Slovani v gornej Šleziji. (Po Jaromiru Hrubemu.) Žalostno je pisati o Slovanih v Šleziji. Kajti le prelehko se spozna, da so tam tista tla, kjer se Slovani najbolj potujčujejo; vsaj sedanji veliki nemški kancelar Bismark odmeril je tamošnjemu Slovanstvu le samo dvajset let še, in 1. 1896. nastopi čas, ko se v Nemčiji ne bo smelo čuti več slovanske besede. Da li je pa mogoče okoli 3 milijone slovanskih prebivalcev kar tako se papirjem ponemčiti, o tera boste sodili, ljubi čitatelji, sami, ko vam njih razmere in njihovo žalostno stanje nekaj drobnejše opišem. V Neračiji nahajajo se ti-le Slovani: 1. Lužički Srbi (okoli 200.000 duš), 2. Moravci, ali kakor jih tudi imenujejo: Čehoslovani (okoli 70.000 duš), in 3. Poljaki. 0 zadnjih čem tukaj nekaj več spregovoriti, a le o teb, ki stanujejo v gornej Šleziji. Šlezija, v kterej iz mej avstrijskih dežel ljudje v najgostejšem številu prebivajo, leži kot najbolj proti severju ležeča dežela na pruskej meji. Večina spada že pod prusko oblast. V ravninah, katerih pa se ne nahaja premnogo, je zemlja še dosti rodovitna, v hribih pa je peščena, ter le slabo povračuje trud marljivemu kmetovalcu. Oporaniti pak moram, da ravnino že davno Nemci zavzeraajo, in da so le zadnji kraji še v rokah Slovanov. — Prvi dokaz, ki ga ugledaš na hiši poljskega kmetovalca v gornej Šleziji, je ubožnost. Hiše, v katerih se prav malo oknic nahaja, pokrite so se slamo, a izgotovljene so iz lesa, kakor tudi cerkvica, ki se v tamošnjih vaseh nahaja; tudi zvonik je lesen. Pri potih in okoli hiš nahaja se mnogo dreves. So pa le samo dobi, lipe, topoli, zlasti pa jelše in vrbe. Sadnega drevja bodeš tam le malo videl; morda je tega kriv oni veter, ki iz severne strani skoraj vedno piha, ter tudi razvitje sadnjega drevja zadržuje. Nekaj posebnega je v poljskih naselbinah v gornej Šleziji, tudi spletanje plotov. Ne izgotovljajo se pa ti iz lesa, atnpak nasade se le šibke vrbove šibice, ki se potem čez nekaj let obrezujejo. A tudi plotov je zelo veliko. Plot se nahaja gotovo okoli vsake hiše; cesta k skednju, ograjena je s plotom, luža, kjer plavajo race in gosi, ima zopet posebni plot, posebnega zopet vodnjak, vrt in travnik, v katerem se po leti prešiči valjajo. V Šleziji se poljske vasice ne stiskavajo tako tesno skupaj, kot pri nas; le okrog cerkve, katere so gotovo mnogo stoletij stare, stoje še hišice nekaj bližje skupaj, ostale so navadno raztrošene daleč okrog. Prebivalci v Šleziji, posebno slovanski, so zelo revni. V vasicah, ki štejejo okoli 1000 prebivalcev, je včasi koroaj kacih pet domovanj, kjer imajo vozove in vprežno živino; a druga še tega nimajo. Tam se toraj še dandanes vidi, da je vprežena pri plugu ali brani kmečka žena ali hčer, ali da kmečki sinek z jednim junčekom, ali kravičko vzajemno vleče plug po njivi. To je pa mogoče le zato, ker je zemlja zelo peščena in ker jim predrago pride, da bi v to porabljevali živino, ktere je navadno le malo v obližju. Glavni človeški živež v gornej Šleziji je krompir, ali podzemljice, ki mu tam pravijo — zemjoky; — zraven pa še tudi žito. Meso jesti dozdeva se jim velika potrata, kajti to se prikaže na mizo le v največjih praznikih. Celo krub se tam le redko nahaja. Žito melje si vsaka gospodinja sama doma na ročnem malinu, ki ga najdeš v vsaki hiši. Semelje pa se vse skup in iz moke, pesek debele, peče se potem kruh. Posebno skrbno izrejajo Poljaki prašiče. Zlasti otroci morajo jih voditi po letu vsak dan na pašo, kjer se vsaki posebej priveže z dolgo vrvjo h kolu, v zemljo zabiterau, tako, da se okoli gredoč pase. V gorkih dneh umivajo jih z mrzlo vodo, po zimi pa nose njih mlade v lastno hišo, kjer se jim prepušča topelj kot za pečjo. Te pa prodavajo potem kupcem, ki jih gonijo do Vratislave, ali celo do doljnega Berlina. Za dom si ga zakolje kmet le o božičnih praznicih, drugekrati nikdar. Zarad vednega pomanjkanja najpotrebnejšega, kar je za življenje treba, je že skoraj prirojeno, da izobraženost ne more posebno cvesti. To pa se še zlasti v najnovejšem času lehko zapazi, ko je zavladala glede šol nova nemška sostava. Govor šlezskih Poljakov je najzadnejše narečje poljskega jezika. Poprej je imel še ta jezik pristop v šoli, a sedaj so se v Nemčiji vsi tuji jeziki iz šole odstranili, ter zavlada le nemščina. Šolstvo se sicer v Nemčiji marljivo goji; šolnine nij treba plačevati, a pošiljanje v šolo je zapovedano, in ako se to ne godi popolnoma redno, sledi kazen. Vendar Poljak iz te šole nijma nobenega dobička. Šola mu je kot najmočnejši posredek za ponemčevanje njegovih otrok; potujčevanje lastne krvi. Dete v šoli ne sme poljski govoriti (razun prvih dveh ali treh mesecev), na ulici ne sme po poljsko pozdravljati, sicer je kaznovano. Zapoveda se celo otrokom, da inorajo tudi doma se stariši le nemško govoriti, da sc tako nauče govoriti svoj nekdajni jezik, ki je bil baje nemški!? Učitelji imajo pa tudi veliko skrb, da bi mladež nemško naučili; in res se marsikatero dete, po naukih, ki trpe do 14. leta, dosti odnarodi, kar se še potem pri vojakih popolnem dokončuje. Poljaki se tudi ne zamorejo ponašati se naiodnim duhovništvoai, kar je kriv edino le zelo razvpiti ,,kulturni boj", zarad katerega se ne raore še gojiti skrb za narodnost. Iz med 30 poslancev, ktere Šlezija na pruske zbore pošilja, ki so tudi često od Poljakov voljeni, nij niti jednega — Poljaka! V gornej Šleziji izhajajo sedaj trije poljski časopisi, in sicer tednika »Katolik" in nGwiazdka Cieszynska" (Tešinska), in dvakrat v tednu izhajoči list BGazeta gornoszlaska". Katolika se tiska navadno po 5000 istisov. Na božja pota se morda nikjer toliko ne hodi, kakor v gornej Šleziji. Slab katoličan bi bil, kdor bi vsaj jedenkrat na leto ne potoval do katere cerkve božje porodnice. Naj znamenitejši kraj za to je Czgestochov. — Sicer pa se tudi šleske cerkvice ob nedeljah in praznikih vedno polne ljudi. Vsa ta pobožnost pa vendar ne more ubraniti, da bi se naiod ne ustrezal svojej največji nagnjenosti žganjepitju. Pije ga vse, ne samo možje, ampak tudi žene in otroci brez razločka. Mati uči žganje piti svoje dete že v zibelki. Je-li nepokojno in ako noče spati, dava mu mati toliko žganja, da se opoji in je vsaj do tega časa mirno, dokler se zopet ne iztrezije. Posebno nagnenje imajo šlezski Poljaki tudi do plesa. Nij je nedelje, da bi v kaki vasi ne bilo muzike in tudi svatba ne mine brez plesa, ker muzika pri svatbi mora biti. Najbolj navadni narodni ples, ki ga gotovo tudi vsak starec pleše, imenuje se kovat, a najbujnejši z med vseh: cygon (cigan). Komaj da zadoni znana melodija: BZaviazali cygonovi očf, oči, oči", — znajde se vže gotovo vse v pareh, ter pleše dokler muzika ne preneha. — Da bi se pa poleg godbe tudi kaj pelo, tega nij tam nikjer opaziti. Da možki ne pojo, to nij ravno preveliko čudo, ali da pa tudi deklice pri delu na polju nič ne pojo, to je veDdar otožno. Res je, da si fant na paši še zapoje kakšno pesem; pa ako bližej pridete, čuli boste le, da je to nemška vojna pesem, ali tudi ktera od teh, ki si jib je bil v šoli zapomnil. A veudar je še bilo pred nekoliko leti tolikanj pesni med ljudmi, da so znašale prav veliko zbirko, ter so bile nektere iz med njih pravi biseri slovanske poezije. Kakor narodne pesmi, izginila je tudi narodna nošnja in običaji. Da oiuenim le koledovanje o novem letu, iznašanje stnrti in prinašanje majnika do stanovanja v spomladi. Ne zažiga se več kres, in božično koledovanje ima le čisto verski pomen, opravlja to mežnar, crkveni stre- žaj, ali tudi učitelj, kot pripomoček za zbiranje božičaih darov. Poje se pa pri tej priliki koledna pesen, s katero se voši biši plodnost pri živini, obilost poljskih pridelkov in vsega, kar kmetotalca more razveseliti.