirolskem. Doslej Koroška, ki se tako rada zavzema za nemško kulturo Južne Tirolske, proti potujčevanju slovenskih krajevnih, ledinskih imen ničesar ni zavrnil celo legitimno željo staršev po dvojezični ljudski šoli v Celovcu kot „slowenischer Drang nach dem Norden“ in „Slowenisierung des Landes“. Ker vem, da Wagner tega ne bo storil in je samopomoč še vselej najboljša žavba, predlagam, da: — Slovenci odslej načrtno in konsekventno uporabljamo slovenska imena za kraje, ledine, vasi v nemškem delu dežele. Če teh imen še ni, pa jih skovajmo. — Končno pričnimo z inventa- rizacijo slovenskih krajevnih ledinskih, krajevnih, gorskih, pač vseh imen in nazivov. Naši zanamci in kultura dežele nam bojo za to hvaležni, sami pa bomo ponosno in z zanosom ter vzravnano hodili skozi svet, ki smo ga tudi mi sooblikovali. Ne pustimo, da bi po čavčes-kovsko izbrisali NASO kulturo, NAŠO bit in NAŠO zgodovino iz te NAŠE dežele. Naše geslo naj bo „KOROŠKA, NAŠA DEŽELA“. ' ... bodecaneza Köck obsojen Pretekli teden je sodišče v Celovcu pod predsedstvom sodnika dr. Peternella obsodilo podjetnika Herberta Kocka iz Liebenfelsa na tri in pol let zapora. Kakor je znano, je Posojilnica Borovlje zaradi Herberta Köcjti Alpine Donawitz V torek, 16. avgusta, bo SAK brez libera Sterna sprejel doma v avstrijskem pokalu Alpine Donawitz. Nedvomno čaka na slovenske nogometaše izredno težka naloga, toda v pokalu je SAK v zadnjih letih vedno igral zelo dobro in skrbel za presenetljive rezultate. Ali bo Slovenskemu atletskemu kl^i tokrat uspelo presenečenje? Zdravko Oraže, Sele SAK je pravo pokalno moštvo in je z drugim legionarjem Jovičevičem še znatno bolj močan. Igralci se znajo vedno v važnih tekmah stopnjevati in igrajo nadpovprečno dobro — gotovo tudi tokrat. Moj tip: 2:1 Karl Kulmesch, Škocijan Stara tradicija je že, da SAK v pokalnih tekmah premaga velikane. Sicer v prvenstvu trenutno nismo najhujši, toda kljub temu sem optimist in upam na tesno zmago naših domačih nogometašev. Moj tip: 1:0 Prane Valeško, Pliberk . SAK sicer v zadnjem času '9ra nekoliko slabše, toda v Pokalu je še vedno poskrbel za Presenečenja. Ker sem glede SAK bil vedno optimist, upam, Pa bomo imeli srečo; računam ® tesno zmago. Moj tip: 1:0 Dipl. inž. Katnik, Rožek Z novimi mladimi igralci ter z novim kapetanom Kreutzern je zaživel pri SAK nov optimizem, ki se bo prenesel prav gotovo tudi na pokalno tekmo proti Do-nawitzu. Slovenci bomo podprli naše fante na igrišču. Moj tip: 3:2 Ahim Oraže odločil tekmo za Selane KAC — DSG Sele 0:1 (0:1) Sele: Silvert Užnik 5, K. Hribernik 5, S. Užnik 5, Mak 4 (46. Fera 0), Kulmesch 5, Oraže 4, Wieser 4, Stanko 5, Olip 5, (46. Hobel 5), A. Oraže 4, P. Čertov 5. Celovec 100, gledalcev Sodnik: Krappinger (zelo dober) Strelci: Ahim Oraže (12.) Zelo energično so pričeli tekmo Selani v Celovcu proti KAC. Že v 5. minuti je imel odlično možnost Zdravko Oraže: sam je pred nasprotnim vratarjem klavrno zapravil možnost. V 12. minuti pa je po odlični podaji novega legionarja Jožeta Stanka dal mladi napadalec Ahim Oraže prvi zadetek za Selane. Po zadetku Selanov je postala tekma nekoliko bolj hektična, obe moštvi pa nista bili v stanju igro pomiriti — veliko podaj je šlo v prazno. V polčasu je moral zapustiti igrišče Nanti Olip, ki se je težje poškodoval na kolenu; najbrž bo izpadel za več tekem. Le polagoma je prevzel iniciativo KAC in prišel do prvih možnosti, katere pa je zelo zanesljivo branil vratar Užnik. V naslednji tekmi doma proti Reichenfelsu pa bo moral trener Fera moštvo nekoliko spremeniti. Kakor se je izkazalo po tekmi, je Nanti Olip težje poškodovan, prav gotovo bo moral v naslednjih tekmah pavzi-rati. V obrambi pa bodo morali nadomestiti Herberta Kulmescha, ki je tokrat proti KAC odigral dobro igro. Moštvo iz Reichenfelsa se je lani le s srečo obdržalo v prvem razredu, letos pa kaže, da so močnejši, saj so že kar v prvi tekmi premagali Globašane 4:0. SK Aich/Dob vabi na ŠPORTNI PLES Čas: sobota, 13. 8. 1988 ob 13. uri: začetek 5. medn. odbojkarskega turnirja ob 20. uri: poletna noč Igra: „SE BÄND“ nedelja, 14. 8. 1988 ob 9. uri: maša na prostem, nato vas zabava „ENZIAN TRIO“ ob 20. uri: ples z „RENDEZVOUS“ Med odmori RADIO KOROŠKA DISKO z Marjanom Velikom Čakajo vas odlične jedi na žaru! Miting KLC: Miillerjeva zmagala — toda brez rekorda Ani Müller si je zastavila za miting KLC v Celovcu zelo visok cilj, hotela je namreč teči nov avstrijski rekord na 3000 metrov. Toda na startu je bilo enostavno premalo kvalitetnih atletinj. Müllerjeva je sicer zmagala na 3000 metrov, toda novega rekorda brez pomoči ostalih tekmovalk seveda ni zmogla. 3000 metrov — ženske: 1. Ani Müller (DSG Podgorje) 9:41,07; 2. Marion Feigl (LCA Doubra-va) 9:57,95; 3. Manuela Perga (Jug) 11:04,80; Boks: Oraže zmagal Na prijateljskem srečanju med ekipami Štajerske/ Madžarske in Koroške je Marijan Oraže boksal proti Madžaru Mustafu in ga premagal že v 2. rundi k. o. Franci Wieser bi moral tudi nastopiti za Koroško, toda takrat je moral igrati nogomet za SAK. V nedeljo bosta oba boksarja nastopila na mitingu v Lienzu. Berchtesgaden V ZRN so zahomški skakalci sodelovali na mednarodni konkurenci. Najboljši Zahomčan je postal Franci Wiegele (21.), Paul Erath in Krištof Müller pa sta se uvrstila nekaj mest za njim. Zmagal je Avstrijec Schuster pred Felderjem in Čehom Plocem. Ostale pokalne tekme: SVG Pliberk — WAC (ponedeljek, 15. avgusta), Kapfenberg — Austria Celovec, Hartberg — Trg/Feldkirchen, Breže — Pinkafeld, Bregenz — Spittal; Božji mlini meljejo počasi. . . toda zanesljivo. Tega reka so se spomnili tisti, ki so pretekli četrtek prišli na lepo domačo slovesnost ob prazničnem odprtju Pušelčeve — Kvadnikove poti v Selah. 1984. so se v Klubu slovenskih občinskih odbornikov domenili, da bodo izdelali projekt v pomoč gorskim kmetom ter se do potankosti dogovorili za možne javne subvencije. Pretekli četrtek pa so pot, ki je v dolžini 1,5 km na novo trasirana in v celoti asfaltirana, predali njenemu namenu. Trak ob začetku ceste je prerezal deželni svetnik Ramsbacher, „asistirala“ pa sta mu selski župan Hribernik ter predsednik interesentne zadruge Roblek. Nevsakdanji dogodek v Selah: Odprtje nove Pušelčeve noti Kakor je v uradnem delu otvoritve dejal zastopnik agrarne okrajne oblasti dipl. inž. Kien-leitner, so cesto dogradili v dveh letih, zaključni stroški pa znašajo 2,677 milijona šilingov, pri čemer javna roka subvencionira 80 odstotkov zaradi višinske lege. Sedaj je zagotovljen lepo urejen dostop do Kvadnikove in Pušelčeve domačije ob vseh vremenskih prilikah. S koncem letošnjega leta bo pot prešla v oskrbo interesne zadruge, ki ji predseduje Franci Roblek, dolgoletni frakcijski vodja EL in predsednik KO NSKS. Njegovo vestnost so pohvalili zastopniki oblasti, saj je vzorno in natančno vodil vse obračune. „Lepo je, da me je pozdravil tudi v domačem jeziku,“ pa ga je pohvalil dež. svet. Ramsbacher. „Kot gorski kmet sem posebej vesel, da lahko svojo prvo cesto otvarjam prav tu v Se- lah,“ je dejal dež. svet. Ramsbacher, ki je še posebej pozorno poslušal petje tria Užniko-vih sester Milke, Marije in Zal-ke: „Teksta sicer ne razumem, sem pa 30 let muzikant, pa za-stopim vsako glasbo.“ Vidno zadovoljen z novo selsko cesto je tudi župan Hribernik. Pod vidikom, da selska občina letno razpolaga s 6 milijoni šilingov proračunu, je za to občino seveda veliko denarja, če pride tolikšna dodat- na vsota v občino. „Pa tudi občina je zgraditev ceste ustrezno podprla,“ nam je dejal. Sicer pa se je počutil v družbi z novim članom deželne vlade zelo dobro, saj sta že skupaj nastopala v zboru za „Licht ins Dunkel“ ... Zato ni čuda, da se je vsa celovška družba politikov, uradnikov in graditeljev prav rada odzvala na „zakusko“ h Kvadniku. Po kratkem ogledu vzorne Pušelčeve domačije se je kolona avtomobilov preselila h Kvadniku, kjer so pod vodstvom mlade gospodinje Marije člani Roblekove in Ora-žetove družine pripravili pravo žegensko pojedino. „In jaz neumnež sem v Borovljah kupil mavžno,“ je zastokal ob vseh dobrotah zastopnik agrarne oblasti dipl. inž. Kien-leitner. „Če hočemo ohraniti kmete tam, kjer so doma, jim moramo pomagati pri ohranjevanju in vzdrževanju gorskih poti, to so njihove življenjske žile,“ je dejal v poslovilnih besedah deželni svetnik, „mi jim hočemo pomagati. Vendar potrebujemo take ljudi, kakor je Fran-gi Roblek. Le če se kdo mig-Ije, se kaj naredi.“ Radi se tudi mi pridružimo pohvali za iniciativnega predsednika zadruge. Besedilo: dr. Borut Sommereg-ger Slike: Jože Perč