3%haja trikroiiiaieTUn: tr iorek, četrtek, soboto. three times aueel. 7lies dcnj ur$&ovnic v ■ * ■flm mM Cologne. — Po poročilih 1* po- Demonstracija italijanskega pre-1 Berlina poročajo, da je poslani-stolonaslednika proti Jugo- ištvo iz Moskve prepovedalo se slavi ji. _ j misijonarjem vračati v Rusijo. drugega konca Ame- _________________„ , M , _ Veliko poiskusov so na- svoji jahti prispel v Zader itali-V.rsi.la SOi|a cesti neka ženska. Šofet je dokazalo, da je prodajal klo-!misle^ nekoliko se ji umakniti. base iz pasjega mesa. Cernik je kupoval pse od konjederca, ki je vsled strogega pasjega zapora imel obilo take robe. Pse je dobil zelo po ceni, klobase je pa prodajal po isti ceni, kakor drugi mesarji. Ker je pasje meso škodljivo, bo Cernik za svoje pasje dobrote strogo kaznovan. -o- Pogajanja zaradi Soluna. Belgrad. — J ugoslovan sko-gr-ška komisija za organizacijo proste cone v Solunu je zopet pričela delati. ^Komisija je morala prekiniti svoje delo, dokler se med Belgradom in Atenami ne doseže sporazum glede velikosti cone. Trdi se, da so Grki ponudili samo mal prostor, medtem ko ga Jugoslavija potrebuje 200 tisoč kvadratnih metrov. lažje po- ja -teje 5 mi]jonoVf ki b0 de i lala proti stranki, dokler Coo magajo na farmi. — Kansas City, Mo. — Geor-jt;j" "IJT 'r" ' ^____ . ______..__1 Iidge ne preklice cenitev organi- zacije K. of C. in se izrazi za Kluksarje. Ravno isti govornik se je izrazil, da imajo samo v Indiani 400.000 članov. Ni pričakovati, da bi predsednik obrnil kako pozornost na to. ge Green je bil naznanjen, da: grdo ravna s svojo ženo. Policija ga je hotela zapreti, toda on se je zavaroval z orožjem. Kdor pride do mene, bo padel, če prav potem tudi jaz izgubim življenje. Los Angeles, Cal. — Colleen Moore in več njegovih tovarišev se je podalo na morje na neki jadrnici. Niso se vrnili in zaradi tega se je podal parnik za njimi, da jih reši. Po izjavi nekega ribiča, je neko jadrnico videl goreti. Najbrž, da so imenovani družitev zakona nemogoč, potem pa narod vsled moralne ko- Izgubili življenje, rupcije mora propasti. Narod | Terre Haute, Ind. — Policija je po vseh zahodnih mestih iskala neko deklico. Pravijo, da jo je nekdo ukradel in odpeljal. . I vračajoč k slabostnemu pagani-zmu mora dobiti strožje postave glede tega in edino na ta način odpraviti grozečo nevornst za fiaše družinsko življenje. -o- FRANČIŠKANI POVABLJENI NA LJUDSKO SLAV-NOST. Santa Fe. N. M. se pripravlja na veliko tridnevno slavnost v septembru glede svobode, ki jo je dal general Don Diego de Vargas Indijancem v New Mehiki. Cerkvene slavnosti bodo o-pravili na slavnost častiti očetje Frančiškani. Indenpendens, Mo. — Poročajo, da je šest jetničarjev ušlo 5z državne jetnisnice. Kaznovani so bili zaradi raznih napadov. St. Francisco. — Bartender-jem "Union" organizacija v St. Francisco je bila razpuščena. Vzrok temu je, ker je bilo premalo članov. Washington. — Osebni zdravnik Charles E. Sawyer umrlega predsednika je imenovan uradno za Osebnega zdravnika, sedanjemu predsedniku Coplidgu. PROHIBIČNI AGENT PREVEČ PIJAN. Chisholm, Minn. — Prohibiški agent je naznanil Josipa Muve-rin, da je prodajal opojno pijačo. Ker se je pa agentu dokazalo, da je sam pil, je rekel sodnik: "Ko prohibiški agent spije 15 kozarčkov žganja 3 kozarce vina, potem nemore soditi glede drugih in zato ne moremo obtožiti na podlagi tega Josipa Muverin." Tako je bil Muverin, gostilničar z» mehkimi pijačami oproščen. Tihotapstvo s srebrom. Kakor poročajo iz Sušaka, je prijela tyn obmejna straža nekega. mladega moža z imenom Fleischmann iz Virovitice, ki je hotel vtihotapiti na Reko 17 kg srebra in 1500 srebrnih kron. Fleischmann je bil najbrže v zvezi s kako banko, ki je tihotapila srebrn denar v inozemstvo. -o- Protest nuncija. Belgrad, 6. avg. — #Papeški nuncij je protestiral proti temu, da je bilo nekaterim samostanom pod krinko "agrarne reforme" odvzeto nad 800 oralov zemlje. Vlada je odgovorila, da bo to vprašanje proučila in potem odločila končnoveljavno. so kolesa zadela skalo in težki avto se je zvrnil v globopino. Nekateri pripovedujejo tudi, da premočni solnčni žarki so mu momentalno vzeli vid in je tako nesrečno zavozil. Ženska, ki je bila neposredni vzrok je hitro hitela v bližnjo vas, da sporoči strašno nesrečo. Hitro je bila vsa vas zbrana, da hiti na pomoč nesrečnikom. Da bi spoznali ljudi, je bilo nemogoče. To je drugi slučaj nesreče, Icf se je pripetil romarjem v Lurt v zadnjih dveh dobah. 65 jih ji bilo ubitih lansko leto na via ku, ki je vozil romarje v Lurd. -o- TISOČE LJUDI ZGUBILO SVOJE DOMOVE. Fowler, Colo. — Približno 1000 ljudi je tukaj brez stanovanja, vsled povodnji, ki je poplavila dolini rek Apishapa i* Arkansas. Vzrok temu je bit, ker se je vtrgal vodni reservar za namakanje polja. Mnogo hiš in živali so videli plavati na vodi, ki jih je odnesel velikanski valj vode. Reservar je bil 100 fi-tov globok in imel vode za namočiti 20.000 akrov. Nevarnost je bila naznanjena že preje ljudstvu telefonično, da se je ljudstvo pravočasno, umaknilo nevarnosti. Toda daleč naokoli polja so popolnoma uničena, Ljudskih žrtev sicer ni. Škodaf znaša $1,000.000. DENARNE POSUJATO V gnojnici najdeno mrtvo dete. Hlapec Anton Jarc, je 30. julija 1923. izpraznil gnojnico v Hranilnični ulici štev. 6. Ko je izpraznil na njivi pri Šmartnem gnojnični sod, je našel s svojim gospodarjem mrtvo moško dete, katero so prenesli v mrtvašnico k Sv_ Krištofu. Določeno je tudi, da zdravniki Idrijski rudnik v angleških ro-zdravi brezplačno Mrs. Harding. kah. Shenaadon. — Michael I. Coles se je bojeval za življenje in smrt z neko klopotačo pol ure. Ko jo je prvič udaril, potem je šele s vso svojo silo skočila proti njemu. Ko jo je končno potolkel, je kača bila dolga 7 čevljev in 2 in-ča. Italijanski državni rudnik živega srebra v Idriji je oddan v zakup za dobo desetih let neki angleško - ameriški družbi proti letni najemnini dveh milijonov lir. V Idriji je zaradi te vesti zavladalo veliko razburjenje med delavci in med uradni-t štvom. I bile ■Hm dinarjem: 100 — Din........$ 1.43 500 — Din........$ 6.10 1000 — Din........ $11.90 2500 — Din........ $29.00 5000 — Din........$57.00 zrn italijanske Dre: SO — Lir ........ $ 2.7S 100 — Lir ........ $ s.« 500 -t Ur ........ $24.00 1000 — Lir ........ $47-00 Pri večjih sto ta h, ki presegajo f tisoč Din. ali 3 tisoč lir, damo ie * sebnl popust. Predno pošljete d črez droge trrdke se spomnite m naJe podjetje, U bo Vam poslalo Val denar t stari kraj ceneje in hitreto kakor kje drugje. NaSe cene m Tfd-no najnižje I Vse poiOjatve n« EDINOST (UNITY.) Izbija vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: - Edinost Publishing Company XI49 West 22nd Street, CHICAGO* ILL. Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. naročnina: Za Združene Države za celo leto............................$3-00 Za Združene Države za pol leta................................$i-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $i-75 2UBSCRIBTION: For United States per year ...........................$3.00 For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3-5© __"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 Številka poleg vašega naslova znači do kdaj je plačan list. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. Priseljevanje in produkcija. Edward A. Filene, znan po Ameriki eden najbogatejših in največjih tovarnarjev, je preje vedno trdil, da priseljevanje v Ameriko je edino potrebno za povečanje amerikanske industrije, je sedaj spremenil svoje načelo. Pravi namreč, v nekaterih svojih člankih. Možje kakor so Judje Gary in nekateri drugi večji delodajalci mislijo, da je edina potreba, da se poveča industrija, da se kar največ priseli ljudi v Ameriko. Gary je tudi znan, kot industrijalec v železnih tovarnah. Veliki boji so se vršili med njim in delavci glede 8-urnega delavnika. Po nekaterih krajih sporočajo, da jim je dovolil 8-urni delavnik, toda še po mnogih krajih pa še ni dovoljeno. Oni namreč mislijo, da velika množina delavcev, polajša industrijo in na ta način tudi znižajo cene. Mr. Filene nadalje pravi, da vprašanje, ki se tiče glede produkcije, je v Ameriki rešen že s pomočjo zadostnih strojev. Problem še ostaja v tem, da se po zmernih cenah blago kupi in potem tudi z nepretiranimi cenami tudi proda. Ako vzamemo iz tega stališča priseljevanje ljudi, kakor ga označa Gary, da namreč, da se znižajo cene s priseljevanjem, potem bi bilo dobro. Toda v tem se pokaže ponavadi vedno drugače. Cene se ne znižajo, pač delavci so čestokrat tepeni. Oni, dobijo dobre dobičke, delavci pa morajo delati za majhno plačo. Če pa ni zadovo Ijen delati, pa rečejo, "pa pojdi, mi lahko dobimo tudi druge, saj jih je dosti." Ako potem iz tega stališča vzamemo priseljevanje, potem je bolje, da se nekoliko omeji. Potem Filene vidi še drugi vzrok, ker je spremenil svoje stališče. Po sedanji "statistiki pravi, če se bodo ljudje tako naseljevali bo čez 50 let število ljudstva narastlo na 180,000.000 ljudi. Na ta način bodo tujci se razširili v Ameriki, živeli skromno in na ta način bodo produkcijo znižali. Če se pa omeji bodo povečini Amerikanci v deželi, zahteva bo večja v vseh ozirih in na ta način bo produkcija ravno tolika, kot če bi se ljudstvo naselilo, ali pa še večja. Zato je potreba, pravi Filene, da se' oblasti zganejo rn ukrenejo potrebno, da se naseljevanje omeji. daj v Londonu in išče pomoči, da bi mu tuje države pomagale ločiti Hrvatsko od Srbije. Nadalje pravi poročilo, da vse kaže, da bo prišlo do razsula v Jugoslaviji. Ne smemo sicer vse tako natančno vzeti, kakor pišejo ti listi, toda nekaj pa je mogoče, da je resnice na tem. Potem pravi poročilo, da je mogoče, da bo pomagala podpirati Radičeve zahteve. . Anglija je kramarca. Ona že ve. kam je treba nos obrniti, vedno gleda, da o pravem času napelje vodo na svoje mlinsko k61o. Ona bo gotovo na skrivaj pomagala Hrvatom, da se odcepijo, toda s tem se bo spustila v politiko z Italijo. Italija še vedno gleda, na kako polomijo v naši državi in tako potem lahko zahtevala to kar še vedno želi. Namreč Reko in lepo Dalmatinsko obrežje in otoke. Do sedaj se še ni tako direktno upala, ker je videla, da je Jugoslavija sedaj edina, ki jo more zalagati s potrebnim živežom in lesom. Toda sedaj, ko je nered bo pa kar planila, posebno še. ker ji bo pri tem pomagala še Anglija. S tem namreč, ko bo pomagala Italiji, bo pa pritiskala Francijo, da se bo nekoliko udala Angleškim zahtevam. Med Portugalijo in Italijo je bilo ves čas neko sprtje glede neke zemlje v zahodni Afriki. Zemlja obsega 10.000 km. To je sedaj pa Britanija s svojo politiko vmes posegla in delala v dobrobit Italije. Tako je ta zemlja sedaj italijanska in tako dobro pribežališče lačnih Italijanov. Tukaj je že bil nos Britanije vmes. Bati se je tudi. da ne bi na isti način prišlo tudi z Jugoslavijo. Vse kaže pa, ko se prepirata dva, tretji dobiček ima. Če bi ne bilo te nespametne politike in tega prepira, bi bilo vse'boljše, j kot je sedaj v Jugoslaviji. $ IZ SLOVENSKIH NASELBIN. | t --------* + Canon City, Colo. Dobili smo pismo za dar mil. g. škofu Jegliču. Ko sem šla a-gi ti rati, je šla z menoj mrs. Mary Kancilja, slovenska farmari-ca. Nji so dobro znane slovenske razmere in družine. Nabrale smo precej več, kakor smo pričakovale. Nekateri so z veseljem darovali. Delavske razmere so slabe, zato bi bile veliko več nabrale, po ljudje nimajo. Vsem, ki so dali, se prav iskreno zahvaljujem. Hvala tudi onim, ki so nama ppr kislih našteli. Ana Susman. ' Opomba: Imena darovalcev bomo oznanili. -o- + + Ko se prepirata dva, tretji dobiček ima. Že dostikrat se je uresničil ta pregovor in bati se je tudi, da se ne bi uresničil v Jugoslaviji. Brali smo, da kako so se vršili strankarski boji med Hrvati (namreč Radičevo stranko) in Srbi. Srbi hočejo imeti vajeti v rokah in njihovi glavni voditelji so za Veliko Srbijo. Hrvati seveda tudi veliki narod noče, da bi narod, ki ima tudi veliko preteklost'za seboj, se popolnoma podvrgel pod centralistično oblast Srbov. Res pripoznati se jim mora tudi trpljenje, ki so ga pretrpeli v svetovni vojski in vps njihov trud, ki so delali na to, da se trobratska plemena * družijo v eno močno državo. Res to smo tudi dosegli po svetovni vojski. To>da sedaj? Vedno skozi cela leta neprestani strankarski boj. Hrvatje in Slovenci zahtevajo svojo autanomijo. Vse je bilo zamanj. Slovenski poslanci, posebno poslanci S. L. S. so vedno kričali, se pritežavli o neznosnih razmerah v državi, ki ga povzroča ta central, sistem. Toda ušesa srbskih central, in ravno tudi nekaterih slov. mogotcev, ki so namreč z njimi držali, so bila gluha. Slednji namreč so imeli dobre obljube od njih, drugič so se pa obljube% tudi čestokrat izvršile. Hrv&tje s0 se pa še posebno upirali temu in posebno Radič s svojimi privrženci je nahuj-skal ljudstvo, da je večina hrvatskega ljudstva na njegovi roki. Čez 40 poslancev je bilo izvoljenih od Hrvatskega ljudstva, toda nobeden ni hotel vstopiti v parlament, dokler!tne vlada v Bel-gradu ne pritrdi v to, kar zahtevajo. Res njihove zahteve niso bile upravičene, posebno ker Radičeva ustava ni imela nobene podlage. Toda vendar, ako bi bili srbski voditelji takoj v začetku dali posameznim pokrajinam autonomijo, bi bilo vse bolje v državi, kot je sedaj. Sedaj, kakor posnemamo iz amerikanskih listov je Jugoslavija v zelo kritičnem položaju. Radič je ušel iz Hrvatske in kakor piše "Chicago Deily Tribuna" se nahaja v Londonu. Brali smo tudi, da se je bil v Italiji, Avstriji in po vseh drugih Jugoslaviji sovražnih državah ustavil. Govori se, da tukaj dela in agitira in hujska proti državi, da bi na kak način spravil nered v Jugoslavijo in na ta način najlažje odtrgal Hrvate od Jugoslavije. Pa kakor se bere po časopisih, vse kaže, da je nekoliko resnice na tem. Piše se danes, da je Mussolini stavil ultimatum Jugoslaviji, da se mora odločiti do 1. sept. glede Reke. Seveda, stavil je pa tudi take pogoje glede Reke, da'Reka bo imela vlado sestavljeno iz obeh narodnosti, za administracijo mesta in pristanišča, toda izročena le pod kontrolo Italije. Na drugi način se lahko pravi, da Reka je italijanska. Današnja poročila pravijo, da ta ultimat je bil storjen le omoč v obleki ali blagu, kar bi tukaj razdelili med revne in potrebne. Naša organizacija stoji na krščanski podlagi. Zato je naše stališče toliko težje. Ako bi nam pomagali, da bi mogli revni dobiti kako pomoč, bi tudi organizaciji pomagali do vpliva in bi se naše vrste razširile in povečale. Mi se obračamo na katoliška društva, ker smo prepričani, da so po teh društvih še zavedni in pa tudi usmiljeni slovenski delavci, ki imado usmiljenje s trpečim bratom. Culi smo, da so se naši nasprotniki brezverci obrnili na neko vaše podporno društvo svo-bodomiselcev in da so v njih liste poročali laži da bi nam škodili in preprečili da bi ne dobili kake podpore. Boje se da bi naša madarska organizacija ne na-predovala'in ne dobila večjega in večjega vpliva. Tudi nam trdijo, da v Ameriki katol. društev niti nima^, samo svobodomiselne. Zato prosimo poročila, je li to res. Vaše poročilo bomo na našem shodu prečitali in dali odgovor tem nevoščljivcem. Priobčili ga bomo tudi v našem listu "Pravica," ki je naše novo glasilo in je edini katoliški delavski list v Sloveniji. jTa list Vam ameriški rudarji prav toplo priporočamo. Tudi bomo zelo hvaležni, ako bi slovenski kat. misleči rudarji v Ameriki in tu doma stopili v zvezo. Vi bi dopisovali v naš list, mi bi pa v vašega. To želimo vsi delavski organizatorji po celi Sloveniji in smo se že večkrat o tem razgovarja-li. Marsikaj bi nam vi lahko pomagali, marsikaj pa mi vam, vsaj glede katoliške organizacije rudarjev, katere, kakor čuje-mo nimate. Zato, dragi tovariši rudarji, prosimo vas za sedaj finančne podpore. Spomnite se nas trpinov, ko vas je Bog bolj blagoslovil, kakor nas, Zberite med seboj v vsakem kraju nekoliko. Sploh pa stopimo v bratsko zvezo in se navdušujmo za naše skupno delo na podlagi krščanskih načel za svoje pravice. Za strokovno zvezo rudarjev > JAKOB URANJEK, zaupnik delav. zveze rudarjev. Opomba: — Mi smo prvi lanski dopis priobčili, pa se ni nihče oglasil. Sploh sporočamo rojakom domov, dai dobivamo vedno več in več prošenj iz domovine za podporo. Toda doma bi ne smeli pozabiti, da mi v Ameriki tudi nimamo zlatih časov. Posebno jim sporočamo, da so naši rudarji tu naročali r glasilo slabem. Skoraj nič se ne dela, j zaslužki mali, da se rudar le težko preživi. Vendar smo pa to prošnjo pri- 1 On: "Jaz sem jako zadovol: sam s seboj." Ona: "Ti si pa res z malim Za- dovoljen." v * * * Duhovnik: "Kaj pa naredi če, predno se vsede k mizi?'' Deček: "Otroci, ne preveč "putra," funt je 50 centov." * * * Če se res kaj podeduje, potem bo danes več kot polovico otrok rojenih z ovčali. * * * "Jaz nikdar nisem kadil, ko sem bil toliko star ko ti," je rekel oče. Boš mogel ti tako reči tvojemu sinu?" "Ne s tako — poštenim obra-zom, kot ti. V tem me pa prekosiš. * * * Ko oznanjevalci svobode in nositelji luči, potem ko preiščejo vse časopisje in ne najdejo tam zabilježenega nobenega škandala povzročenega po kakem padlem duhovniku, pa gredo in ubero v imenu napredka in izobrazbe te-le strune: Kristus ni imel nobenega bogastva, hodil je bos. ni imel hiše ravno tako njegovi apostoli in preroki ne med tem ko sedanja duhovščina katera se prišteva Kristusovim naslednikom živi v lepih hišah itd. Kako pa se to sklada s pisanjem in kričanjem istih ljudi v istih časopisih, kjer pišejo in svetujejo da naj gremo z duhom časa naprej.'Mi ne vemo, niti ne vedo oni sami, ker drugače ne bi silili ljudi oz. duhovnike. da naj žive po šegah in navadah ljudi pred dva tisoč leti in obenem kričali, "naprej z duhom časa." * * * Vi pri Edinosti ste včasih tudi hudobni ljudje. Našim napred-n j ako m pravite, da lažejo ako trdijo da niso čez vero. Jaz sem pa popolnoma nasprotnega mnenja in sem prepričan da jih samo vi zadržujete, da ne morejo isto tudi dokazati in pokazati. Kako! N o, tako: \ si naši rojaki v.Ameriki naj se potom njih časopisja in brez Vašega vtikanja pouče in tako otresejo verske teme in potem ko ne bode nobenega več zaslepljenca med nami, se bode samo ob sebi tudi opustilo ruvanje zoper vero. No, ali sedaj vidite? Kje si Pavle? Kako zagovarjaš svoje prijatelje? A?!!! * * * Ko hočejo socialisti pridobiti za-se kakega katoličama, navadno začno tako -le: Saj to ni zoper vero. Saj je bil celo Krist sam socijalist oz. je učil isto kar uči sedaj socijalizem. Počasi, bratje.da vam povem malo zgodbico. Papiga je slišala človeka govoriti in si zapomnila par njegovih stavkov, sam0 par stavkov, nič več, "mind ve." Papigo je potem porabil človek, šel z njo 0-koli ljudi, ki niso še papige slišali govoriti in jim pojasnjeval da to kar izgovarja njegov ptič je prišlo iz njegovih to je ptičjih možgan in je torej s tem dokazano, da ima ta njegov ptič pamet. Zelo priprosto aH ne? Ta, pa ta! občili za to, ker se nam dopade misel naših sotrpinov z domovine, da bi se naši rudarji tukaj in doma nekoliko zbližali, da bi res naš i rudarji tu naročali glasilo rudarjem doma in dopisovali vanj. Rudarji z domovine pa, da bi dopisovali sem v Ameriko. Seveda rudarji iz domovine našega lista sami ne morejo naročiti, ker bi bil predrag. Lahko bi ^a naročila organizacija, da bi ga člani brali skupno. Kaj mislite vi, slovenski rudar-jo na to? OGLASITE SE!!! Urednik. _ Najslabše je, kdor se navadi dajati nasvete svojemu bližnjemUf ker tega se je najtežje odvaditi. * * * Najslabše kar ima človek n* svetu je čestokrat kredit, ker ta mu velikokrat naredi velik d" ' • ■ .... - Z; V NEDELJO POPOLDNE. Pifce Rev. J. C. Smoley. TEDENSKI KOLEDAR po bink. — Jez. obudi ml. v Najmu. Luk. 7- 2, Nedelja — Stefan, kralj Konkordija. 3 Pondelje — Doroteja, muč. Evfemija. 4 Torek — Rozalija, dev. 5 Sreda — Lavrencij, Just, šk. 6 Četrtek — Evgenij, uc. Petek — Regina, dev. tnuč. 8 Sobota — Rojstvo B 1 Marije. in D. ČEDNOSTI. — VERA. Med krščanskimi čednostmi so tri, ki so nad vse važne, katere moramo spoznati, gojiti na poseben način, da bodo rastle v naši duši: to so tri teologične čednosti, vera. upanje, ljubezen. Imenujemo jih v našem jeziku "božje čednosti." Te tri čednosti so prav tesno med seboj združene; vera je studenec ali vir upanja in ljubezni, upanje prihaja iz vere, ljubezen pa iz vere in upanja. Ljubezen je najkrasnejša čednost izmed vseh treh, je duša, je življenje drugih dveh; brez ljubezni sta vera in upanje mrtva, brez ljubezni ni mogoče zaslužiti večnega življenja. Čednost vere je dar božji, s katerim verujemo vse, kar je Bog razodel in kal* nas Cerkev uči, ker je Bog neskončna resnica. Nagib ali temelj za našo vero je neskončna resničnost Boga, njegova nezmotljivost, ki je razodel vse to, da mi verujemo. Ta nagib obsega dve resnici: i. Bog je razodel resnice naše vere in 2. njegovo razodenje oz. njegova beseda je nezmotljiva. Ob resnici ste nam jasni in razumljivi po našem razumu, jasni ste nam vsled zgodovine in neoporekljivem pričevanju Cerkve, jasni ste nam tudi s pomočjo milosti božje. Vera ni nikako slepo dejanje, ampak dejanje, ki zahteva največje premišljenosti in razuma. 'Verujem v skrivnosti vere." pravi Mons. Segur, "kakor verujem v skrivnosti narave, ker vem. da obstoje. Vem. da obstoje skrivnosti narave, ker je dovolj prič za to---moj lasten razum in že navadna pamet mi kažeta to; vem. da obstoje skrivnosti vere, ker priča to Kristus in njegova Cerkev. Moja pamet, moj razum mi pomaga, da to pričevanje proučujem. Ko sem pa proučil s' pomočjo mo-droslovja, s pomočjo kritike dejstva, ki pričajo o resničnosti, nezmotljivosti teh prič, je moj razum dovršil svojo nalogo; VERA MORA POTEM SLEDITI. Razum me je vedel k resnici ; ta govori, moja naloga je, da poslušam, da odprem svojo dušo, da verujem, da molim. Moja vera ima razumnih razlogov dovolj. S tem pa nikakor ne pravimo, da mora vernik raziskavati nagibe za vero, če hoče verovati. Ti, ki so bili rojeni v naročju Cerkve, imajo gotovost za resničnost vero, ki je slična gotovosti, da pride za nočjo dan. Tem ni potreba raziskovati dejstev in čudežev, ki pričajo, da je nauk Cerkve resničen; če pa to store, store to, da nauk toliko bolj razumejo to, kar že verujejo, da se utrdijo proti zmotam, da branijo resnico. Ti, ki nimajo se prave vere, oziroma če so vero izgubili, imajo dolžnost, da se pouče. Če pro-učavajo gotove resnice, kakor na primer vstajenje Jezusa Kristusa, in druge resnice, bodo z lahkoto razumeli, da je Bog govoril resnico, in da je Cerkev varuhinja in čuvajka teh resnic. Razum jih bo prisilil, da bodo verovali, prejeli bodo tudi potrebno milost, če bodo za njo prosili in molili. Zahvalimo se Bogu, da je o-čem teh, ki iščejo resnico, vse tako jasno odprto. Čudeži, na katerih sloni naša sveta vera, so jasneje dokazani kakor pa zmage Aleksandra velikega ali pa Cezarja, piše učenjak d'Agues-seau svojemu sinu. Utrjujmo si vero, da dan za dnevom obujamo to vero; kolikor močnejša bo naša vera, toliko bolj bomo napredovali v drugih čednostih. -o- APOLOGETIKA. Nezmotljiva cerkev. Cerkev je družba, njeni člani so, zmotljivi ljudje. Nikakor ne morem verovati v človeško nezmotljivost, pa naj se ta pripisuje papežu ali cerkvenim zborom. Prijatelj, ne človeško mišljenje. ampak božja roka, božje vodstvo vstvarja nezmotljivosti ki varuje cerkev, papeže, škofe, ko uče, s pomočjo sv. Duha pred zmotami. To pomoč, to varstvo je moral dati Kristus svoji Cerkvi. Kaj pa bi pomenilo: Cerkev je zmotljiva? To bi pomenjalo: Kristusova cerkev, lahko zgreši in izgubi deloma ali pa popolnoma resnice, ki jih ji je Kristus izročil, cerkev bi padla iz zmote v zmoto, tavala bi v temi, ne da bi vedela, ali se nahaja na pravem ali na napačnem potu. Ko bi jo njeni otroci vprašali: Kaj je resnica? bi morala odkrito reči: "Jaz tega sama ne vem; verujte, kar vam ljubo in drago; delajte, kakor hočete. Jaz vam ne morem pomagati." Čemu ji je pa dal Kristus u-kaz: "Učite vse narode in jih krščujte v imenu Očeta in Sina in sv. Duha, učite jih spolnovati vse, kar sem vam zapovedal. Glejte, jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveta. Čemu bi ji bil potem obljubil svojo pomoč in pomoč sv. Duha? Če Kristus zahteva od vseh ljudi pod grožnjo večnega pogubljenja (Marka 16, 16), da morajo poslušati Cerkev in biti pokorni s tem, da verujejo, kar uče, da store to, kar ukazuje in predpisuje, potem je mo- ral na vsak način poskrbeti, da njegova Cerkev ne bo nikoli učila ali ukazovala kaj drugega, kakor to, kar je on učil; z drugimi besedami: Njegova Cerkev mora biti nezmotljiva. Zmotljiva cerkev bi bila vsega obžalovanja vredna človeška družba, bolje nobene cerkve, kakor, pa zmotljivo! Taka bi ne bila vredna Boga, bila bi njega nedostojna. -o- nJt l J, P+ PL a ^aVVm:l PriznaI Je> Je resnično krut, pak ima prosti obe roki, da si!toda se je opravičilj da se ^ lahko trebi nos. !vidi primeren. Jrotem pa je na mah položaj Zadovoljil sem se z opravičbo tak, da ima eden več figur nego jin sva se prisrčno poslovila in ^ °ni- j ,!ihJima. vcč Pra" se™ doma povedal deci: ako bi vi sah m "seh". drugi pa vlači REMIS. Nič ne pomaga, tako je in se bo treba privaditi: moji otroci so očitno boljšega rodu nego sem jaz! Črnega kruha-sploh ne jedo, prikuho vsako tretjo in Bog ne daj, da bi bila zabeljena z ocvirki! — in ko sem bil jaz v njihovih letih, od ocvrtih piščancev nisem drugega poznal nego vratove in so mi hvalili in sem verjel, da je vrat najboljši kos; mDji bi pa jedli samo bedra! Potem -oblačilo jim takisto ni nobeno dovolj po modi. Zdaj je za fante iztaknila žena krojača na Gorenjskem, ta jim je naredil take obleke, vsaka ima po enajst žepov. Zastran obleke so zdaj tihi. Pa že kriče zastran črevljev, da so strgani. Križani Bog, saj smo vendar v poletju, kdaj boš nosil strgane, ako ne poleti! In ustriženi hočejo biti mladi gospodje fantički pri frizerju in na frizuro! Zame je dobro, če me doma na kratko oškompa žena in še hvaležen sem ji, ker sem lahko zraven golorok in skoro bos in še si prihranim, ne vem, koliko — zadnjikrat ko so me strigli v brivnici, je stalo 40 centov. Tako jim je seveda tudi vzgoja bolj fina, nego je bila moja. Kino jim močno pospešuje izobrazbo, stari so sedem do dvanajst let, že se mi včasi smejejo, če mi kaj povedo in jih.ne razumem. In pa šah igrajo! Po pravici povedano, šah je prinesla v hišo žena, ko sva se poročila in mislim, da ji je bil za doto ali kakor se tej reči pravi, njena majka ga je bila zadela pri keglanju. In se ga nisva cel čas dotaknila, ona goji sveto spoštovanje pred šahom in pravi, da bi se prej naučila žoganja z nogo nego šaha, jaz pa tudi nisem imel prilike in je igra še pompletna in sedaj služi najini deci — deca igra šah! Šah je j ako slavna igra in sem bral, da je kraljevska igra. Deca je deca — kje ste, zlata moja mlada leta! — deci je privoščiti, da se veselo in brez skrbi poigra in ne bi imel ničesar zoper šah, zlasti ako ne bi bilo treba pri šahu z eno roko podpirati glave, to ni koristno za razvoj mladega telesa. Nikakor pa mi ne ugaja, da šah v taki meri razburja strasti. Eden ima dve vrsti črnih figur, eden dve vrsti belih in jih potezata sem in jih potezata tja in kadar poteza moj srednji fant, drži mezinec lepo iztegnjen, to se mi vidi jako fino in priporočljivo. Eden pa stoji zad in se vtika v igro. Temu ni svojo figuro semkaj in jo vlači tjakaj in venomer "šah" in "šeh" in semkaj in tjakaj in se prično kregati iri je oni, ki ima le še par figur zatožen: napovedan mu je šah in sedaj vedno ponavlja isto potezo, da igra ne pride h koncu ! Meni niso znani paragrafi za šah, težko mi je izreči odločilno sodbo. Le splošno jim lahko razložim, da je hudobni naklep v področju.naših-zakonov prepovedan. Ne vem, kakšen je bil stvarni položaj v navzočnem primeru. To bi bilo šele ugotoviti po vestni oceni obojestranskega dokazanega gradiva. Toda ako je položaj takšen, sem dejal, da je kdorkoli na 44 šah" ali "šeh" ali "šoh" ponavljal isto potezo iz hudobnega naklepa, bi bil0 to njegovo početje vsekako ožigosati kot za-vržno — razun ako je bilo zapo-četo v zmedenosti duha, v silo- se imel raz vneti tepež, da je treba reči "remis!" in pričeti od kraja. Mislil sem si pa, pomagalo bd figo. Pa so igrali in je bil 'šeh" in "šah' in in je bil zopet in cigu in migu se je pričel kreg in 'sem jim bral z lica, zdajle pride običajni konec — klof in čof! Pa se je spomnil najmlajši — počasi govori in zelo modro, — in je dejal: "Atek, kako se pravi tista beseda, ki jo je treba reči?" Sam sem jo bil že skoro pozabil pa sem se je še spomnil in sem rekel: "Remis". "Remis!" so zakričali vsi trije hkratu in so jim oči žarele zmagoslavno, kakor da so vsi trije dobili igro. In so takoj pričeli drugo. Resnično se niso stepli! In se ne tepo več pri šahu. "Remis!" se zadero pa je stvar K„ni1 1 • •• Opravljena — samo to se bojim, Tel v popolni pijanosti. - oni na Gradu bo k ^ , Toda me deca niti ne poslusa- kn taVn Ae.rri - K. ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in vjarniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko iri kleparsko delo. Pxiporocamo se za obilen obisk. BENJ. BIGHHOLZIR Trgovec 2 vsakovrstno železnino jo in so se vsi trije že spoprijeli in se ob tej priliki jasno razodeva, kako koristno je baš za ljubitelje plemenite šahovske igre, da imajo glave ustrižene do kože, kajti moji trije si najrajši segajo v lase in gorje lasem in frizuram, ako bi jih kaj bilo! Tako pa opravijo brez las z bunko in klofuto in h koncu se eden joka, to je po navadi srednji, tisti, ki igra z iztegnjenim mezincem, temu najbolj rahlo tiče solze pod kožo in se mu potem u-sipljejo na tla in godrnja naša Otilija, ker mora po šahu vsaki-krat na novo krtačiti pod. Ako se izjemoma ne joka srednji, se joka starejši, toda ne zaradi bunk in klofut nego iz jeze, da mu ni uspelo onega! spraviti v jok. Najmlajši pa je tak, da se joka šele tedaj, kadar je oštet. Potem prično novo igro pa se nova igra po navadi konča ravno tako in to je tisto, zakaj šaha ne morem pohvaliti. Nanesla je prilika, da sem spoznal gospoda načelnika šahovskega kluba in sem mu razodel svoje pomisleke: noben šah brez tepeža! — to je hujše od nogometa, taka igra vendar ni kos, da z učinkom pospeši nravni prerod slovenskega naroda. Poslušal me je in me je še to vprašal in to in potem se je smejal in dejal, da dece nisem pravilno podučil. Tisto od hudobnega naklepa da je kratkomalo kozlarija. Ampak če ostane igra neodločna, je treba brez krega in tepeža reči "remis!" in se nato otvori nova igra. Vprašal sem ga, ali se mu ne zdi izraz "kozlarija" krut. ko se tako dero, in bo ustrelil. Čudno, koliko včasih zaleže e-na sama beseda, posebno če je tujka! JOSEPH HIBNER, 1533 W. 19th Street.' CHICAGO, ILL. Iščem svojo ženo, Angelo Hibner, ki me je pred 7 tedni zapustila in odšla z drugim Frank Janežičom. Pobrala mi je tudi nad $3000.00 denarja v gotovini. Nahaja se nekje v Chicago, kateri ve kje se nahaja mi naj blagovoli sporočiti na gori navedeni naslov. Kdor mi naznani, kje se nahaja, dobi $25.00 nagrade. KOLEGIJ MATERE BOŽJE ZA MLADE FANTE Najbolj vzoren. Krščanska druščina. Individualna pozornost. Veliki telovad. odseki. WINONA. MINN. Umetnost in znanost. Pripravljalni tečaji: Za medicinstvo - Pravo Zobozdraviistvo — Trgovstvo, Višje šole za trgovstvo. Naše učilišče je priznano od vseh vodilnih Univerz. Pišite po katalog. CLEVELAND, OHIO. Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočam I FRANK GABREtfjA 6630 St. Clair Ave. Cleveland, O. Anton Zbašnik $ JAVNI NOTAR, «|J soba 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodnije) ^ Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, £ pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA Cene nizke, delo točno in pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. + + + * * * + * * * Za organiste, pevce in ljubitelje glasbe imamo v zalogi sledeče note: D Viv^^-^vvvvvvvvvvvvvvvvvvjg 527 — Main Str. Forest City, Pa. i Amerikansko - slovenski ABECEDNIK V DRUGI IZDAJI. Vsem čč. gg. slovenskim župnikom naznanjamo, da je izšel v drugi izdaji preurejen "Amerikansko-Slovenski Abecednik". Vsi, ki ga žele naročiti naj nam takoj spo-roče, koliko iztisov ga žele prejeti, da jim ga pravočasno dopošljemo. Posamezni iztis stane 45c. Šolam, ki ga naroče v večji množini damo pqsebni popust. "AMERIKANSKO—SLOVENSKI ABECEDNIK" ^ priporočamo pa tudi vsem družinam po tistih naselbinah, kjer nimajo slov. župnije, ne slov. šole, da ga naroče za svoje otroke in jih uče iz tega abecednika doma sami. svojega lepega materinskega slov. jezika, da ga ne bodo tako hitro pozabili, ampak, da se bodo zavedali, da so sinovi in hčerke slovenskih mater in očetovi Vsa naročila sprejema: EDINOST PUBLISHING CO. 1849 West 22nd Street, Chicago, HL t 4 GLASBA. a) cerkvena glasba. Bernik, Pozdravljen, pesem za mešani zbor in tenor solo ,10 Foerster, Can ti ca socra, III, iel za moški zbor ...........50 Foerster, 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor ................... uj Foerster, 3 ecce sacerdos mag-nus (dve za mešani, ena za moški zbor .................. Gerbič, Slov. maša sv. Frančiška, partitura 25c. glasovi po.. Grum, Cerkvena pesmarica za Marijino družbo .............. 1.00 Hladnik, Deset postnih pesmi 'za mešan zbor................ ,23 Hladnik, Petero prošnjih Marijinih pesmi v vojnem času za mešani zbor...................50 Hladnik, Zdrava Marija, pesmi za mešan zbor, solo-spevi in orgije. t ...................... Hribar, p. Angelik, Adventne in božične pesmi za mešani zbor........................ 40 Hribar, Obhajilne pesmi za me-zbor, partitura 50c. glasovi po .15 Holmar, Slava bogu, cerkvena pesmarica ................... 2,00 Kimovec, Rihar renatus, 2X pesmi za mešani zbor, part...... ,40 glasovi ...................... .13 Lehan, Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor .............. .30 Pogačnik, Missa st. Joseph! za mešani zbor, partitura ........ jj glasovi po................... .i| Premrl, Cerkvena pesmaric« za mladino, partitura ............. glasovi po ..................... Premrl, Godovnice, 17 Marijinih pesmi za mešani zbor partitura 35c. glasovi po .......... ■45 •II •U Premrl, Hvalite Gospoda, pesmi svetnikov za mešani zbor partitura 35c. glasovi po Premrl, Slava sv. Križu, postno pesmi za mešani zbor ...... Sattner, Missa seraphica za mešani zbor in orgije, partitura 35c. glasovi po ............ Sattner, p. Hugolin, Postne po-srni za mešani zbor, partitura 50c. glasovi po................ Sattner, a Božični pesmi za solo* zbor in orgije ..........—. b) svetna glasba: Aljaž, Mešani in moški z boži 3. zvezek Psalm 118: Ti vesel« poj; Na dan; Divna noč 5. zvezek: Job: V mraku; Dn*> va nam prpelji žar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...* 6. zvezek: Opomin k veselju] Sveta noč; Stražniki; Hvalit« Gospoda, Občutki; Geslo .... 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (moški zb-). Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčic« stoj; Kmetski hiši ........... 9. zvezek: Spominčice; Večeral zvon Siroti; Oče večni; Slovea* ska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice L; Zdravic« II.; Oče večni; Tone Solne* «• Laharnar, Gorske cvetlice z« mešani zbor .................. Laharnar, Gorski odmevi z« moški zbor .................. Laharnar, Planinke, za mešani zbor, 2 zvezka po ......... Laharnar, Pomladanski n il mm vi za mešani zbor 2 zve. p« Sicherl, Trije moški zbori ,..« Orlovska pesmarica, za ea glaj .4 41 Naročila se pošiljajo na: KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd St-, m, -EDINOST' ¥ U MALENKOSTI" ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paul us. pomagati, prijateljica, sem pač pozabil "Ne morem Kaj naj storim?" "Jezus, kak človek si ti! Na kokoši, na te misliš, na hčerko pa pozabiš . . " Otrok namreč ni bilo več v hiši. Štiri dni po tistem nastopu med Paquitom in Jakobom je bilo prišlo Curriti na misel ... da se prav zaprav ne more tako čisto popolnoma posvetiti vzgoji otrok, kakor bi se rada, in da je najbolje, ako pošlje Lilito v Chamartin v zavod sester Presv. Srca, Paquita pa v jezuitski zavod v Guichonu, onstran Pirenej. Ni se spomnila, da živi v istem vzgojevališču tudi mali Alfon-zo de Tellez-Ponce, Jakobov sinček. — Seveda se je Fernandi-to pridružil mnenju svoje soproge . . . Sicer je pa Villamelon zelo obžaloval svojo pozabljivost. Obljubil je, da bo jutri popravil, kar je zagrešil, ko pojde v Chamartin pogledat, kako stoji z umetnim valjenjem piŠčet. — Ta misel ga je zadnje čase vobče popolnoma obvladovala . . . Spanje domačih in divjih živa- li jt različno. Neki angleški na-j dve 2 nadstropne lesene ravoslovec, se je prav posebno ( prijlašaj0 sklipaj $ V. •'.w.rr'A'''^.': •rtT Dolga vrsta elegantnih kočij se je počasi pomikala skozi ulico de la Montera; vozovi so se za trenutek ustavljali pred Bu-tronovo palačo, odpirala so se in zopet zaloputnila vratca, in voz za vozom se je dalje pomikal proti trgu Santa Barbara. Mimoidoči so začudeni postajali in gledali dolgi izprevod vozov, ki je bil pri belem dnevu ob treh popoldne redka prikazen v Madridu. policaji so delali red po cesti in po pešpotu ob hišah, in SO se pogovarjali s kočiiaži. — ; - tali nih korakov so stopale iz vozov senore, so hitele skozi visoka vrata in postopnicah, pogrnjenih s preprogami, in so se izgubljale v v^ikem salonu, skrivnostno, kakor zarotnice. Polu-mrak v dvorani je dobrohotno zakrival s svojimi tajinstvenimi sencami pokvarjene okraske, ki niso bili več sposobni za pošteno dnevno svetlobo. Šumelo je v dvorani v čebelnem panju, polglasno so se pogovarjale senore, vmes so šumele dragocene svilnate obleke, z vednim pik-pokom so se odpirale in zapirale pahljače, dame so pokašljevale — navadni uvod vsakdanjim odgovorom — in ko-ketno se je katera tu pa tam zasmejala. Nobenega moškega ni bilo videti. Le v ozadju za preprostim zastorom iz rdečega žameta — dvorana je služila svojčas tudi za gledališke predstave — je bil prejkone kak moški skrit. Tako je vsaj slutila senora de Barajas, ki je -stala tam blizu in je cula nekoga dvakrat kihniti in enkrat zakašljati. Udarila je s pahljačo svojo sestro po rami in ji je zašepetala: "Duhovi so skriti tam zadaj . . .!" ^ Ne da bi krenila z glavo, ji je odgovorila sestra: "Kosmati Robinzon in njegov črni Petek . . . P' r- In tako je bilo. _____— - Veliki diplomat in njegov pomočnik senor Pulido sta se nastanila za zastorom in opazovala dvorano skozi dve luknjici v zastorii, katerih odzunaj ni bilo videti. Spoštovani diplomat je bil nemiren in senor Pulido je molče hodil od ene luknjice do druge, odkimaval je z glavo in šepetal z ustnicami; bil je tudi nemiren. Sestanek je bil sicer prav dobro obiskan in zdelo se je, da gre vse po Butronovi volji. Pa nekaj vznemirjajočega je le opazil Butron iz svojega opazovališča ... * Alfonzovke, po večini plemkinje čiste krvi, so se zbirale na levi strani dvorane v gosto gručo, šepetale so in se smejale, zbijale šale in prezirljivo gledale na drugo stran dvorane, na ra* V S ODPRAVO nn GLAYE DO NOG . si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo naj-^ boljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite ' vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! J- J. DVORAK & GO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, . -.............CHICAGO, ILL. domaČe piyoj SI naredite lahko po svtojem okusu, ako kupite pri NAS: "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro ^^maftr PIVO! Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik W. aist Street, CHICAGO. ILL. dikalke, kakor gleda visokorodna gospa, ki milostno dovoli, da sme sesti njena služkinja štiri metre daleč proč od nje. Le voj-vodinja de Bara je hotela biti zvesta Butronovim načelom in se je spravila sredi med dve "odstopivši" ministrovki, senoro Martinez, preprosto in skromno osebo, ki se je počutila tukaj kakor kokoš na tujem dvorišču, in senoro de Garcia Gomez, domišljavo meščanko, ki se je trudila, da bi s svojim izbranoolikanim vedenjem dosegla celo dukeso samo. Druga sumljiva gruča so bile karlistke. Načelovala jim je drobna, starikava senora živih oči, baronesa de Bivot, Katalan-ka slavnega imena. Nemirno se je premikala na svojem sedežu in je nepotrpežljivo čakala, kdaj se bo začel boj, kakor bojaželjen veteran, ki oddaleč zavoha smodnik . . . Spoštovani Butron je klel in se je bal popolnega poraza. Namesto oči je uho pritisnil k luknjici v zastoru, da bi ujel kako besedo in posnel iz nje, ali se že kmalu začne vojska . . . Pa ničesar ni razumel. Dvorana je šumela in brnela kakor čebele, preden rojijo. In to ga je silno vznemirjalo. "Toliko jih je, pa nobene ni, ki bi molčala," je godel polglasno. Tehtno in s filozofično globokoumnostjo mu je rekel senor Pulido: "Bolje je. da govorijo. Če bi molčale, bi to bilo zoper njihovo nafavo !** Ali kakor bi hotele pokazati, da je posebna lastnost ženske, vedno nasprotovati, so v tem trenutku naenkrat vse utihnile. Globoki molk je trajal Za eno celo minuto. Za njim pa se je vzbudil tem živahnejši šum, šepet in nemir. Nekaj posebnega se, dve "pff1- Toda med vsemi štiri-je bilo moralo zgoditi in Butron in filozof Pulido sta hitela vsak ."^atimi živali je neka oprica "le-k svojemu opazovališču. )?uh'' imenovana in netopir. Ta Prišla je kondesa de Albornoz. Kakor kraljica, kakor bogi- Z1Val ima rep' °vije oko" nja je stopila med zborovalke. Z zadovoljnim samoljubjem je nagnila glavo, kakor bi se bila, da ne zadene z nio ob obok slavoloka . . . Za njo je šla markiza de Valdivieso, ena tistih prijateljic, ki se z malim zadovoljijo in ki jih je Currita vedno vlačila za seboj kot nekake častne dame. Pravila je, da so ji okvir za njeno eleganco ... * Ljubko je pokimavala svojim velejasnim prijateljicam na desno in levo in se je dala povesti od markize Butronove k duke-^^ X Pri(Je ved" si de Bara. Sedla je med njo in obe ministrovki. Prisrčno je stis- j nila roko senori de Martinez, ji rekla: "Moja ljuba!", in je iz-' razila svoje sožalje senori de Garcia Gomez, da je včeraj ni bilo doma, ko jo je obiskala. "Jezna sem bila na samo sebe. ko sem videla Vašo poset-nico. Rada bi bila nekoliko pokramljala z Vami! Želela bi, da sva si dobri prijateljici!" Senora de Garcia Gomez se je malone razpočila od tolike nepričakovane časti. Zadovoljno in ponosno je gledala na vse strani sredi teli dveh španskih grandinj. Izza zastora sta Butron in Pulido opazovala Curritin prihod. Pulido je omenil: Živali v spanju. PRODAJO SE TRI HI Ena tri nadstropna zidana mesec. /0.00 renta ' Vprašajte za pojasnila pri- MRS. C. GANCARZ, 2231 So. Wood St. Chi zanimal za spanje živali in o tem spisal veliko knjigo. Divji konji povečini prespijo tako, da se vležejo v travo. Toda konji ukročeni, se ne vležejo toda prespi jo po večini stoje. Posebno zanimivo je, da konj kadar počiva, stoji vedno na treh nogah, tretjo se pa le na lahno naslanja k tlom. V tem oziru je slon tudi podoben konju. Slon v puščavi se ponavadi vleže, toda u- sa. Je na dobrem prostoru jet slon, čeprav mora včasih tež- :-----•»-- 1 ka dela delati, spi vedno stoje in samo 4—5 ur skupaj. Volk in lisica spita ponavadi, da se skupaj zvijeta. Nos vtakne med taci prvih dveh nog in potem še pokrije s kosmatim repom .Ako smo že opazovali psa, on ravno tako spi, kot prej omenjena volk in lisica. Kadar se pa vleže samo za kratek čas, tedaj j spi ponavadi stegnjeno, glavo položi na stran, ali pa med prve SLOVENCI! Naprodaj « mesnica, ki obstoja že dolgo sa. Je na dobrem pre jemnina ne bo velika. 261 W. 25th Place. zastave bandera, regalije in zlate « ke za slovenska društvi izdeluje najbolje in najceneie li veje in z glavo navzdol prespi celo zimo. Ravno tako je tudi z netopirjem. Ptiči spe po navadi vsi na nogah stoječi po konci, samo nekatere ptice, kakor štorklja, žerjav itd. spe na eni nogi. v j -o- Kdor je počasen v dejanjih, EMIL BACHMAN, 2107 >So. Hamlin Avenue,* CHICAGO. ILL. SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST John Gornik slovenski trgovec in krojač 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. se priporoča za nakup MOŠKE IN VE. Izdeluje MOŠKE OBLEKI in ceno v M OPKA-očilu točno no dalje, kot tisti, ki je hiter v dejanjih, pa počasen v nju. * * * Ako žena dobi oblast nad svojim možem, tedaj jo redkokdaj nazaj izroči. H mece 1439 W. 18th Street misije-j I2DELUJE NAJBOLJŠE SLI. KE! 7A S3 žX2K50®®®®®®®®®00®00®®®®0®®®®®® Novi 1923 model Oliver pisalni stroj NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN! UČITELJU Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ponudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj. POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je Še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak dfugi uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisalnega stroja. S tem si prihranite ča« in delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POI SKUŠNJA NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: neka« teri jih ima>o do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela: OLIVER ŠTEV. o. Z novim vzorčnim črkovnim sistemom; štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55. Ako ga plačate takoj v gotovini : , $49.50. OLIVER ŠTEV. u.. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje $75- Ako ga plačate v gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN PROSTO POISKU-r SNO PONUDBO. PIŠITE ŠE DANES po brezplačni cenik, ki Vara opiše in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. u. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in pro- N sta poiskušnia. Vi lahko pišete po Oliver stroj brez vsake obligacije. Nobene rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali f4 s.tro'. vsa^ mesec nekaj. Ali pa če plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Ako pa ne bi bili zadovoljni, ga lahko vrnet« na naše stroške. THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY Oliver Typewriter Building Chicago. IIL NOTARSKA DELA. Za affidavite za dobavo svojih domačih iz starega kraja, ali pooblastila, kupne pogodbe itd. se obrnite na: JOHNA JERICH Javni notar 1849 W. 22nd St. Chicago, HI J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, 111 Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-IA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboliše delo. najnižje cene. Prevzamem barvanie hiš zunaj in znotrai. uokladam stenski oaoir. SVOJ POKLIC VRŠI ŽEi 30-LETNO IZKUŠNJO! DOLARSKI ČEKI Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči t Jugoslaviji po dnevnem kurzu ▼ Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jib rabijo za na pot. Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: Do $15.00 po $1.10. — Od $15.00 do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75.00 do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 35/žcen. od dolarja. H tft 1 pristojbinam je se pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnine. BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street. List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro r vse ^ slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL Trgovci,^ ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo Edinosti stalno oglašali. potem v DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditviah in kampanjah oglašajo ▼ našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj t NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna t Ameriki, Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajts nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bom« vedno tiskali Vaše tiskovine mil Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi TISKOVNA DR. 'EDINOST' I 1849 W. 22nd Street > Phone: Canal Chicago, M.