List 28.
Cenazacelolc-to po pošti 2 gold. 20 kr., za pul leta 1 gold. 10 kr.; brez pošte za celo leto 1 gld. 40 kr., za pol leta 50 kr.,
SLOVENEC
listi
za podueenje naroda.
9
za ene kTatre 30 kr. Posamesni listi po 3 krajc.Na-ročila prejemajo vse c. k. pošte, v Ljnbljani pa založnik.
V ponedeljik 9. maliga Serpuna 1849.
Zastran prenaredb r deželnih in ljudskih
šolah.
(Po nemškim iz ?>Allg. österr. Bürger-Zeitung“.)
I.
(Dalje in konec.)
Kn kako lahko bi se dalo to storiti, brez de bi bilo po-sebniga truda, posebnih stroškov — brez de bi bilo lastniga učenika te vednosti ali dosadanje učeništvo zlo prenarejati treba.
Ali bi ne mogel učenik, ko vsakdanje vajenje v elementarnih ukih konča in narmlajši učence izpusti, v posebnih dnevih še eno urico v narposebnejših rečeh iz živinstva in rastljinstva, iz naravoslovja in kemie bolj odrašeni mladosti uka dajati ? Ali bi ne mogel včasi iz kakih prosto in umevno pisanih bukev kak 'del tega obilniga uka brati in pokazati, kako koristne so take reči v življenju ? Tako bi duši mladih poslušavcov velike bukve nature odperl, de bi umeli od božje roke pisano pisanje brati in razlagati. — Ali bi ne mogel poslednjič gospod fajmošter včasi v svoje nagovore od nebes in pekla tudi kaj od zemlje z njenimi milioni stvari vplesti, ki so delo njegovih rok in njegovo modrost in mogočnost ravno tako glasno oznanujejo, kakor zbori angeljev, in njegovo vero po celim svetu razglašujejo ? Komu je veči priložnost dana, kakor častitljivi duhovšini na deželi, prostimu ljudstvu kaj iz kmetijstva sploh , posebno pa iz kmetijske kemije in iz sadjo-reje brati in razkladati? Če učenik keršanskiga nauka v šoli sveto pismo brati pusti in med narbolj pridne učence podobe svetnikov v spodbudo deli, ali bi ne bilo dobro, če bi učenik svojim učencam učasi kaj iz naravstva bral in narbolj pridnim podobo kake živali ali posebniga bilja podaril? Tako bi se slovenski, ukaželjni mladosti tudi čuda zemlje in večne postave nature razkladale, in pokazalo bi se, de se božje veličanstvo v narmanjšimmerčesku lepši in krasnejši kaže, kakor v neizmerljivim morju, in deje natura — če nam je pripušeno, z ajdovskim učenim govoriti — „ko se nad sloni in levi čudimo, ravno v njenih narmanjših delih nar popolniši!“
Gotovo je, de bi takimu uku posvečene ure učenikam in učencam več veselja kakor truda, na drugi strani pa narveči ko-; rist in hasen prinesle.
Nemški pisavec tega sostavka govori, «le se z živim veseljem še tistih ur svoje mladosti spomni, ko mu je njegov pervi učenik tako poduk v zemljopisji (Geographie) dajati začel. Ta učenik, ki je umel „prijetno s koristnim združevati“,jezbral včasi majhno množico svojih boljših učencov okrog sebe, de bi jim — v njih spodbado — kaj posebniga pravil. Tako tudi iz zemljopisja. Govoril je od ptujih dežel in narodov, od velikih, dalječ ležečih mest in njih imenitnost, je kazal tok rek in lego hribovja. In ni bilo ne eniga učenca, ki bi ga ne bil z zbranim duham poslušal in pazljivo gledal, kaj in kako s perstam kaže! Ne eniga ni bilo, ki bi ne bil tisto uro radovoljno v šoli ostal in ki bi si ne bil časti v to stavil, de sme med izvoljene in narboljši učence štet biti. In v kratkim času je znal slednji evropejske dežele in nar imenitniši mesta v njih povedati, morje, reke in gore na karti pokazati.
Ako je tadaj umnimu učeniku mogoče tako mlačne reči mladosti prijetne storiti, koliko več mora to pri dosti bolj prijetnih rečeh v naravstvu in pri učencih mogoče biti, ki že nekaj šolskih vednost imajo! Zbudite veselje za take reči in vložite pervo kal, vse drugo se bo spešno dalo doseči #_).
Tako bi bile skrivnosti nature kmalo tudi prostimu človeku razodete, njeni neizmerljivi zakladi bi bili vesoljniga človeštva, in njenih moči bi se smel slednji poslužiti.
Ako bi tem mislim kdo hotel zopergovoriti, de bi se bilo pri takim predstvu naravskih vednost zanemarjenja druzih vednost, in po enostranskim prizadevanju preveč škode za djansko življenje bati, — se opremo še enkrat na izgovor nar bolj učeniga Nemca današnjih dni. A. Humboldt pravi: „Kjer se v varstvu modrih postav in svobodnih naredb vse cvetje omike krepko razvija, ni v mirnim bojevanju nobeno prisadevanje duha drugimu škodljivo“.
ltazun imenovaniga umevniga in prijetniga učenja naravskih vednost po učenikih, je pa pred vsim drugim dobrih in porabljivih bukev treba, in tukaj zadenemo na drugo veliko rano v našim vesoljnim šolstvu — namreč na pomankanje dobrih in namenu primernih šolskih bukev. Posebno bi se mogle pri uku naravstvinih reči tako težke terminologie slovstvinih redov opustiti, in razlagama bi se mogle iz danih predmetov pravila posnemati. Ako imamo že pripravo, ni težko umetno, sistematiško poslopje zidati '-* **)#’), po-
*) Se ve, de mora, ako hoče ta namen dosežen biti, v učenike drug duh priti. Misliti se morajo očete mladosti, ki živd, de učijo in ne uče, de živijo.
Vredništvo.
**) Mi Slovenci imamo zlato »Vin or e j o« in neprecenljivo »K e mi o« od Ver-tovca. Robidatove naravoslovje se natiska. Nismo tadaj brez vgodnih bukev. Kemia je posebno tako izverstno lična, de bi jo mogli v vsaki šoli brati in razlagati. Žlo zlo bi pa gosp. Vertovc slovenski mladosti pomagal, če ki se lotil , posebno tako kemijo okrajšano za šole na kmetih izdelati. — Kar druge šolske bukve v naravskih vednostih utice, je res, de jih še nimamo. Koristno bi pa bilo, če bi se kak domoroden Slovenec lo-
sebno tam, kjer osebna potreba ali posebna ljubezin do te ali une vednosti spodbado daje. Naše šolske bukve pa grejo večdel nasprotno pot — one moré duba, zmešajo um in zatrejo s preobilnimi nezapopadljivimi in puhlimi teoriami v mladih sercih ljubezin do vednost že v kali. De niso vgodne, že davno ni skrivnost več, in de je treba predelati jih, že davno čutijo. Upajmo pa od sadanjiga krepkiga in modriga ministerstva ukov, de bo pred ko pred v tej reči pomagalo in pred vsim drugim za popravo deželnih in ljudskih šol skerbelo.
Ne moremo se vbraniti, tukaj še nemških bukev opomniti : Uenkschrift von F. J. Hermann (k. k. Staatsdruckerei 1848), v kterih so „zlegi v ljudskim šolstvu“ in „vošiLa“ učenikov lično in resnično popisani.
Nej nam bo pripušeno, tukaj samo te le besede iz imenovanih bukev postaviti: „Ako hočejo ljudske šole prihodnjič pra-vičnimu pričakovanju primerne biti, ako se imajo ljudske šole naprave za omiko imenovati, v kterih se imajo iz otrok bogaboječi in dobri ljudjé zrediti, mora učenik samo le učenik biti, vse druge, učeniku po krivici določene opravila se morajo od uče-ništva ločiti“. (Priporočimo pa imenovane Hermanove bukve vsacimu v prevdarjenje, komur je blagor naroda pri sercu. Pisane so od skušeniga moža, ker je Hermann učenik, in torej stan uče-kov iz lastne skušnje narbolj pozna. Vred.)
ZffOflovstna Kolere.
(Konec.)
Pervi prihod kolere že je pokazal , de narostrejši tako imenovani kordoni in druge naprave zoper njo nič ne pomagajo. Zavoljo tega so tudi vladarstva, in po pravici, vse drage, kup-čijstvo in vzajemnost overajoče zapertije opustile in so timveč pravila postavile, ki so se že o pervim prihodu koristne skazale.
Kolera se vgnjczdi posebno rada v globoko ležečih , mo-čirnih krajih; ne zanese pa zavoljo tega visokeje ležečim in suhim krajem , samo število od nje napadenih in mertvih je v poslednjih krajih manjši. Rada gre ob rekah, večih cestah, kakor tudi rada kardela in armade spremlja. V mestih prijema posebno rada pre-bivavce nizko ležečih, z ljudmi preveč naseljenih, vlažnih mestnih krajev, med temi pa zopet posebno ulice in hiše, kjer nesnaga, prebivanje preveč ljudi v eni koči v tesnim prostoru zrak okuži, kjer siromašina, stradanje , mraz in revšina, preobilno vživanje žganjine život oslabi in tako vsim škodljivim unanjim uzrokam vrata in duri odpre.
til, umevno mineralogio, botauiko in coo 1 ogijo za Slovenski narod spisati. Če je pa kdo temu delu med Slovenci kos, je gotovo gospod Dragotin Dežman narpervi med vsimi. Od njegove z obširno in globoko učenostjo združene rodoljubnosti je tudi upati, de se bo z veseljem dela prijel, če bi ga kdo za to nagovoril.	Vredništro,
Kolera pa nima stanovitni ga, enakomerni ga hodu; rada skače, se dostikrat popolnama vstavi in se zopet prikaže veliko milj dalječ od tam, kjer se je vstavila, brez de bi vmes ležeče kraje prijela; in še celo v ravno tistim kraju gre do svoje meje in se zgubi čez njo brez sledu.
Ne prime posamesnih dežel in mest; vseljudstvina (pande-miška) je skozi in skozi. V sredi poletja kraljuje v narvročejših deželah enako kakor v narmerzlišim severju v narhujši zimi. Samo v Indii ima svoj letni čas. Na Bengaljskim, kjer je doma, se začne z vročino Sušca in maliga Travna *), je v velikim Travnu narhujši, pojame v Rožniku in malim Serpanu , in zgine v začetku Kozoperska, ko se mraz začne.
Ljudem, kteri bolj pogosto v okužljivosti žive, kakor zdravnikam, strežetam bolnikov, ni nič menj nevarna, kakor drugim. Nič več njih ne napade. Ne da se nikakor zave-rati. Ravno tako ni nič posebniga, de en kraj dvakrat napade, kakor de človeka ta bolezin še v drugo zgrabi.
Kar umerjočnost in nagnjenje h koleri utice, je ta bolezin doslej iz uzrokov, kterih smo tspredej opomnili, posebno bolj revne zadevala; zavoljo tega je teh ljudi tudi nar več umerlo, ker so vmazanost, nesnažnost, slaba ali pičla hrana, nezmerno pitje žganji n e narveči prijatli kolere, kakor tudi vsake druge kužne bolezni.
Kar starost vtiče, se je ravnala umerjočnost v pervim prihodu le posebno po številu let; kolikor stariši, toliko beržeje je napadenec umeri. Tudi otroke, ktere je o pervih zobeh driska napadla, je navadno umorila.
O zadnjim prihodu kolere je pa ravno narobe; ljudje v mladosti radi zbole, desiravno starih narveč umerje.
Kar število napadenih k številu prebivavcov, in ozdravljenih k številu mertvih zadene, je, kakor skušnja kaže, po deželah ^ šegah in navadah razno.
Število na dan napadenih raste do srednjiga časa bolezni, potem odjenjuje, umerjočnost je začetkama narveči, in desiravno jih pozneje več zboli, jih vunder menj umerje.
Kar šego in navade in umerjočnost po njih utice, se povzame iz že rečeniga.
Zastran primere umerlih do ozdravljenih velja po sredn ji meri:
V deželah, kjer koleri vse na roke gre, kjer je tadaj hudobna, umerjete po srednji meri dve tretjini, v deželali pa, kjer bolezin nima toliko podpore, jih umerje ena tretjina, k večimu polovica. —
Kako se je v koleri ravnati, smo opomnili v listu 25 tega časopisa; dali smo pa to zgodovšino te bolezni, de smo svojo obljubo spolnili.
*) Bravcam, kterim so te dežele neznane, opomnimo, de se v bolj južnih deželah vročina bolj zgodej začne. India je južna dežela, in tam je, ko je pri nas komaj proti pomladi, že vroče.	Vredn.
Hobcrf Futfon *),
iznajdnik par obvodov.
Po N. de Moleona.
Fulton je bil v letu 1765 v mestu Lenšestru na Pensilvanskim v Ameriki rojen. Njegovi starši so bili ubožni in so se iz Irie z veliko družino v Ameriko preselili. Tri leta star, je zgubil očeta in njegova omika je bila tako zanemarjena, de je v svojim devetnajstim letu komaj brati, pisati in rajtati umel. Od ljubezni do obertnosti goreč je popotoval Fulton v mesto Filadelfia in seje tam, desiravno brezmožen, obraziti, risati in nekaj mehanike učil. Nosil je majhne obražbe dežel in ljudi po kerčmah prodajati, in v nekih letih si je kmalo toliko zaslužil, de je svoji ubogi materi pomagal. Ko je tako svojo družino preskerbel, je šel v Listopadu 1786 na Angležko, z upanjem tam pri svojim slavnim rojaku Ve-stu, obrazniku, učenika in podpornika najti. Goljufal se ni. Vest ga je prijazno sprejel; z vsim podperal in Fulton se je s svojo dobro glavo možko vedel. Pa narveči nagnjenje je imel do mehanike.
1793 je predložil Fulton angležkimu vladarstvu nasvete v popravljenje vodotokov. Pa všeč niso bili ti nasveti ne vladarstvu ne drugim družtvam, desiravno jih je v posebnih bukvah lično popisal. Mnoge reč/ premišljevaje, s kterimi bi se vodotoki popraviti dali, je znešel Fulton nekako drevo (plug) za kopanje vodotokov, potem mašino za konople presti, veziti, vervi viti in je popravil mehaniške žage za marmor rezati.
Misleč, de ga naFrancozkim veči sreča čaka, greFulton v letu 1796 od Joela Barlova. amerikanskiga pooblastenca pri francozki republiki, povabljen na Francozko. V Joelovi hiši je živel Fulton 7 let, se je učil francozkiga, Iaškiga in nemškiga jezika, matematike, naravoslovja, kemije in perspektivniga risanja. Spisal je več bukev, ktere niso na svitlo prišle. Ko so v letu 1797 Francozi in Angleži na mir misliti začeli, je mislil Fulton, deje čas, svoje misli zastran kupčijstvine in brodniške svobodnosti na svitlo dati. Pa nov punt na Francozkim ga je primoral, to deželo zapustiti, tode kmalo se je zopet nazaj vernil in začel je zdaj po-skušnje delati, nov sistem v pomorski vojski vpeljati. Pa v mnogih poskušnjah je bil nesrečen, tako tudi z napravo čelnov, ki pod vodo grejo in na kermi petardo imajo, t. j. top, s kterim zidove poderajo. Fulton je imel premalo denarjev, obernil se je tadaj na vladarstvo, — pa molčalo je na njegovo prošnjo. Ali to ga ni ostra-šilo. Naredil je model iz lesa in ga pokaže vladarstvu. Pregledali so ga in dobriga poterdili, pa po dolgim opotavljanju ga je voj-niško ministerstvo vunder zaverglo. Ko so tako tri leta brez sreče pretekle, je obupal Fulton nad svojo srečo na Francozkim in se
*) Parobrodstvo (Dampfsehiff-Fahrt) je prevelike posebitosti, kakor de bi moglo še komu neznano biti. Vsaj po imenu ve vsakdo, kaj je to. Mislimo, de bomo svojim bravcam vstregli, če imenitniga moža v tem časopisa popišemo, ker se iz tega popisa vidi, de je človeku, ako ima resnično voljo, marsikaj, mogoče, kar se sieer nemogoče vidi.	Vredn.
oberne na predsedništvo batavske republike. To je bilo ravno tako kakor francozko, samo en ud predsedništva je dal Fultonu denarjev, de bi si nekterih mašin omislil. Ta čas je prevzel Napoleon francozko vladarstvo. Fulton mu piše za pomočke, s kterimi bi čeln, ki gre pod vodo, naredil, in ga prosi, komisijo v pregled njegovih poskušinj sostaviti. Oboje je dosegel. Čeln je bil narejen, v jeseni 1800 so poskušnje naredili z njim, pa ni se dobro skazal. Drug čeln so poskusili 1801 na Senji. Fulton se je z enim mornarjem va-nj vsedil, zaklenil in potopil; po 18—20 minutah pride zopet spod vode ih pride pod vodo zopet na mesto, od kodar je odrinil. Tudi v Brestu je bil tako srečen. Potem so s 20 funtov težko petardo poskušnjo storili; po sreči je šlo in čeln so z njo v višavo zagnali. Pa kolikor mogočniši je Napoleon prihajal, toliko menj so mu bile take reč/ mar. V tem času so se začeli tudi na Angležkim zavoljo Fultonoviga življenja na Francozkim bati, in skušali so, ga na Angležko spraviti.
Fulton je imel ta čas na reki Senji s čelnam opraviti, kteriga bi hlap gonil. Naredil ga je z amerikanskim poslancam Li-vingstonam. Pa že o pervi poskušnji se je na dvoje razprojal. Li-vingston je dal denarjev za drug čeln, s kterim sla v letu 1803 srečno poskušnjo dostala. Sklenila sta, po amerikanskih rekah s hlapobrodi voziti.
Angležko ministerstvo si je mislilo, de se bo s Fultonani pogodilo in de mu bo po storjenih skušnjah za njegovo skrivnost plačilo dalo; pa Fulton jim je odgovoril na to ponudbo: »Nikoli se ne bom vdal, svojo skrivnost Amerikancam, če se je hočejo poslužiti, skrivati, 200.000 funtov (angležki denar) me ne bo nikoli premoglo, varnost in svobodnost svoje domovine prodali“.
Po dolgim prevdarjanju je sklenilo angležko ministerstvo, torpile (tope, ki pod vodo vstrelijo) poskusiti. Perva poskušnja ni nič veljala; storjena je bila po noči 2. Svečana 1805; Fulton je pa že 15. Kozoperska tistiga leta dansko barko v višavo pognal. Mislil bi si bil vsak, de mu bo to čast storilo; pa ni bilo tako. Angleži so ga začeli čertiti, in zavoljo tega je zapustil An-glio in se vernil nazaj v Ameriko. V mesto Novi-Jork pridši je poklical vse imenitnike in veliko Novojorčanov k sebi in jim je na-tanjko znajdbo torpilov razložil. Kmalo potem je začel parobrod „Clermont“ tesati, Livingston je dal pa sam potrebnih denarjev.
16.	veliciga Serpana so ga poskusili. Amerikanci so kaj taciga nemogoče mislili, toliko bolj so se tadaj nadFultonovim parobrodam čudili. Po malih popravah je derčal „Clermont“ iz Noviga Jorka v Albano v 32 urah, nazaj pa v 30 urah. Ni mogoče povedati, kako so se brodniki in prebivavci ob krajih reke nad veliko ma-šino čudili. Tadanji časopisi ne morejo dovolj povedati, kako so se brodniki dima in ropotanja koles bali. Veliko njih se je trepetaje na tla pometalo.
Viditi, de ima pri iznajdbi parobrodov srečo, je Fulton vedno s pripravami za pomorsko vojsko poskušnje delal. Pa kakor se sicer god/, je imel veliko napotij in sovražtva prestati. Priza-
devali so se še, mu pervenstvo v iznajdenju parobrodstva odreči, in malo je manjkalo, de bi mu bili celo patent, ki ga je z Living-stonam vzel, vzeli, in še več, njegove parobrode so mu že pod pečat djali. To in še druge zopernosti so mu njegovo že tako slabo zdravje še bolj spodkopale. V postelji je mogel ostati, in umeri je ŽJ4. Svečana 1843 , 48 let star. Ko so njegovo smert zvedili, je žalovala Amerika, časopisi so imeli čeme okraje, in Novojor-ško mestnjanstvo in razne učene druživa so ga k pogrebu spremile.
Kmetijstvo.
Ali nezrel krompir zdravju škodje?
Ne! Nekteri časopisi priporočajo narvečf previdnost pri vživanju nezreliga krompirja. Če bi bil tak krompir nevarn in zdravju škodljiv, bi prebivavci nerodovitnih krajev v slabih drazih časih v nesreči koper-neli. — Sadeži, med kterimi se samo pečkači, kakor jabelka, hruške, češplje, ali zernje samo, kakor žita-, ali pa oboje, kakor zeleno sočivje, umejo, znajo res zdravju škodovati, krompir se pa ne šteje v versto jestvinih sadežev, ampak v versto jestvinih korenov; med tem in med unimi je pa velik razloček. Natura pozna nezrelo sadje, ne pa nezrelih korenin. Če so jestvini sadeži (razun sočivja) nezreli vživani nesladni, in torej zavoljo njih pičliga redivniga snutka životu ne teknejo in zdravju škodjejo, je pri jestvinih koreninah to vse ravno nasproti. Kolikor pred se take vživajo , toliko bolj prijetne so ustam, toliko več redivne moči imajo; kolikor dalj se pa stebla derže, toliko več redivne moči mu oddajo , in postanejo tako menj tečne in zdrave.
Na Peruanskim, ker je krompir doma, in v druzih gorkih deželah je eno-, v bolj merzlih dveleten. Pervo leto dosežejo korenine svojo celo, za zasajenje potrebno popolnost. Kolikor bolj se tej dobi bližajo, toliko bolj razsnovajo svoje človeškimu životu tako primerne redivne dele. Kolikor bolj se to razsnovanje in po njem nova kal s pomočjo vunanjih uzrokov množi, toliko menj prihaja krompir za rejo vgoden. Iz tega se vidi, de se je bolj prezreliga , kakor premalo zreliga krompirja kot zdravja škodljiviga bati, in to tim več, ker kmet več sadu pridelati misli, če ga bolj dolgo rasti pusti. — Krompir pa zna škodljiv biti:
1. Kadar ga ljudje preveč ob enim in neprenehama jejo, brez de bi tudi druge reči vživali in se dovolj prehajali.
3. Če v pretežki in premokri zemlji raste. Korenine, ktere v taki zemlji rastejo , so zdravju narbolj škodljive , ker driskavno lastnost dobijo. Ako je v pomankanju druzih jedi tak krompir za kuho namenjen, mora tako dolgo vreti, de se razpoka; ako je pa že kuhan , se mora razdrobiti in nikoli ni dobro, ga vročiga jesti, zato, de se veči del škodljivosti izpuhteti more. Narboljši je krompir, kteri v lahki, pešnati zemlji raste.
3. Krompir se ne sme v vlažnim, premalo zračnim hramu in ne preveč na kupu hraniti. Če se v preveč vlažnim, premalo zračnim hramu hrani, postane škodljiv; če pa preveč na kupu leži, se začne sogre-vati in kali poganjati. To je pa tudi zdravju škodljivo.	—r.
*) Prosimo, skušene kmetovavce, svojo misel v tem razodetij naša misel se s to nesklada.	Vredn.
Konje brenceljnov obvarovati.
Če se orehovo perje v vodi skuha, in s tako ohlajano vodo konji vmijejo, jih brenceljni ne bodo več napadali.
Mnogi kmetovavci, posebno vozniki se pa tega pomočka poslu-žijo: Skuhajo namreč smrekovih keržev, brezovih veršičev in bičevja na vodi, in vmijejo govedo ali konje, posebno na mestih, kjer se z repam ne morejo vbraniti.
Razne novice.
Spet kaj od cesarja !
V poslednjim listu smo povedali, kako so Njih Veličastvo, naš mladi cesar nenadama vojake in druge bolnike v bolenišnici obiskali. Danas pa imamo veselo priložnost razglasiti, kako Nj. Veličastvo za vse svoje podložne in posebno za junaško armado prav po očetovo skerbe.*
S previsokim sklepam od 25. Rožnika so namreč milostivi cesar vkazali, de ima prihodnje vsak oficir, kteri pred sovražnikam ob roko, nogo ali oči pride, ali drugačno škodo dobi in več služiti ne more, če je podlajtnant 1. ali 2. reda, nadlajtnant postati in verh postavniga penziona še 200 gld. na leto dobivati, drugi vikši in štabni oficirji pa, kadar v pokoj grejo, stopijo na vikši stopnjo in dobijo penzion te stopnje. — Za vojake je določeno : c. k. in regimentni kadetje postanejo pod-lajtnantje in dobe 200 gld. penziona, feldvebeljni in vsi, ki so z njimi ene verste, patentalno plačilo 20 krajcarjev; korporalji in vsi njim enaki, plačilo feldvebeljna , prosti vojaki pa plačilo korporaljev.
Ta cesarski sklep je bil 26. Rožnika cesarski armadi na Oger-skim razglašen, ktera je s sto in stoterimi: „Bog ga živi!“ ta cesarski dar sprejela.
Zerkalo lepih djanj.
Pred Jankinam na Rimskim je bila nekimu cesarskimu kanonirju noga odstreljena. To zvediti, so gospodje oficirji krajnskiga regimenta sklep storili, mu pomagati in so ga tudi brez odloga izgotovili. Zložili so namreč med sabo 120 gld. in so jih nesrečnimi podarili.
Iz Ljubljane.
Po poslednjim skazu „Zgodnje Danice“ se je že za svetiga Očeta papeža 1716 gld. 2iy2 kr. nabralo. •— Za četerti bataljon krajnskiga regimenta je prišlo že 866 gld. 3 kr., in za živinsko zdravilnico 1273 gld. 14 kr.
Kratkočasnica.
Trije možje v kerčmi sedijo in pijejo. Na enkrat se muha zmoti in pade v kozarc perviga pivca. Ta vino z muho vred izlije, ter si ko-zarc z drugim vinam napolni. Zopet pade muha v bokal drugiga; ta muho vun verže in vince popije. Poslednjič pade gerda muha v bokal tretjiga ; ta pa noče ne kapljice žlahtniga vinčka zgubiti, ampak brez gnusa z gerdo muho vred vino poserka. — Kdo so bili ti trije jaki možje? Pervi je bil Francoz, drugi Nemec, tretji Poljak. J. S.
Založnik: J. Giontini. —- Odgovorni vrednik: Fr. Malavašič.
Natiskar J. Blaznik v Ljubljani.