Skrb za nova drevesa. Ako se koreniaam, debloai ia vejevju na novo posajeaira sadaim dreveeom pametao in umno streže, tako je mogoče dreveaom življeaje ia rodovitaost zaatao pomaožiti ia zato je taka strežba velike važaosti ia sadjerejec bode kolikor mogoče aa izvršitvo takih del vestao gledal. Začaimo pri koreaiaah. Zemlja okoli drevesa, se mora vedao v takem staau vzdržati, da more zrak ia vlaga do koreaia ia da koreniaam "samim aič ae braai se aa vse straai razširjati. Treba je toraj, da se vsako leto okoli dreveaa zemlja vzrahljana ia sicer 1*80 do 2 metra široko. Na tak aačia se aarede tako imeaovaae prsteae plašče okoli dreves. Ako drevesa stoje aa travaati zemlji, je dobro, da se ali meseca juaija ali pa jeseai zemlja okoli dreves vzraliljava. Kjer pa je zemlja sahatna ia drevesa ravao zarad tega ae prospevajo, morajo se plašče okoli dreves z čim pokriti aa primer s prsteao aasteljo, da ta zemljo prevelikega izsašeaja varaje. Debla saraa se morajo z marsičem pomazati, da se tako proti zajceia, mrzliačeaim samicam, kožaim ušim, mravljam ia mrazu varujejo, pa tndi da jim koža gladka ia črstva ostaae. Dobra je zraes iz apaa ia goveje krvi aapravljeaa, ki se z ajo debla jeseai pomažejo Spomladi, ko drevesa debelejša postaaejo, se odlašči ia odpade; zato je treba drugo leto aove pomažbe. Tadi aovo gašeao apao pomešaao z drevaim pepelom ali sajami kot maža kaj dobro služi. ilaajše raae aa koži se mo- rajo z drevesaim voskora /amazati, če pa te raae tadi v les zadirajo, treba jih je izrezati, da so gladke ia potem s katraaoai zamazati, da se tako pristop zraka do poškodovaaega lesa zabraai. Ce so pa aa ailadib drevesih veče raae nastale, posebao, čejili je zajc s strupenirn svojim zobom aaredil, kaže bolj drevesca izrati in aa aovo zasaditi, kajti raalo upanja je, da iz tako poškodovaaih mladičev kdaj kaj prida izraste. Marsikteri posestaik si aakupi, da si par krajcarjev prihrani ali pa ker kaj boljšega ai dobiti, slabotua in boraa drevesca ia jih posadi po sadovnjaku. Navadao se taki slabeži primejo ia začao rasti veadar pa tako medlo, da je iz takib zasajeak težko kteri zasajavec rodovitao drevo pričakal. Razea drugih vzrokov slabotae rasti je poglavitai zadržek zgoščeue ia odreveaele deloiaa celo že sahe lakaeae plasti, da drevesce ae raste kakor bi moglo ia moralo v debelost ia koščatost. Tu poraaga v prvi vrsti tako imeaovaao pašcaaje to je, da se drevescti koža po dolgeia prereže. Tako se provzroči, da pritisk, kteri od zvunaj stesauje aotrajae tkaaiae, preaeba. Pušča se drevescem aajbolje takrat ko se rast v debelost začiaja tedaj v mesecu majniku. Pri tem je pa treba paziti, da raae ae postaaejo pregloboke ia da se aotrajae tkaaiae ae prerežejo. Tako bi lahko aastale raae, kterim bi zopet poaebae postrežbe treba bilo. Najbolj iraeaitaa postrežba, ktera se drevescem skazati mora, je ravnaaje ia gleštaaje drevesae kroae ali vejevja, kar pa že veliko vaje ia aekaj izurjeaosti zahteva. V obče ima sadjereiec gledati, da je kroaa bolj piramidalaa ali vsaj visoki krogli ali kugli podobaa, ae pa plošcata ia k tlam viseča. če so veje visoke, se more bolj lahko zemlja pod drevesom obdelovati ia drevesu ugodao napravljati. Drevesa s tako kroao so bolj lepa, trpežaejša ia rodovitaejša od oaih, pri kterib veje že od mladosti k tlam pripogajeae visijo. Vsako vejo aa drevesu si aioramo kot drevo sarao za se misliti, ki ima svoj vodilai vrh ia postraaske veje. Pravilaa kroaa raora imeti sredajo glavao vejo ia 4—b postraaskih vej. Stevilo posiedajib maoži se od leta do leta, ker vedao več postraaskili vej iz sredajega vrha pogaaja ia se zarašca. Vodilai vrhi se 4—5 let vsako leto ia sicer s prva bolj pozaeje maaj aad očesi, ki aa zvuaajai straai brsta atoje, aazaj porezajejo. Ce se z vodilaimi vrhi tako ravaa, pogaajajo ti vedao aove vršiče ia cela aiaož postraaskik brstov se poraja, ki vejo krepijo in sad. priaašajo. Postraaske veje se le jedeakrat ia sicer le do polovice ajibove dolžiae prirezujejo, pač pa se morajo vse tiste veje porezati, ktere v kroao aoter rastejo ali pa se z dragimi vejarai križajo. Take veje se porežejo tam, kjer iz debelejše veje izrastejo. Ravao tako se porežejo veje tara, kjer so pregoste ia pa vse nepotrebae. Ravaanje, kakor se je tukaj opisalo, zadeva v prvi vrsti aajbolj peščnato sadje, drage sadae sorte se vsaka drugače obdeluje. Orehi ia sladke črešaje se aavadao ae porezajejo, ker ta dreveaa svojo kroao sarae ob sebi brez vse umetae pomoči od druge straai lepo ia pravilao aarejajo.