Primorski dnevnik SREDA, 23. MARCA 2016 št. 69 (21.609) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , trst - Na 6. strani Medvrstniško nasilje povzroča velike skrbi Pojav vse bolj opazen tudi na spletu trst - Na 7. strani Tržačani ponujajo roko migrantom Koordinacija za sprejem in integracijo vipolže - Na 17. strani V Goriških Brdih pohodi in kultura Letošnji festival Svirel z rekordno udeležbo terorizem - V atentatih na letališču in v podzemni železnici 31 mrtvih in 250 ranjenih V Bruslju kot v Parizu rim - Ministrica Stefania Giannini za Primorski dnevnik »Natečaj za slovenske šole bo redno stekel kot predvideno« RIM - »Natečaj bo redno stekel kot predvideno in bo potekal v istem obdobju kot splošni natečaj, se pravi tisti, ki zadeva ne dvojezične, ampak italijanske šole.« Tako je glede vprašanja razpisa natečaja za slovenske šole v izjavi za Primorski dnevnik dejala italijanska ministrica za šolstvo Stefania Giannini. Ministrica nam je včeraj zagotovila, da razpis za slovenske šole ni bil nikoli v dvomu in bo redno potekal, kot to predvideva besedilo zakona št. 107/2015 o šolski reformi oz. t.i. »Dobri šoli«. Vesti o tem, da razpisa ne bo, pa je označila za »furlansko legendo«, katere vzroki ji niso znani. Na 5. strani BRUSELJ - Belgijska prestolnica je bila včeraj tarča smrtonosnih napadov, ki so udarili v samo osrčje Evrope, saj velja Bruselj tudi za evropsko prestolnico. Dve eksploziji sta ob 8. uri odjeknili na mednarodnem letališču Zaventem na obrobju mesta, ena pa dobro uro kasneje na postaji podzemne železnice Mael-beek v četrti, kjer imajo sedež vse vodilne institucije EU. Skupaj je v napadih umrlo 31 ljudi, okrog 250 ljudi je bilo ranjenih, od teh nekateri tudi zelo hudo. Belgijski premier Charles Michel je napade takoj označil za delo teroristov. Kasneje je skrajna skupina Islamska država prevzela odgovornost za eksplozije. Na letališču je policija našla še tretjo bombo, ki ni eksplodirala. Iz posnetkov letaliških vi-deokamer so odkrili tri osumljence. Dva, oblečena v črno, naj bi bila samomorilska napadalca, tretji, oblečen v belo, pa ni aktiviral bombe in je na begu pred policijo. Po poročanju medijev naj bi policija iskala skupno vsaj pet sumljivih oseb, ki so jih odkrili s posnetkov varnostnih kamer, nekatere pa naj bi bile povezane s pred nekaj dnevi aretiranim pariškim atentatorjem Salahom Abdeslamom. Na 2. strani PRIČEVANJA IZ BRUSLJA Lara Devetak V metroju pred eksplozijo Erika Buscehian Zaprta v poslopju Vida Doktoric Strah zaradi usode kolegov Ravel Kodrič Peš v službo na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store kultura Knjigi za italijanske bralce ' ' u» 46« . . A* TRST - Danes bodo v knjigarni in kavarni San Marco predstavili izdaji založbe Mladika, ki sta namenjeni italijanskim bralcem. Gre za zbirko esejev Marije Pirjevec z naslovom »Questa Trieste... Pahor, Rebula, Košuta e altri saggi sulla letteratura slovena« in prevod romana Alojza Rebula Senčni ples, ki je v italijanščini izšel z naslovom La danza delle ombre. Obe knjigi sta bili premierno predstavljeni jeseni na Slofestu, danes pa se ponuja priložnost tudi za poglobljeni razmislek o pomenu novih izdaj za Trst. Na 12. strani Slovenija in Hrvaška še na dveh bregovih Na 4. strani Alessia Rosolen o zdrahah v desni sredini Na 7. strani Inšpektorji ARPA v škedenjski železarni Na 7. strani V Števerjanu kultura in ženska ustvarjalnost Na 16. strani v g a • • • V V Tea Ugrin na prizorišču olimpijskih iger v Riu Na 19. strani gorica - Oddelek za arhitekturo Tržaška in videmska univerza se povezujeta 9771124666007 2 Sreda, 23. marca 2016 BRUSELJ POD UDAROM Primorski ki Ji mi in oni Marko Marinčič marko.marincic@primorski.eu Sorry for Brussels Ni se še polegel prah, ki so ga povzročile eksplozije na bruseljskem letališču in na postaji podzemne železnice zraven palač evropskih institucij, in že se je po Evropi dvignil lajež ksenofobnih populistov. Od Pariza preko Amsterdama, Milana, Ljubljane, Berlina in tja do višegrajskih rezervatov namišljene »čiste in krščanske evropske rase« so se začeli oglašati klici k zapiranju meja in mošej. In proti politiki sprejemanja beguncev, pa naj bo še tako previdna in daleč pod minimalnimi mednarodnimi humanitarnimi standardi, kakršno v teh mesecih izvajajo države Evropske unije. Teroristi in populistiso si kljub navidezni razdalji zelo blizu po političnem interesu. Cilj enih in drugih je pognati strah v kosti 500 milijonov Evropejcev in izzvati reakcijo v prid stopnjevanju konflikta civilizacij. Eni to počnejo z bombami, drugi strah napihujejo in širijo tako, da spravljajo v isti koš vse, kar diši po islamu. S tem čete za zdaj še maloštevilnih sovražnikov pomnožujejo krat sto in krat tisoč. To pa so skrajno nevarne igrice in lahko privedejo do tega, kar Angleži označujejo z izrazom »self-fulfilling prophecy«, po naše bi rekli prerokba, ki sama sebe uresniči. Bolj ko bomo s stigmo terorja zaznamovali množice, ki bežijo pred bombami istih džihadistov, ki se-jejo smrt po Parizu in Bruslju, bolj bomo krepili vrste teroristične falange. Včeraj in v podobnih priložnostih smo lahko videli, kajzmo-re peščica krvoločnih verskih obsedencev. Gorje nam, če bomo z nerazsodnim reagiranjem pomnožili njihove vrste. Kako pa naj se zavarujemo, saj nas začenja biti upravičeno strah? Odločno je treba udariti po teroristih in to z usklajenim ukrepanjem vsaj na dveh ravneh. Prva je policijsko-obveščevalna in lahko do neke mere učinkovito omeji, ne pa povsem izniči nevarnost. Sočasno pa je treba kot z gozdno zarezo žarišče požara ločiti od širših vnetljivih površin. Ne bo lahko. Treba bo veliko poguma, preudarnosti, tudi denarja in pripravljenosti deliti bogastvo, ki ga danes v vse večjih odmerkih v svoje se-fe kopičijo vse bolj maloštevilni. Papež Frančišek že lep čas svari kapitalistični zahod, da je zaradi grabeža zemlje, ropanja surovin, izkoriščanja delovne sile in dominacije svetovnih trgov zanetil tretjo svetovno vojno na obroke in da tako ni več mogoče naprej, saj se prepad med privilegiranimi in izkoriščanimi v svetu širi in poglablja. Če pa hočemo zbližati dve strani prepada, tega ne bomo dosegli s postavljanjem zidov ampak le z gradnjo mostov. Tretja svetovna vojna, za katero smo mislili, da jo bomo z raketarsko in dronsko tehnologijo z varne razdalje odigrali na tujih bojiščih, kot da bi z domačega kavča na play-stationu klali sovrage, se vrača med nas. Frontna črta se iz Bagdada, Kabula, Damaska in Tripolija širi na Pariz in zdaj Bruselj. Ne sprašujemo se več, če bo še počilo, ampak kdaj in kje. Bo to London, Rim, Berlin ali kaj? Prav zato, ker je nevarnih žarišč vse več, je toliko nujnejše ukrepati takoj, da se požar ne razširi in postane neobvladljiv. Klic upanja je včeraj prišel iz Idomenija, najhujšega pekla na evropskih tleh. Begunski deček, eden desettisočih, ki jih je Evropa z bodečo žico zadržala na grško-makedonski meji in se obrnila stran, je pred fotografe pomolil bel list z napisom Sorry for Brussels, žal nam je zaradi Bruslja. Sploh ni pomembno, če ga je napisal sam. Pomembno je sporočilo. Še je možen dialog, še lahko zgradimo sožitje. Če lahko ljudje ostajajo humani v tistem blatnem peklu, lahko ostanemo ali spet postanemo humani tudi mi Evropejci. Ne iz altruizma ali dobrosrčnosti. Za naše preživetje gre. bruselj - Teroristi Islamske države napadli letališče Zaventem in postajo podzemne železnice v četrti Udarili v osrčje Ev Skupno 31 mrtvih in 250 ranjenih - Ranjen tudi slovenski diplomat - Tretji napadalec BRUSELJ - Belgijska prestolnica je bila včeraj tarča smrtonosnih napadov, ki niso pretresli samo Belgijcev, ampak so udarili v samo osrčje Evrope, saj velja Bruselj tudi za evropsko prestolnico. Med prebivalci je čutiti žalost in razočaranje, saj gre tudi za napad na njihovo osebno svobodo in varnost. Med Bruseljčane je novica o eksplozijah udarila zjutraj, ko so se mnogi odpravljali na delo ali v šolo in ko so sredstva javnega prevoza polna ljudi. Dve eksploziji sta odjeknili na osrednjem mednarodnem letališču Za-ventem na obrobju mesta, ena pa dobro uro kasneje na postaji podzemne železnice Mael-beek v evropski četrti, kjer imajo sedež vse vodilne institucije EU. V eksplozijah, ki sta odjeknili na letališču, so sporočili gasilci, je življenje izgubilo 11 ljudi, več kot sto je bilo ranjenih. Še težji je bil obračun eksplozije na postaji podzemne železnice Maelbeek, pri čemer je bilo po navedbah bruseljskega župana Yva-na Mayeurja ubitih 20 ljudi, skoraj 150 pa ranjenih. V eksploziji na postaji podzemne železnice je bil ranjen tudi slovenski diplomat Rudolf Kaniški, svetovalec za policijsko sodelovanje in schengen na predstavništvu Slovenije pri EU, ki je bil v času napada na poti v službo. Odpeljali so ga v bolnišnico, zunanji minister Karl Erjavec pa je zagotovil, da ni v smrtni nevarnosti. Skupaj je v napadih umrlo 31 ljudi, okrog 250 ljudi je bilo ranjenih, od teh nekateri tudi zelo hudo. Belgijski premier Charles Michel je napade takoj označil za delo teroristov. Kasneje je agencija Amak - glasnica stališč skrajne skupine Islamska država - prevzela odgovornost za eksplozije. Posnetki z obeh prizorišč eksplozij so razkrili razdejanje. Na fotografiji in posnetkih, ki so zaokrožil po družbenih omrežjih po napadu na postaji Maelbeek, je videti uničen vagon vlaka in ljudi, ki po tirih skušajo zapustiti podzemno železnico. Eden od evropskih uradnikov, ki ima pisarno v bližini postaje, je povedal, da je skozi okno opazoval celotno dogajanje. Kot je dejal, je zavladala panika, videl je gost dim in ljudi, ki so krvavi izstopali iz postaje. Okoli 9.20 so jih nato evakuirali iz poslopja. Postaja Maelbeek je le kakih tristo metrov oddaljena od poslopij osrednjih institucij Evropske unije. Tam so po napadih varnostno stopnjo povišali z rumene na oranžno. Prav tako so prekinili vse sestanke, uslužbence pa pozvali, naj ne zapuščajo pisarn. Promet je bil ustavljen, celotna četrt je praktično zamrla. Predsednik Evropske komisije JeanClaude Juncker je bil po napadih v stiku z belgijskim premierjem Michelom kot tudi z drugimi evropskimi voditelji in je skupaj s sodelavci koordiniral aktivnosti v institucijah, so povedali v Bruslju. »Tukaj v prestolnici Evropske unije smo združeni in enotni proti terorizmu in izražamo solidarnost s prebivalci Bruslja,« je sporočil govorec Evropske komisije Mar-garitis Schinas. V spomin na žrtve včerajšnjih krvavih napadov so v evropskih institucijah zastavo EU spustili na pol droga. V Belgiji velja najvišja raven ogroženosti pred terorističnimi napadi za vso državo. Med drugim so okrepili varnost okoli jedrskih elektrarn in na mejah. V Bruslju so poostrili varnostne ukrepe na glavnih železniških postajah, odkoder peljejo vlaki v druge evropske prestolnice Pariz, London in Amsterdam. Ti so bili včeraj ustavljeni. Na ulicah so namestili dodatne policiste in vojake. Letališče Zaven-tem je po napadu ostaja zaprto. Od tam so z avtobusi evakuirali vse potnike. Drugo bruseljsko letališče Charleroi južno od mesta je ostalo odprto ob poostreni varnosti. Javni promet v Bruslju je bil ustavljen. Iz varnostnih razlogov so zaprli tudi vse večje predore, zaradi česar je ponekod v mestu, ki sicer slovi po prometnih zamaških, prišlo do večjih zastojev. Občasno je bilo slišati sirene in prelete helikopterjev. Telefonske povezave so bile po napadih nekaj časa prekinjene. Belgijski krizni center pa je prek Twitterja ljudi Potniki so po eksplozijah množično zapuščali bruseljsko letališče Zaventem ansa pozval, naj ne obremenjujejo interneta in omejijo prenose videoposnetkov in glasbe. Premier Michel je ljudi pozval, naj ostanejo mirni in pokažejo solidarnost v tej težki preizkušnji. Bru-seljčani so se pozitivno odzvali in med drugim množično darovali kri v bolnišnicah. Ljudje so ponudili tudi drugačne oblike pomoči. Številni so denimo na Twitterju ponudili možnost nastanitve vsem, ki bi jo potrebovali. Prek družbenih omrežij so množično zaokrožila tudi sporočila solidarnosti in podpore prebivalcem Bruslja. Mnogi so dogodke povezali z napadi v Parizu, ki so lani novembra prizadeli Francijo. Vzdušje v Bruslju delno spominja na tisto konec novembra lani, ko je bilo mesto zaradi teroristične grožnje po napadih v Parizu povsem blokirano, javno življenje pa je zamrlo. V zraku je pričakovanje, da bi lahko bili uvedeni podobni ukrepi, in pa negotovost, kako se bo situacija odvijala v prihodnjih dneh. Že popoldne je Islamska država (IS) prevzela odgovornost za napade. O tem je najprej poročala agencija Amak blizu tej skrajni skupini, kasneje pa je IS odgovornost prevzela še v sporočilu na spletu. »Vojaki kalifata ... so s pasovi z eksplozivom in bombami izvedli napad na križarsko državo Belgijo, ki se bori proti islamu in muslimanom,« je v sporočilu zapisala skupina. Obenem je »križarskim državam, ki so se združile v zavezništvo proti IS«, zagrozila s »črnimi dnevi v odgovor na njihovo agresijo.« Na letališču Zaventem so po napadu dveh samomorilskih atentatorjev našli še tretjo bombo, ki pa ni eksplodirala. Policija jo je nadzorovano razstrelila. Belgijski mediji so poročali, da sta bombi, ki sta zjutraj eksplodirali, vsebovali žeblje. Informacijo o žebljih je posredoval eden od zaposlenih v bolnišnici Gast-huisberg v mestu Leuven. Večina ranjenih naj bi namreč poleg zlomov in opeklin imela vrez-nine, kakršne povzročijo kovinski predmeti. Obenem je v medijih zakrožila fotografija treh moških na letališču Zaventem, za katere je belgijsko tožilstvo potrdilo, da so osumljenci za napad. Dva, oblečena v črno, naj bi bila samomorilska napadalca, tretji, oblečen v belo, pa ni aktiviral bombe in je na begu pred policijo. Tretji terorist na letališču je še na begu ansa Odnašanje ranjenca Belgijska policija je javnost prosila za pomoč pri identifikaciji pobeglega. Objavili so sliko s posnetka nadzorne kamere na letališču, na kateri je moški z očali, črnim klobukom in v beli jakni, ki pred seboj potiska voziček za prtljago. Vsakogar, ki bi ga prepoznal, prosijo, naj obvesti policijo. Po poročanju medijev naj bi policija iskala skupno vsaj pet sumljivih oseb, ki so jih odkrili s posnetkov varnostnih kamer, nekatere pa naj bi bile povezane s pred nekaj dnevi aretiranim pariškim atentatorjem Sala-hom Abdeslamom. Med preiskavami v bruseljskem okrožju Schaerbeek so preiskovalci po navedbah tožilca našli zastavo Islamska država (IS), eksplozivno napravo z žeblji in kemikalije za pripravo bomb. Belgijski tožilec je dejal, da je še prezgodaj reči, ali sta včerajšnji in novembrski napad v Parizu povezana. Morda ni povsem naključno, da so se napadi zgodili le nekaj dni po petkovi aretaciji enega glavnih osumljencev za pariške napade Salaha Ab-deslama v Bruslju. (sta, mm) Pred postajo podzemne železnice / Primorshi BRUSELJ POD UDAROM Sreda, 23. marca 2016 3 EU rope z letališča še na begu m ansa Maelbeek ansa pričevanje - Miljčanka Lara Devetak »Bila sem tam deset minut pred eksplozijo « Deset, mogoče petnajst minut pred eksplozijo je na bruseljski postaji Maelbeek stopila s podzemnega vlaka mlada Miljčanka Lara Devetak. »Ko sem se odpravila od doma, sem preko spletnih socialnih omrežij že izvedela za atentat na bruseljskem letališču. Med vožnjo s podzemno železnico sem spremljala dogodke in kmalu zatem prispela do evropskega parlamenta, kjer opravljam pripravništvo v pisarni slovenskega poslanca stranke Zelenih Igorja Šoltesa. Kakih deset minut po mojem prihodu v parlament se je razširila novica o eksploziji na postaji Maelbeek, ki jo uporabljam prav vsak dan. Sami sicer nismo ničesar slišali. Vse dejavnosti parlamenta so zatem prekinili in nam svetovali, naj ostanemo v poslopju,« nam je včeraj okrog poldne povedala Devetako-va, ki je bila še vedno zaprta v poslopju evropskega parlamenta. »Vsi javni prevozi so ukinjeni, v evropskem parlamentu ni običajnega vrveža. Belgijske oblasti so delavcem rekle, naj ostanejo na svojem delovnem mestu, šolarji morajo ostati v šolah. Kdor je doma, je dobil navodilo naj tam tudi ostane vse, dokler ne bo točno ugotovljeno, kaj se je pravzaprav zgodilo. Zaenkrat čakamo na uradna navodila, tako da še ne vem, kako se bom vrnila domov. Mogoče s taksijem, mogoče kar peš, saj je moje stanovanje oddaljeno od evropskega parlamenta približno pol ure hoje,« nam je še povedala Lara in priznala, da jo je doživeta izkušnja kar pretresla. Takoj po eksploziji na postaji podzemne železnice in atentatu na letališču je prišlo do mrka na telefonskih zvezah. »Vsi so koga klicali, tako da so belgijske telefonske zveze naenkrat odpovedale,« je povedala Lara Devetak, ki je univerzitetni študij opravila na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je zaključila Business Administration program z diplomsko nalogo, v kateri je poglobila inovacijske politike Evropske Unije s poudarkom na malih in srednjih podjetjih, ki poslujejo v Italiji in Sloveniji. Lani se je odpravila v Bruselj s štipendijo Zadružne kraške banke. Šest mesecev je delala v uradu dežele Furlanije Julijske krajine, od marca pa opravlja pripravništvo v pisarni slovenskega evropskega poslanca iz stranke Zelenih Igorja Šoltesa. Naša sogovornica nam je včeraj tudi pojasnila, da so ukinili vse lete. Ker se bližajo velikonočne počitnice, so po njenih besedah tako evropski poslanci kot zaposleni v parlamentu iz drugih držav načrtovali, da bi se za nekaj dni vrnili domov. »Tudi sama sem rezervirala let za četrtek zjutraj, vendar še ne vem, če mi bo uspelo priti domov. Kakorkoli, glede na dogodke to ni niti pomembno, glavno je, da sem živa in zdrava,« je pogovor sklenila Lara Devetak. Danjel Radetič Lara Devetak bruselj Otroka sta bila k sreči na varnem Na bruseljskem direktora-tu za komunikacije pri Evropski komisiji je zaposlena Erika Buscehian, tržaška Slovenka, ki od leta 2003 živi v belgijski prestolnici. »Ko sem jo zjutraj poklical, je bila skupaj z drugimi zaposlenimi zaprta v poslopju. Policisti jih niso spustili ven,« nam je včeraj dopoldne pojasnil njen partner Aleš Doktorič, ki je trenutno v Trstu. Razložil nam je tudi, da sedež evropskega direktorata za komunikacije ni v strogem mestnem središču, medtem ko so ostali evropski uradi v neposredni bližini postaje podzemne železnice Maelbeek, kjer je odjeknila eksplozija. Doktorič nam je tudi povedal, da sta v teh dneh njuna otroka, stara 10 in 7 let, doma v družbi babice. »Na evropski šoli, ki jo obiskujeta, so ravno počitnice; res srečno naključje, da sta doma na varnem,« nam je povedal Dok-torič. Busechianovo smo sredi včerajšnjega dopoldneva tudi sami skušali poklicati v Bruselj. Po več neuspelih klicih - na belgijskem telefonskem omrežju je prišlo do mrka - nam je odgovorila in pojasnila, da smo jo zmotili sredi delovnega sestanka. Potrdila nam je edino, da je z njo in z ostalimi družinskimi člani vse v redu. (dr) bruselj - Tržačan Ravel Kodrič »Ko je atentat blizu, te bolj prizadene, toda žarišče je vedno isto« »Živ, zdrav.« Tako je svoj dopis, poslan po elektronski pošti, začel Tržačan Ravel Kodrič, ki živi v Bruslju in je zaposlen kot prevajalec. Ko se je včeraj zjutraj odpravil v službo, se je komaj utegnil vkrcati v podzemno železnico na jugovzhodnem koncu mesta v smeri proti evropski četrti, ko so potnike povabili, naj se izkrcajo in zapustijo podzemne prostore. Ukrep naj bi bil po prvih informacijah povezan z bombnim napadom na bruseljsko mednarodno letališče v Za-ventemu. »Preplaha med potniki ni bilo, seveda pa so se vsi prilepili na prenosne telefone. Večini je posrečilo vkrcati se na linijski avtobus v smeri proti centru. Po telefonu sem kolegice obvestil, da utegnem zaradi tega zamuditi.« Medtem se je izkazalo, da je evakuacija podzemne železnice pravzaprav povezana z drugim napadom, in sicer na postajo podzemne železnice v evropski četrti. Stopil je iz avtobusa in se peš približal službenemu mestu v palači Evropskega sveta Justus Lipsius. Medtem je izvedel, da so oblasti ukinile javne prevozne storitve tudi na površju. »Taksi je sicer bilo mogoče najeti, a brez pravega haska, ker je avtomobilski promet tako rekoč zastal, kajti policija je zasegla prometnici, ki vozita skozi evropsko četrt. Po njih so namreč švigali rešilci in policijski avtomobili. Pot me je vodila tudi mimo vhoda v napadeno postajo podzemne železnice. Panike med mimoidočimi ni bilo videti. Poklicno zdravstveno osebje je svoje delo opravljalo tekoče. Na pragu palače, v katero sem imel stopiti, me je prestregla kolegica in mi sporočila, da so vsi sestanki odpovedani in da velja priporočilo, naj se vrnemo domov oziroma naj se izogibamo javnim prostorom.« Kodrič se je napotil proti palači Evropskega parlamenta. Na ploščadi pred krilom Altiero Spinelli sta se mu približala novinarka in snemalec bolgarske državne televizije. »Novinarka me je nagovorila po angleško in - pričakovano - osupnila, ko sem ji odgovoril v bolgarščini. Prišla sta sicer snemat bolgarske otroke, nagrajence nekega evropskega razpisa, seveda pa je njuno poklicno radovednost dogajanje korenito preusmerilo. Nekoliko je bila razočarana, ker ton mojih odgovorov ni ustrezal njenemu vznemirjenemu pričakovanju. Je pač tako, da nas dogajanje v neposredni bližini bolj pretrese kot enako dogajanje, od katerega nas ločijo tisoči kilometrov, denimo v Turčiji ali Nigeriji. Pa čeprav je žarišče, ki ga neti isto - vojna v Iraku, Siriji ... « ocenjuje Kodrič. bruselj - Goričanka Vida Doktorič »Med žrtvami so zelo verjetno tudi kolegi« »Vsi smo prestrašeni in zaskrbljeni. Med mrtvimi in ranjenimi so zelo verjetno tudi naši kolegi.« Goričanka Vida Doktorič je uslužbenka Evropske komisije, bruseljski urad, na katerem je zaposlena, ima sedež tik ob postaji podzemne železnice Maelbeek, kjer je včeraj zjutraj odjeknila smrtonosna eksplozija. »Naš urad se nahaja ravno nad enim izmed dveh izhodov,« je za Primorski dnevnik povedala Doktoričeva, ki je prišla v službo nekaj minut po napadu. Zgodaj popoldne, ko smo jo poklicali, je bila še vedno v pisarni, saj varnostna služba zaposlenim ni dovolila, da bi zapustili stavbo. »Od doma sem se odpravila peš. Za eksploziji na letališču Zaventem sem že vedela, za napad na postaji metroja pa še ne. Da nekaj ni v redu, sem razumela šele, ko sem zagledala policijske avtomobile na ulici. Nato sem vstopila v stavbo Evropske komisije in videla objokane kolege,« je povedala Vida Doktorič, ki je dober del dneva preživela v delovnih prostorih: »Nihče od nas seveda ne more delati, vsi smo pretreseni. Zavladala je panika, ure in ure odgovarjamo na telefonske klice in sporočila sorodnikov, prijateljev in znancev ter sledimo poročilom. Čudno se nam zdi, da so napadalci za atentat izbrali Mael-beek, saj je naslednja postaja večja in se nahaja tik ob sedežu evropskih institucij. Morda je šlo za napako. Zaskrbljeni smo za svoje odsotne kolege, saj se bojimo, da so nekateri izmed njih med žrtvami napada. Vsi namreč prihajamo v službo okrog 9. ure: možno je, da je bil kdo v trenutku eksplozije ravno na postaji. Odsotnih je kar nekaj ljudi, vendar še ne vemo, ali je bil kdo izmed njih res ranjen ali celo ubit. Pred velikonočnimi prazniki si marsikdo vzame dopust, zato bi nas tako ali drugače bilo v službi manj kot običajno. Eden izmed kolegov, s katerim nam je uspelo priti v stik, je bil na primer ob 8. uri na letališču Zaventem. V eksplozijah k sreči ni bil poškodovan, videl pa je ranjene in prestrašene ljudi,« je povedala Doktoričeva, ki ob 14.30 še ni vedela, kdaj bo lahko odšla domov. »Odvisni smo od varnostne službe, ki nam pošilja navodila po elektronski pošti, tako kot po terorističnih napadih v Parizu, ko so povišali stopnjo ogroženosti. V tem trenutku sploh ni jasno, kaj se bo zgodilo v prihodnjih urah in dneh.« (ale) 4 Sreda, 23. marca 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji ljubljana - Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Strinjala sta se, da se ne strinjata O arbitražnem postopku in drugih alternativah za določitev meje LJUBLJANA - Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Kari Erjavec in Miro Kovač sta po včerajšnjih pogovorih v Ljubljani potrdila, da glede glavnih odprtih vprašanj - arbitražnega sporazuma o meji in memoranduma z Mo-kric - državi ostajata pri svojih različnih stališčih. »Odprta vprašanja ostajajo odprta,« je dejal minister Erjavec na skupni novinarski konferenci. Izpostavil je, da Slovenija vztraja, da je treba mednarodne pogodbe, kar je arbitražni sporazum, spoštovati in od Hrvaške pričakuje, da ga bo tudi spoštovala. Spomnil je, da nadaljevanje arbitražnega postopka ves čas podpira tudi Evropska komisija in izrazil prepričanje, da bo sodišče končalo delo in izreklo sodbo. Slovenija kot država, ki spoštuje mednarodne pogodbe, bo to odločitev spoštovala, "o drugih rešitvah pa ne razmišlja," je dejal Erjavec. Kovač je ponovil je, da je Hrvaška izstopila iz arbitražnega sporazuma, in izrazil prepričanje, da bosta državi dvostransko našli rešitev v duhu dobroso-sedskih odnosov. Pomembno pa je to, da se življenje normalno nadaljuje tudi »v Savudrijski vali oziroma Piranskem zalivu«. A je Erjavec odgovoril, da »državi že 25 let iščeta dvostranske rešitve in jih ne najdeta«, tako da meni, da jih lahko iščeta še nadaljnjih sto let in jih ne bosta našli. »Zato menim, da bi bilo prav, da se te rešitve najdejo v okviru mednarodnih sporazumov, ki so sklenjeni, in italija - Poročilo Računsko sodišče: davčni pritisk ni uravnovešen MILANO - Računsko sodišče je včeraj v poročilu o ravnovesju italijanskih državnih financ izpostavilo zaskrbljenost zaradi šibke gospodarske rasti in neuravnovešenega davčnega bremena, ki ustvarja krivice med državljani in obenem odjeda državi kar 313 milijard evrov letnih prihodkov. Sodišče ugotavlja, da ima država na fiskalnem področju pravo džunglo neusklajenih predpisov, ki zagotavljajo posameznim upravičencem kar 799 različnih vrst davčnih odbitkov in popustov, katerih skupna vrednost presega 300 milijard evrov. Stanje se je v zadnjih letih še poslabšalo, saj je še leta 2011 teh vrst ugodnosti bilo 720 v skupni vrednosti 254 milijard. Pomanjkanje tega priliva onemogoča občutnejše krčenje deficita, ki naj bi kljub ponovni vsaj zmerni rasti po večletni recesiji leta 2018 še vedno znašal 123,7 odstotka bruto državnega proizvoda. Po drugi strani so dohodki od dela v Italiji med najbolj obdavčenimi v Evropi. Na teh dohodkih znaša povprečna davčna stopnja že 42,8 odstotka, kar je za celih 8 odstotkov nad povprečjem v Evropi, kjer je Italija na drugem mestu po davčnem pritisku. Manj so obdavčeni dohodki podjetnikov (26 odstotkov), za 4 odstotke pod evropskim povprečjem je tudi davčni pritisk na potrošnjo (17,7 odstotka), medtem ko je po davkih na stanovanja in energijo Italija na četrtem mestu med najdražjimi v Evropi. Zunanja ministra Miro Kovač in Karl Erjavec v Ljubljani mzz tudi v okviru dvostranskih sporazumov,« ter pri tem omenil memorandum z Mokric, ki ga strani sedaj razlagata različno. »Kar se tiče dvostranskega reševanja teh najtežjih vprašanj, ne vidim neke svetle prihodnosti,« je poudaril. Oba ministra sta izpostavila dobro sodelovanje med državama v gospodarstvu, turizmu, kulturi ter pobudi Brdo Brioni in pri reševanju begunske krize ter vrsto političnih srečanj na visoki ravni v zadnjem času. Ministra sta sicer izpostavila pomen sodelovanja pri soočanju z izzivi migracijske krize, pri čemer je Erjavec pozitivno ocenil sodelovanje z novo hrvaško vlado na tem področju. Govorila sta tudi o nujnosti evropske perspektive za Zahodni Balkan ter pomembni vlogi obeh držav v tem procesu. Nekatere tuje novinarje je zanimalo, kdaj bo Slovenija odstranila žično ograjo na meji s Hrvaško. Minister Erjavec je ponovil, da takrat, ko bodo ocenili, da so vsi ukrepi, sprejeti na ravni EU, učinkoviti pri nadzoru balkanske migracijske poti. Poudaril pa je, da žična ograja ne prejudicira meje med državama. kuba - Obisk predsednika ZDA Obame V odnosih s Havano v« ■ v • napočil čas za mir HAVANA - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj Kubi zagotovil, da je v odnosih med Washingtonom in Havano napočil čas za mir in razumevanje. Kot je poudaril v govoru v kubanskem narodnem gledališču v Havani, želi kubanskemu ljudstvu prenesti pozdrav miru. Ameriški predsednik, ki se je rodil leta 1961, je še dejal, da je bil otok, ki leži manj kot 150 kilometrov od obale ZDA, vse njegovo življenje izoliran. Na obisk na Kubo pa je prišel, da bi »pokopal zadnje ostanke hladne vojne v Amerikah«. V nagovoru, ki ga je prenašala tudi kubanska televizija, je Obama še poudaril, da »ne moremo in ne smemo prezreti razlik v organizaciji obeh vlad« ter v angleščini in španščini dodal, da verjame v kubansko ljudstvo. Poudaril je, da bi morala biti prihodnost Kube v rokah Kubancev. »Verjamem, da bi morali državljani svobodno izražati svoje mnenje brez strahu, da se organizirajo in kritizirajo svojo vlado,« je še dejal pred občinstvom v kubanskem narodnem gledališču, kjer je bil tudi kubanski predsednik Raul Castro z vrsto visokih predstavnikov. »Vladavina prava ne bi smela vključevati pridržanj tistih, ki uveljavljajo te pravice,« je poudaril ter se zavzel za svobodne in demokratične volitve. Obama je sicer prvi ameriški predsednik, čigar govor so v živo prenašali na strogo nadzorovani kubanski državni televiziji. Ameriški predsednik je za svoj nagovor večkrat požel bučen aplavz. Enega najbolj glasnih pa, ko je pozval ameriški kongres k odpravi gospodarskih sankcij, ki so v veljavi že desetletja. Ukrajinko Nadjo Savčenko v Rusiji obsodili na 22 let zapora MOSKVA - Rusko sodišče v mestecu Doneck je ukrajinski pilotki Nadji Savčenko zaradi umora dveh ruskih novinarjev na vzhodu Ukrajine leta 2014 izreklo 22 let zaporne kazni. 34-letno Savčenkovo je sodišče obsodilo umora, poskusa umora ter nezakonitega prestopa ruske meje v času ukrajinskega konflikta. Branje razsodbe se je začelo že v ponedeljek, nato pa je sodnik branje prekinil in nadaljeval včeraj. Skupno je bral več kot 14 ur, saj je besedilo zajemalo več sto strani. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je sporočil, da je Ukrajina v zameno za Savčenkovo pripravljena na izmenjavo pridržanih ruskih državljanov v Ukrajini, Jevgenija Jerofejeva in Aleksandra Aleksandrova. Iz Kremlja so v odzivu sporočili, da lahko o tem odloča le predsednik Vladimir Putin. Rusko tožilstvo je Savčenkovo obtožilo sodelovanja v napadu v regiji Lugansk na vzhodu Ukrajine, v katerem sta bila ubita dva ruska novinarja, kar je sama ves čas zanikala. Savčenkova je v času napada v bojih na vzhodu Ukrajine sodelovala kot prostovoljka. Glede njene aretacije ruska stran trdi, da je Sav-čenkova prišla v državo prostovoljno in nezakonito, preoblečena v begunko, sama pa vztraja, da so jo na vzhodu Ukrajine ugrabili pripadniki proruskih sil in jo na silo prepeljali čez mejo. hrvaška - Predsedniške volitve znotraj dveh največjih strank, HDZ in SDP Za Milanovica bo težje Vodja socialdemokratov ima konkurenta, konservativec Karamarko pa se mora soočiti z nezadovoljstvom tistih, ki so ostali brez položajev v vladi ZAGREB - Po lanskih parlamentarnih volitvah bodo prihodnji mesec sledile volitve novih predsednikov dveh največjih hrvaških političnih strank, vladne HDZ in opozicijske SDP. Medtem ko ima predsednik SDP Zoran Milano-vic resnega protikandidata Zlatka Ko-madino, se šefu HDZ Tomislavu Kara-marku očitno ne bo zoperstavil nihče. V HDZ imajo okoli 220.000 članov, ki bodo 17. aprila prvič v zgodovini stranke lahko z neposrednim glasovanjem izbirali svojega predsednika. Odločitev o neposrednih volitvah so prejšnji teden potrdili najvišji organi vodilne vladne stranke. Zaenkrat je kandidaturo napovedal le Karamarko, ki pa se sooča z nezadovoljstvom v vrstah HDZ zaradi nepričakovano tesne zmage na lanskih parlamentarnih volitvah. HDZ vodi Domoljubno koalicijo osmih strank, ki je bi- Tomislav Karamarko (HDZ) ansa Zoran Milanovič (SDP) ansa la relativna zmagovalka parlamentarnih volitev, a je za prevzem oblasti morala vstopiti v koalicijo tudi s strankama Most neodvisnih list in Milan Bandic 365 - stranka dela in solidarnosti. Zaradi velikih zahtev Mosta kot tudi zaradi obveznosti do ostalih manjših strank v vladni koaliciji so mnogi člani HDZ ostali brez položajev, ki jim jih je Ka-ramarko obljubljal, ko je pričakoval zanesljivo zmago Domoljubne koalicije. Tudi sam se je že videl kot premier, a se je po težavnih pogajanjih z Mostom moral zadovoljiti s položajem prvega podpredsednika v vladi, potem ko je na stolček predsednika vlade pripeljal nestrankarskega kandidata Tihomirja Oreškovica. Hrvaški mediji so ugibali, da bodo nezadovoljni v HDZ predlagali konkurenta Karamarku. Najpogosteje so omenjali evropskega poslanca HDZ Andreja Plen-kovica, ki pa je kandidaturo zavrnil. Volitve za predsednika SDP bodo potekale 2. aprila, pravico glasu ima približno 40.000 socialdemokratov s članskimi izkaznicami. Za položaj šefa SDP se po- tegujeta Milanovic in Komadina, ki nastope v javnosti bolj kot za predstavitev svojih programov izkoriščata za kritiziranje vlade in HDZ. V SDP je veliko ogorčenja zaradi neuspešnih pogajanj z Mostom o oblikovanju vladne koalicije po lanskih parlamentarnih volitvah, za najbolj odgovornega pa imajo Milanovica, ki je prevzel vodenje stranke po smrti dolgoletnega predsednika Ivice Račana leta 2007. Nasprotniki v SDP očitajo Milanovicu, da se ima za liberalca in elitista, ki je zavrgel ideje socialdemo-kracije in zanemaril članstvo stranke ter na volitvah ni uspel združiti celotne levice, kar bi ji zagotovilo volilno zmago. Predsednika SDP so kritizirali tudi zaradi njegovih agresivnih izjav med volilno kampanjo in po njej, češ da tovrstni verbalni napadi v javnem političnem govoru niso sprejemljivi. Predsednik primorsko-goranske županije in tamkajšnjega SDP, 58-letni Komadina izpostavlja, da je člo- vek dialoga, ki bo demokratiziral in decentraliziral SDP na socialdemokratskih temeljih, kar bo privedlo tudi do bolj levičarske podobe stranke. Napoveduje tudi, da bo sodeloval s strankami levice in pridobil nazaj nekatere izločene člane SDP, kot je bivši minister za finance Slavko Linic. Nekateri bivši člani stranke so že napovedali, da se bodo vrnili v SDP, če stranke ne bo več vodil Milanovic. Komadino večinoma podpirajo na Reki in v Splitu kot tudi v delu največje organizacije SDP v Zagrebu, ki šteje približno 6000 članov. Milanovic Komadini očita, da je zaradi nepripravljenosti na trdo delo kmalu po imenovanju odstopil s položaja ministra za morje, promet in infrastrukturo v njegovi vladi. Komadina trdi, da je vlado zapustili zaradi zdravstvenih težav, a je bilo že pred njegovim odstopom v začetku leta 2012 jasno, da imata s Milanovicem nasprotujoča si stališča. Oba sicer trdita, da mora biti SDP pripravljena na predčasne parlamentarne volitve. Izidi volitev za predsedniška položaja v dveh največjih hrvaških strankah bodo vplivali na razmerja na celotni hrvaški politični sceni. Karamarkova zmaga bo lahko pomenila, da bo poskusil trdneje prevzeti vajeti tudi v hrvaški vladi, ki zaenkrat zaradi nezaupanja med vladnimi strankami funkcionira slabo. Premier Ore-škovic ne nadzira vladnih strank, okrog sebe pa zbira nestrankarske sodelavce. Morebitna zmaga Komadine bo lahko dala nov zagon socialdemokratom, ki bodo poskusili obnoviti zavezništvo z bivšimi partnerji, predvsem z IDS, ter si povrniti izgubljeno zaupanje volivcev levice. Milanovice-va zmaga pa bo pomenila nadaljevanje politike, ki je usmerjena na brezkompromisno kritiko desne hrvaške vlade, posebej HDZ. Ne glede na izid pa v SDP ne pričakujejo večjih odhodov razočaranih iz stranke. (sta) / Primorski ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 23. marca 2016 5 rim - Zagotovila ministrice Stefanie Giannini o razpisu za slovenske šole »Natečaj bo redno stekel kot predvideno« Razpis ni bil nikoli v dvomu - Vesti o tem, da ga ne bo, so »furlanska legenda « RIM - »Natečaj bo redno stekel kot predvideno in bo potekal v istem obdobju kot splošni natečaj, se pravi tisti, ki zadeva ne dvojezične, ampak italijanske šole. To je prva gotova novica brez kančka dvoma, ker sem to poglobila ravno pred dvema dnevoma tudi spričo legitimne zaskrbljenosti kolegice poslanke Blažinove.« Tako nam je včeraj dopoldne po telefonu izjavila ministrica za šolstvo Stefania Giannini, ki je tako potrdila, da bo sočasno s splošnim natečajem za dobrih 63.000 mest za učno osebje potekal tudi natečaj za slovenske šole. Kaj pa je privedlo do morebitne napake oz. polemike okoli domnevno manjkajočega razpisa? »Oprostite, ni napake. Glede polemik, veste, vi opravljate poklic, glede katerega verjamem, da vas sili, da se s tem dnevno soočate, jaz pa opravljam začasno službo, ki mi žal nalaga isti križ. Polemike se rodijo tako, ker nekoga to veseli, ima interes ali pa tudi v dobri veri oz. zaradi pomanjkanja informaciji, rezultat je isti,« nam je povedala ministrica, ki je še enkrat poudarila, da »natečaj za šole s slovenskim jezikom ni bil nikoli postavljen v dvom, ni v dvomu in bo redno potekal kot to predvideva besedilo zakona št. 107. Pika. To so dejstva. Potem, zakaj je nastala furlanska legenda (v italijanskem izvirniku »leggenda friulana«, op.p.), po kateri naj bi se to ne bilo zgodilo, vam ne znam povedati, žal mi je, nimam tovrstnih elementov.« Do tu ministrica Stefania Gianni-ni, ki nas je za podrobnejše podatke o številu mest, ki bi jih v okviru razpisa natečaja dodelili slovenskim šolam, dalje o tem, ali so omenjena mesta že vključena v kontingent 1531 mest, predviden za Furlanijo Julijsko krajino, ali pa jih bodo dodali posebej ter o vprašanju šolnikov, ki so se zaradi negotovosti prijavili na splošni oz. »italijanski« razpis, napotila na namestnika vodje njenega kabineta Rocca Pinnerija, ki pa je bil včeraj zaradi bolezni odsoten, druga funkcionarka, s katero so nas v kabinetu hoteli povezati, pa zasedena na neki seji, klica nazaj pa ni bilo. Tako so vprašanja, ki smo jih nameravali postaviti, ostala brez odgovora. Z omenjenim Pinnerijem se je pretekli petek pogovarjala tudi poslanka Tamara Blažina, ki je že takrat prejela zagotovilo, da bo razpis stekel. Takrat je bilo rečeno, da so domnevnemu pomanjkanju razpisa botrovale težave pri določitvi kontingenta oz. števila mest, ki bi prišla v poštev za slovenske šole. Teh mest naj bi bilo okoli sedemdeset, služila pa bodo za kritje potreb slovenskih šol v prihodnjem tri-letju, kot so le-te navedene v novih triletnih načrtih šol. O neznanki števila mest v okviru razpisa je bil govor tudi na ponedeljkovem tržaškem srečanju predstavnikov sindikatov in Deželnega šolskega urada za FJK, kjer je bila med drugim izpostavljena potreba po jasnosti, saj je tudi v interesu italijanskih šol vedeti za točno število dodeljenih mest. O vprašanju razpisa pa bo govor tudi na skupščini, ki jo je Sindikat slovenske šole sklical za danes ob 17.30 v prostorih SKD Jezero v Doberdobu. Ivan Žerjal Ministrica Giannini med nedavnim obiskom na openski šoli Kosovel fotodamj@n valdoltra Cilj je postati eden od glavnih 20 ortopedskih centrov v svetu ANKARAN - Ortopedska bolnišnica (OB) Valdoltra že od leta 2013 čaka na pridobitev naziva klinike. S tem je pogojen tudi nadaljnji razvoj bolnišnice, ki predstavlja največjo ortopedsko ustanovo v državi in ima za cilj postati eden od 20 največjih svetovnih ortopedskih centrov. Bolnišnica glede na veljavni pravilnik zadostuje pogojem za prehod na terciarno zdravstveno raven tako na strokovnem, strokovno-organizacijskem in izobraževalnem kot na znanstveno-razi-skovalnem področju, vlogo za pridobitev naziva klinike pa so na ministrstvo za zdravje oddali oktobra 2013. Vlogo bi moral obravnavati zdravstveni svet oz. njegova komisija za strokovna napredovanja in podati svoje mnenje. »Žal po več kot dveh letih in pol od oddaje vloge od ministrstva za zdravje nismo dobili še nobenega potrdila, da je bila vloga prejeta oziroma da je bila obravnavana,« ugotavljajo, čeprav bi odgovor morali dobiti v 90 dneh od prejema vloge. Po njihovih informacijah ključno vlogo igra nedelovanje ustreznih organov na ministrstvu, saj je kmalu po oddaji vloge odstopil tedanji minister, sledil je še odstop predsednika komisije za strokovna napredovanja, ki se zatem ni več sestajala. Kaj se dogaja z vlogo Valdoltre oz. kdaj bi bolnišnica to soglasje lahko dobila, z ministrstva niso odgovorili. Valdoltra sodi med specialistične bolnišnice in je, kot zatrjujejo, največja ortopedska institucija v državi, ki izvaja najzahtevnejše posege v ortopediji, bolnišnico pa prepoznavajo tudi v strokovnih krogih v tujini. Zaradi tega pričakujejo, da bo država priznala ustrezen status njihovi ustanovi. fjk - Minister za dežele Costa na obisku v Trstu sprejel delegacijo SSk Avtonomija in Slovenci S predsednico Serracchianijevo izmenjava mnenj o problemu Sappade in posebne avtonomije FJK TRST - Ustavne reforme, nova volilna zakonodaja in vloga slovenske manjšine pri utemeljevanju statusa dežele s posebno avtonomijo so bile glavne teme včerajšnjega soočenja med ministrom za deželna vprašanja Enricom Costo in vodstvom stranke Slovenska skupnost. Slednjo so na srečanju v prostorih Deželnega sveta FJk zastopali deželni predsednik Peter Močnik, pokrajinski tajnik za Goriško Julijan Čavdek ter deželni politični tajnik Igor Gabrovec. Ministru Costi so predstavili slovensko narodno skupnost v FJk ter politična prizadevanja zbirne stranke, ki je zastopana v deželnem parlamentu vse od leta 1964. »Vladnemu predstavniku smo tudi povedali, zakaj je nov volilni zakon za poslansko zbornico neustrezen, saj ne zagotavlja in niti ne olajša izvolitve slovenskega predstavnika, kar je v jasnem nasprotju z določilom zaščitnega zakona,« je po srečanju povedal deželni tajnik SSk Igor Gabrovec. Minister je izrazil zadovoljstvo, da je spoznal slovensko stvarnost in izrazil razpoložljivost, da posreduje pri vladi za reševanje nekaterih izpostavljenih problematik, zlasti kar zadeva uresničevanje določil zakona 38 iz leta 2001. Delegacija SSk na pogovoru z ministrom Enricom Costo (drugi z leve) ansa Minister Costa, ki je bil včeraj v FJK na nekaterih strankarskih pobudah NCD, se je pred tem srečal tudi s predsednico deželne uprave Deboro Serracchiani, s katero je bil govor o problemu prehoda občine Sappada iz Veneta v FJK ter o varovanju posebne avtonomije naše dežele. Predsednica mu je izročila spomenico, v kateri ostro kritizira zaplet v senatu, ki je po že 8-let-nem postopku zadnji hip ustavil prehod Sappade v FJK. Zakulisne igrice in spreminjanje pravil v teku postopka niso sprejemljivi, je zapisala. Tamkajšnja skupnost se čuti furlanska in je to izpričala skoraj soglasno na referendumu, njeno voljo je treba spoštovati, brez vsakršnega izigravanja. Costa se je problemu Sappade izognil, češ da je v pristojnosti parlamenta in da je vlada že opravila svoje v postopku. Minister je glede avtonomije FJK izrazil prepričanje, da ni pod vprašajem, četudi je o tem odprta politična razprava in je dežela Veneto opravila tudi nekaj formalnih korakov s tem v zvezi. Sam pa je prepričan, da je posebna avtonomija FJK pozitivna, tudi glede na to, kako jo je dežela znala v vsem tem času udejanjati. firence - Ob 22-letnici uboja Trg poimenovan po Alpijevi in Hrovatinu FIRENCE - Na pobudo Skupnosti delle Piagge so v Firencah, kot smo že poročali, poimenovali trg po novinarki RAI Ilarii Alpi in slovenskemu tržaškemu snemalcu Miranu Hrovatinu. V nedeljo, 20. marca, je minilo 22 let od njunega umora v Mogadišu. Vsa resnica o storilcih in vzrokih še ni bila uradno dognana, četudi je vse bolj jasno, da so ju ubili zaradi raziskovanja umazanih poslov tudi italijanskih združb povezanimi s trgovino z orožjem in odpadki. Na poimenovanju so spregovorili zastopniki Občine Firence in novinar RAI Alessandro Santoro, navzoča je bila tudi tržaška delegacija Fundacije Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. Odpadlo srečanje na Bledu LJUBLJANA - Zaradi včerajšnjih dogodkov v Bruslju je odpadlo današnje že šesto zasedanje Koordinacijskega odbora ministrov med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko na Bledu. Na njem bi moral nastopiti tudi italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni. D'Agostino v Vidmu o tržaški luki VIDEM -»Tržaško pristanišče je v primerjavi s koprskim dosti bolj konkurenčno, kajti razpolaga z učinkovito železniško infrastrukturo, medtem ko je Koper iz tega vidika nasičen«. To je povedal komisar tržaške Pristaniške oblasti Zeno DAgostino na srečanju s furlanskimi podjetniki, ki so ga priredili v sodelovanju z videmsko Trgovinsko zbornico. Med že odobrenimi naložbami je 28 milijonov evrov družbe RFI in 22 milijonov evrov, ki jih bo podelil medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje Cipe, je med drugim povedal D'Agostino. 6 Sreda, 23. marca 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu opčine - Predavanje na Osnovni šoli Franceta Bevka Kako uspešno ubežati medvrstniškemu nasilju? Predavateljica Ingrid Klemenčič je opozorila, da bodo otroci varni, če jih bomo učili odgovornosti Vrstniško nasilje je vedno bolj prisotno med mladimi. Trpinčenje ali ustrahovanje se lahko dogaja v šoli ali na poti v šolo, na igriščih, v šolskem avtobusu ali drugod; lahko se izvaja tudi po mobilnem telefonu ali spletu - na primer v obliki žaljivk in nadlegovanja na raznih družbenih omrežjih. Na težo problema medvrstni-škega nasilja že nekaj časa opozarja Ravnateljstvo večstopenjske šole Opčine, ki je pripravilo cikel predavanj, dva sta bila namenjena učiteljem in profesorjem, tretje, ki je bilo na sporedu predvčerajšnjim, pa staršem. Popoldanskega predavanja v osnovni šoli Franceta Bevka se je udeležilo več kot 50 staršev, ki so želeli prisluhniti strokovnjakinji Ingrid Klemenčič, ki kot svetovalka dela na Osnovni šoli Simona Jenka v Kranju. Gostja je zbranim povedala, da se z nasiljem ukvarja že dolgo časa, v vseh teh letih pa je bila priča različnim oblikam vrstniškega nasilja. Kot je dejala, je fizično nasilje med mladimi redko, saj ga je najlažje odkriti, v porastu je verbalno nasilje, ki je povezano z zmerjanjem, poniževanjem in zasmehovanjem, izločanje (to nasilje najbolj boli), pogosto je materialno nasilje, ki Pomembno je, da se zavedamo, da nasilje ni enako konfliktu. Konflikt morajo rešiti otroci, nasilje pa ustavimo starši in učitelji je povezano z uničevanjem dobrin (npr. lomljenje svinčnikov), redko je spolno nasilje, vedno bolj razširjeno pa je spletno nasilje. V zvezi z elektronskim vrstniškim nasiljem je dejala, da se starši in učitelji premalo posvečamo učenju socialnih veščin, in v isti sapi priporočila staršem najstnikov, naj berejo mladinsko literaturo. Kot primer knjige na temo vrstniškega nasilja je omenila .Solze so za luzerje. Slišali smo, da o nasilju govorimo, ko se skupina na vrstnika spravi brez vzroka, načrtno in zavestno. Vedno je prisotno tudi manipuliranje. Po mnenju predavateljice ne smemo enačiti nasilja in konflikta. »Konflikt se dogaja med dvema, ki sta enako močna. Gre za izmenjavo stališč, zato so konflikti pomembni za razvoj naših otrok. Pomembno je, da ne posegamo v konflikte, tudi med sorojenci,« je opozorila Ingrid Klemenčič in dodala, da je zadeva drugačna pri nasilju, ko pa je treba poseči. V nadaljevanju je predstavila profil potencialnih žrtev medvrstniškega nasilja: žrtve so lahko otroci z učnimi težavami, otroci iz revnih ali bogatih družin, bistri otroci, otroci iz družin, ki so do njih preveč zaščitniške, pa tudi manj zreli otroci ali otroci s slabo razvitimi socialnimi veščinami. Iz tega torej izhaja, da nihče ni imun na vrstniško nasilje. In kako starši prepoznamo, da je otrok žrtev ustrahovanja? Po besedah Kle-menčičeve je vsaka sprememba vedenja rdeča lučka. »Pomemben alarm je, če otrok ne želi hoditi v šolo, ima nočne more ali motnje v prehranjevanju,« je razložila predavateljica in staršem svetovala, naj se v teh primerih nemudoma pogovorijo z otroki, jih vprašajo, kaj se dogaja, in jim verjamejo. »Ko nam otrok zaupa, kaj ga žre, je treba stopiti v šolo. Obrnemo se na učitelja in skupaj poskusimo ugotoviti, kaj se dogaja,« je pojasnila Klemenčičeva in pristavila, da žrtev pogosto ne želi staršem zaupati ničesar, ker se boji, da bodo šli poizvedovat v šolo. »Starši v določeni fazi življenja postanemo manj pomembni kot vrstniška skupina. Mladostnik namreč od vrstnikov dobiva občutek lastne vrednosti,« je razložila predavateljica in vztrajala pri stališču, da v primeru nasilja vseeno moramo poseči. Na predavanju je bilo tudi slišati, kako preprečiti »rojstvo« nasilnežev. Po izkušnjah Klemenčičeve je sila pomembno, da otrokom postavimo meje in pravila, saj so ta pomembna za razvoj in občutek varnosti. Pomembno je tudi, da imajo otroci zadolžitve, in da vedo, da jim ne pripadajo le pravice, ampak tudi dolžnosti. »S temi vzgojnimi ukrepi otroci postanejo sa-mozavestnejši in bolj ko so samozavestni, bolj so varni pred vrstniškim nasiljem,« je srečanje zaključila gostja iz Kranja. Sanela Čoralič Predavanje o nasilju med vrstniki je privabilo množico staršev, ki je izvedela, kaj je dobro narediti in fotodamj@n nabrežina - Obisk Z gibanjem proti debelosti in slabim navadam Ivan Peterlin Na ravnateljstvu Večstopenjske šole v Nabrežini je v petek potekalo srečanje s predsednikom ZSŠDI Ivanom Pe-terlinom. Ravnatelj šole Marko Jarc je želel predstaviti projekt o gibalno športni dejavnosti, ki bi zaobjemal nabrežinsko ravnateljstvo. Skupaj s sodelavci - učiteljema Mariom Adamičem in Sanjo Ferlan ter prof. Claudiom Starcem - so predstavili okvirne smernice, s katerimi bi začeli uresničevati načrt na področju gibalne vzgoje v vseh vrtcih in šolah vseh stopenj v okviru ravnateljstva. Predvidena je tudi okrepitev sodelovanja s športnim in rekreacijskim okoljem, ki je na območju občin Zgonik in Devin-Nabrežina zelo bogato. Eden od ciljev je tudi ta, da se preko športa skušajo zoperstaviti kulturi ne-gibanja in slabih navad, ki privedejo do debelosti otrok ali obsedenosti s tehnologijo, kar postaja resen problem v današnji družbi. Predsedniku ZSŠDI so predstavili realnost, v kateri je dejavno ravnateljstvo, govor je bil o izredno dobrem in bogatem sodelovanju z raznimi športnimi društvi. V poštev so vzeli tudi težave v zvezi s pomanjkanjem športnih objektov in predvsem s prevozi, saj je včasih prav to največja ovira. Ravnateljstvo želi športno-gibalne dejavnosti še dodatno ovrednotiti in popestriti ter se posvetiti izpopolnjevanju kadra. Sodelovanje s športno krovno organizacijo bi zaenkrat v glavnem slonelo na sodelovanju pri usposabljanju pedagogov, iskanju in hranjenju podatkov o anketah na terenu ter dolgoročno še na sodelovanju pri stičnih točkah, ki jih je kar nekaj in katere bo treba še poglobiti. trst - Dvorana Tripcovich gostila predstavo o spletnem nasilju Z ljubeznivimi sporočili proti elektronskemu nadlegovanju Vedno več mladih je žrtev žaljivih komentarjev na družbenih omrežjih, v naši regiji pa je poraslo tudi število kraj osebnih profilov. Medtem ko je poštna in komunikacijska policija leta 2014 zabeležila le en primer kraje identitete, je lani imela opravka s štirimi tatovi profilov, skupno pa je obravnavala 27 nasilnežev. Prav zato, ker je vrstniško nasilje na spletu v porastu, sta policija in podjetje Baci Pe-rugina v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom in pod okriljem Občine Trst pri nas izpeljala gledališko akcijo, ki sicer potuje po celi Italiji in mladim približuje pasti spleta. Gledališki projekt so naslovili Like - Storie di vita online (Všečki - Življenjske zgodbe na spletu), njegov cilj pa je ozavestiti mladino o odgovorni rabi spletne komunikacije in s tem tudi preprečiti sovražni govor na spletnih straneh. Karavana se je včeraj ustavila v dvorani Tripcovich, kjer so uprizorili igro, katere izhodišče je tragična smrt mladega Andree, ki je leta 2012 storil samomor, ker so ga sovrstniki žalili na družbenih omrežjih. Namesto sovražnega govora so mladi igralci v igri uporabljali ljubeče besede, ki so jih pošiljali na družbena omrežja. S tem so želeli pokazati, da ima splet poleg pasti tudi veliko pozitivnih lastnosti, ki pa jih je treba na pravi način ovrednotiti. Akcijo je včeraj pohvalil tržaški kvestor Antonio Maiorano, ki pozdravlja tovrstne pobude, saj lahko z njimi uspešno kljubujemo zlorabi tehnologije. Alessandra Belardini iz poštne policije pa je opozorila na posledice, ki jih na žrtvah pušča spletno zasmehovanje. Ob tem je še dodala, da na spletu ne zasledijo le nasilja, temveč prava kazniva dejanja, kot je denimo lahko kraja identitete oz. profila. »Naš namen je, da bi še naprej stali ob strani staršem žrtev spletnega nasilja in istočasno ozaveščali mlade o posledicah spletnega poniževanja,« je poudarila govornica in spomnila, da je najtežje premagati osamljenost in tišino žrtev vrstniškega nasilja. Na odru so zaživela pozitivna sporočila fotodamj@n česa ne / Primorshi TRŽAŠKA Sreda, 23. marca 2016 7 trst - Predstavitev Koordinacije za sprejem in integracijo migrantov Mala mirovniška »vojska«, ki povezuje različne duše V njej se prepoznava 23 kulturnih, sindikalnih, skrbstvenih in socialnih združenj Včerajšnji bi lahko bil praznični dan, ko nas ne bi že zgodaj zjutraj pretresle vesti o terorističnih atentatih v Bruslju. Prazničen, saj se je v Trstu oblikovala Koordinacija za sprejem in integracijo migrantov, ki združuje kar 23 mestnih združenj - kulturnih, sindikalnih, skrbstvenih in socialnih - ki verjamejo, da migranti ne predstavljajo nevarnosti za našo skupnost, pač pa so lahko zanjo celo bogastvo. Naj jih zabeležimo: Andandes, Annadana, Anolf, Acli, Ar-ci, Karitas, Dom kultur, Mednarodni dom žensk, Cgil, Cisl in Uil, Odbor Danilo Dol-ci, Etnoblog, Futuro, Ics, Interethnos, Mosaico per un comune avvenire, Refugees welcome, Senza confini - Brez meja, Spaesati, Cacit in občinska konzulta za priseljence. Po enominutnem molku v spomin na žrtve bruseljskega atentata smo novinarji v kavarni San Marco spoznali, kaj novonastala koordinacija sploh je. Kot je povedal pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sin-covich se je ideja o njej porodila oktobra lani, od takrat so se združenja, ki se prepoznavajo v njej zbližala, spoznala pobude drug drugega in skušala najti neko skupno, rdečo nit zanje. To je tudi smisel Koordinacije: skupno nastopanje oz. skupno snovanje dogodkov, ki bi spodbujali k sprejemanju mi-grantov in kulturnem soočanju z njimi. V prvi vrsti so si članice Koordinacije zamislile sklop kulturnih in pa didaktičnih pobud, ki bi naši družbi predstavile nove prišlece, opozorile na prepotrebno spoštovanje njihovih človekovih pravic ter izboljšale politike družbenega sprejema in integracije le-teh. Predstavnik solidarnostnega konzorcija ICS Gianfranco Schiavone je v kavarni Predstavniki združenj, ki se prepoznavajo v Koordinaciji fotodamj@n San Marco opozoril, da nas čakajo velike družbene spremembe, s katerimi se moramo soočiti in jih moramo znati upravljati na najboljši in najbolj konstruktiven način. »Fenomena migrantov ne moremo spregledati, zato moramo snovati celovite in koristne programe za njihovo odgovorno in spoštljivo vključitev v našo družbo,« je povedal. Skrbi nas, ker politika največkrat izpostavlja zlasti to, kar ne gre, in povzroča preplah med občani, namesto da bi iskala in našla ustrezne rešitve, je potožila za njim podpredsednica tržaške občinske konzulte za priseljence Lidia Radovanovic. Z veseljem je po- zdravila ureditev Koordinacije, se pravi povezovalnega elementa med posameznimi združenji, ki bo med drugim skrbela za sporazumevanje s priseljenci, kar jim bo zelo olajšalo bivanje v naših krajih. Predstavljamo se kot mala mirovniška »vojska«, ki se ponuja kot povezovalni element z drugimi, ne glede na barvo kože, na veroizpoved ali jezik, ki ga govorijo, je ocenila. »Človečnost naj bo geslo, ki bo vodilo delo Koordinacije. Vsi smo namreč del mesta, ki mora skrbeti za vse njegove duše, tiste, ki so se rodile tu in tiste, ki gredo tu mimo.« Sara Sternad trst - Ali bo poleg Roberta Dipiazze še drug županski kandidat? V desni sredini vre »Prej je zbiral okrog sebe vse stranke, gibanja in liste, ki bi lahko podprli njegovo župansko kandidaturo. Ko pa je prejel podporo stranke Forza Italia in njenega predsednika Silvia Berlusconija, je Roberto Dipiazza pustil vse na cedilu. Pozabil je na tiste, ki so ga podprli od vsega začetka in ga celo spodbudili, da kandidira. Pozabil je na podporo ministra Angelina Alfana (stranka NCD), pozabil je tudi, da naj bi bil ravno on tisti, ki bo dokončno pometel s sen. Giuliom Camberjem. Pravi liderji se tako ne obnašajo«. Če je še do pred kratkim kazalo, da je županskemu kandidatu Robertu Dipiazzi uspelo zediniti razne duše desne sredine, kot je to pač sam zagotavljal, so se stvari v zadnjem obdobju spremenile. Mejnik je bilo nedvomno srečanje v Berlusconijevi vili v Arco-reju, kjer je nekdanji ministrski predsednik zapečatil Dipiazzovo kandidaturo, odločitev pa je pozdravila tudi Camberjeva pristašica poslanka FI Sandra Savino. Na poti od Ar-coreja do tržaškega hotela, kjer so pretekli konec tedna formalno predstavili kandidata Di-piazzo, pa so se izgubili nekateri deli. »Če misli, da lahko zmaga brez nas, naj kar izvoli,« je povedala včeraj v krajšem pogovoru Alessia Rosolen iz gibanja UnAltra Trieste, ki je s Francom Bandellijem ter Pao-lom Rovisom (Trieste popolare-NCD) ostala »izločena«. Rosolenova, Bandelli, Rovis in morebiti tudi Roberto Menia (Italiani di Trieste) sicer še delajo na tem, da pride do enotne desnosredinske kandidature, čeprav ni izključeno, da se bodo skupaj predstavili z novim desnosredinskim kandidatom. Vodstvo UnAltra Trieste je o prihodnjih korakih odločalo sinoči, napovedan pa je bil tudi sestanek s predstavniki liste Trieste Popolare. Nujna je namreč globoka analiza do- gajanja, je ocenila Rosolenova, kajti »Dipiazza je pozabil vse in na vse« ter očitno »sklenil nekatere sporazume, s katerimi nismo seznanjeni«. Sodelovanje in partnerstva slonijo na zaupanju, a jasno je, da zaupanja ni več, je še povedala Rosolenova, ki bi lahko postala po mnenju nekaterih tudi edina županska kandidatka. Tega Rosolenova sicer ni potrdila, saj ni bilo sinoči (do zaključka dela v redakciji) še nič uradno odločenega. Aljoša Gašperlin Alessia Rosolen škedenj - Po pojavu rdečkastega oblaka Inšpektorji agencije ARPA v škedenjski železarni Inšpektorji deželne agencije za okolje ARPA so včeraj opravili izredno kontrolo v škedenjski železarni. Vest je posredovalo vodstvo ARPA in razložilo, da so odredili izredno kontrolo na osnovi preplaha in protestov, ki so se dvignili v zadnjem času in še zlasti po rdečkastem oblaku, ki se je dvignil iz tovarne v torek, 15. marca. Namen kontrole je bilo ugotoviti vzroke za nepravilno delovanje naprav v železarni, oceniti ukrepe družbe Siderurgica Triestina oziroma upoštevanje zakonskih predpisov ter ugotoviti morebitne nepravilnosti. Inšpektorje so zanimale še predvsem nepravilnosti, ki so privedle do rdečkastega oblaka in do črnega oblaka, ki se je spustil iz železarne v ponedeljek. Družba Siderurgica Triestina je nudila inšpektorjem vso pomoč pri opravljanju dela, izsledke kontrol pa bodo posredovali javnosti predvidoma prihodnji teden. Agencija ARPA je še sporočila, da bodo v drugi polovici aprila opravili dodatno redno inšpekcijo. Ta bo sledila redni inšpekciji, ki so jo opravili v železarni prejšnji teden. Izsledke te raziskave so že posredovali Deželi FJK, Pokrajini Trst, Občini Trst in tržaškemu zdravstvenemu podjetju in družbi Arvedi, to pa je bila med drugim podlaga za svarilo glede hrupa, ki ga je deželna vlada posredovala družbi Siderurgica Triestina v ponedeljek. Svarilo se nanaša na ukrepe za zmanjšanje oziroma odpravo hrupa, ki ga povzroča tovarna, ki jih družba ni izvedla pravočasno. ribiško naselje - Delavnica barve Ko posadiš seme solidarnosti Umetniki - priseljenci iz Afganistana in Pakistana fotodamj@n Konec tedna je v Ribiškem naselju minil v znamenju sodelovanja in pletenja prijateljskih vezi. Triindvajset nadobudnih umetnic in umetnikov se je namreč odzvalo na vabilo združenja Casa C.a.v.e (Contemporary Art Visogliano-Vižovlje Europe), ki je s podporo Italijanskega solidarnostnega konzorcija ICS, župnije sv. Marka iz Ribiškega naselja in domače občinske uprave priredila likovno delavnico. Slikanje je naposled preseglo meje likovnega sveta in se prelevilo v pravo večetnično pobudo: delavnice so se namreč udeležili tako občani kot tudi skupina migrantov, ki je sredi aprila našla zatočišče v devinsko-nabrežinski obmorski vasici, tako da so se udeleženci ob slikanju pogovarjali in spoznavali. Župnija je dala na voljo prostore, v katerih so »umetniki« dali duška svojim občutkom in jih prelili na platno. Nekateri so se s čopiči in barvami prvič spoprijeli, drugim je šlo veliko bolj od rok, tako da so v sklopu delavnice nastala med seboj zelo različna dela. Slednja so naposled tudi razstavili in jih v petek pokazali številnemu radovednemu občinstvu. Da je bil večer še bolj prijeten, je poskrbela glasbenica Caterina Fiorentini, ki je zaigrala na harmoniko nekaj svojih skladb. Dela so bila tudi na prodaj: z zbranim denarjem bodo dovolili prosilcem za azil ekskurzijo s čolnom v kraj Marano Lagunare (3. aprila). Izlet prirejata Skupnost fokolarov oz. ognjiščarjev in deželna islamska skupnost z namenom, da bi se udeleženci različnih veroizpovedi spoznali. V Maranu se bodo z molitvijo spomnili vseh tistih, ki so v morju izgubili življenje v iskanju boljšega jutri. Odborni-ca za kulturo Marija Brecelj nam je včeraj med drugim povedala, da so skupino migrantov iz Ribiškega naselja ravnokar preselili v Trst. Zanje so namreč našli primernejšo nastanitev. »Doslej so živeli v hotelu La baia degli Uscocchi, sedaj pa so zanje našli kolikor toliko boljšo rešitev v stanovanju.« Odbornica je še pohvalila zlasti Annaliso Spoljaric, ki je migrante učila italijanščine, in pa Fabiolo Faidiga, ki jih je uvedla v likovni svet. »Posejali sta seme solidarnosti: začetno veliko nezaupanje se je spremenilo v integracijo in prijateljstvo.« (sas) trst - Kandidat liste Sinistra per Trieste Sossi zahteva omizje za zaščito delavcev v železarni Tržaška občinska uprava mora upoštevati volilni program in zagotoviti proizvodno preobrazbo v ške-denjski železarni, pri prehodu iz proizvodnje v koksarni oziroma plavžu na proizvodnjo v hladni valjarni pa mora zagotoviti zaščito delovnih mest. V ta namen je nujno novo omizje z deželno upravo, sindikati in skupino Arvedi. Ta je med drugim že izjavila, da je proizvajanje litega železa v škedenjski železarni v bistvu pretirano ne zanima, saj je njena pozornost osredotočena na možnosti, ki jih ponujajo pomol v železarni in pomorske dejavnosti. Lito železo, ki ga proizva- No Ferriera Si Trieste Občanska lista No Ferriera Si Trieste bo na pobudo krožka Miani v soboto, 26. marca, odprla informativno točko v Ul. delle Torri, kjer bodo od 16. ure do 19.30 nudili informativno gradivo. Pobuda bo potekala vsako soboto ob isti uri in je del volilne kampanje županskega kandidata Maurizia Fogarja. Marino Sossi jajo na Kitajskem, je namreč dosti bolj konkurenčno, družba Arvedi pa je med drugim komaj prejela brezplačno 30-letno koncesijo za uporabo območja na morju. To je povedal županski kandidat liste Sinistra per Trieste (Levica za Trst) Marino Sossi, ki je s poslancem Svobodne alternative Arisom Proda-nijem (bivšim parlamentarcem Gibanja 5 zvezd) zahteval od tržaškega župana Roberta Cosolinija upoštevanje predvolilnih obljub, glede železarne pa strogo upoštevanje določil novega okoljskega dovoljenja AIA. Sossi je spomnil, da je v zadnjih štirih letih pripravil že 4-5 resolucij s temi zahtevami, vendar jih je levosredinska večina v občinskem svetu vselej zavrnila. (ag) B Torek, 22. marca 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji cerovlje - Družina Pahor poudarja zgodovinski pomen in potencial Kohišča Deželni upravitelji se zanimajo za načrt ovrednotenja Grmade Območje obiskala deželni odbornik Torrenti in deželni tajnik SSk Gabrovec, pred časom pa odbornica Santoro Posest Kohišče je bilo v preteklih stoletjih pomembno gospodarsko jedro, saj je devinska gospoda imela tu pomembno kmetijsko postojanko vse od 17. stoletja. Posest je danes v lasti kmetijskega podjetja družine Pahor iz Devina. Slednja je že več let angažirana v načrtovanju obnovitve starega posestva. Pred dnevi sta si posestvo v spremstvu lastnikov ogledala deželni svetnik Slovenske skupnosti in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec ter deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti. Predstavnika deželne uprave sta obiskala nekaj najbolj zanimivih točk posesti. Najprej seveda jedro kmetije, kjer so nekoč stale hiše in gospodarska poslopja, nato nekaj okoliških razgle-dišč, ki ponujajo enkraten pogled na vse strani: od gradeške lagune mimo celotnega Tržaškega zaliva in vse do Julijcev na drugi strani. Kohišče ima številne zanimivosti in naravne danosti: gozdove, gmajno, kraške doline, kale, naravne jame. Popisana so tudi najdišča naselbin iz starega veka, zgodovina preteklega stoletja pa je s svetovno vojno pustila tu sledi jarkov in rovov. Osnovna ideja, na kateri temelji obnovitveni načrt družine Pahor, je ovrednotiti vse te različne aspekte in jih povezati v celovito enoto, ki bi tako postala zanimiva iztočni- ca za naravoslovne, didaktične, zgodovinske, kulturne, turistične in enoga-stronomske izlete. Odbornik Torrenti si je med ogledovanjem ostankov nekdanje fronte strinjal s Pahorji, da je treba kraje, ki jih je tako hudo zaznamovalo grozodejstvo vojne, ovrednotiti v novi luči. Postati Desno deželni odbornik Gianni Torrenti z Igorjem Gabrovcem na območju Grmade, levo odbornica Mariagrazia Santoro med nedavnim obiskom morajo spomenik in spomin padlim ter trajen opomin mladim in bodočim generacijam. Podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, ki je pred meseci na Ko-hišče pospremil tudi deželno odbornico za infrastrukturo in ozemlje Mariagra-zio Santoro ter njene sodelavce, je Tor- rentija še opozoril na dejstvo, da zaobjema načrt različna področja in predvsem da ima trdno gospodarsko podlago z nezanemarljivimi zaposlitvenimi perspektivami, kar se bo območju in vasem na obronkih Grmade gotovo obrestovalo, pa tudi širšemu območju tržaškega in goriškega Krasa. Venci ob 72. obletnici pokola v Ardeatinskih jamah Na dan 72. obletnica pokola v Ardeatinskih jamah bodo na Griču sv. Justa jutri ob 10.30 postavili nekaj vencev na obeležji v spomin na Maria Heipela in Paola Petruccija. Slovesnost prireja tržaška občinska uprava, vence pa bo postavila tržaška občinska odbornica Antonella Grim. V Zgoniku srečanje o varnosti občanov s karabinjerji Zgoniška občinska uprava prireja danes ob 16.30 srečanje o varnosti občanov. Pobuda bo potekala v dvorani zgoniškega občinskega sveta v sodelovanju s kara-binjersko postajo v Devinščini. Z novim potnim listom v ZDA brez vizuma Za vstop v Združene države Amerike brez vizuma bo od 1. aprila leta 2016 obvezno razpolagati z elektronskim potnim listom, ki bo vseboval biografske in biometrične podatke posameznikov. Italijanski državljani s potnim listom, izdanim pred 26. oktobrom leta 2006, bodo za potovanje v Združene države Amerike še naprej potrebovali vizum. Čeprav takratni potni listi vsebujejo digitalne fotografije in so berljivi s pomočjo računalnika, bo vseeno obvezen predhodni vizum za vstop v Združene države Amerike, so sporočili s tržaške kvesture. trst - V petek posvet na pobudo SLORI in NŠK V dvorani Tessitori o Londonskem paktu Ozemlje, ki so ga Velika Britanija, Francija in Rusija obljubile Italiji za njen vstop v vojno Ladje Avstrijskega in Tržaškega Lloyda v svetu Na razstavi bodo na ogled tudi modeli pomembnih tržaških ladij V bivši Hidrodinamični centrali v Starem pristanišču bodo v petek ob 18. uri ob prisotnosti tržaškega občinskega odbornika za kulturo Paola Tassinarija odprli razstavo z naslovom Lloyd. Tržaške ladje v svetu (»Lloyd. Le navi di Trieste nel mondo«), ki jo prireja Občina Trst v sodelovanju s Pristaniško oblastjo ter s podporo Dežele Furlanije Julijske krajine, Fundacije CRTrieste in dobrodelne Fundacije Kathleen Foreman Casali. Razstava, ki bo za javnost odprta od sobote dalje, govori o delovanju najprej Avstrijskega, nato pa Tržaškega Lloyda, paroplovne družbe, ki je predstavljala veliko več kot samo trgovino in pomorski promet, ampak je imela svojo vlogo tudi na drugih področjih, tudi v umetnosti, založništvu, diplomaciji idr. ter je prispevala k temu, da je Trst postal globalno mesto. V dvorani Tessitori na Trgu Oberdan 5 bo v petek ob 14.30 govor o Londonskem paktu. Slovenski raziskovalni inštitut namreč v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico prireja tisti dan mednarodni znanstveni posvet z naslovom »Londonski pakt leta 1915 in Julijska krajina. Primerjava historiografij«, ki spada v okvir projekta, ki ga financira Dežela Furla-nija Julijska krajina v okviru razpisa ob stoletnici prve svetovne vojne. S podpisom pakta s predstavniki Velike Britanije, Francije in Rusije v Londonu leta 1915 je za znatno ozemeljsko nadomestilo Italija obljubila, da se bo pridružila vojni koaliciji proti centralnim silam, se pravi Avstro-Ogrski, Nemčiji in Turčiji. Za večjezično in večnarodno območje Julijske krajine je bil to eden izmed najpomembnejših dogodkov 20. stoletja. Cilj posveta je osvetliti tedanje dogajanje ter primerjati pretekle in sedanje izsledke, do katerih so se dokopali zgodovinarji. Delovna jezika bosta slovenščina in italijanščina, predvideno je simultano tolmačenje. V prvem delu posveta bodo sodelovali Jože Pir-jevec, Francesco Caccamo, Štefan Čok in Danijel Grafenauer, v drugem delu pa Gorazd Bajc, Vojislav Pav-lovic, Darko Dukovski, Rosario Milano in Borut Klab-jan, moderatorka obeh delov bo Marta Verginella. naselje sv. sergija - Karabinjerji aretirali starega znanca sil javnega reda Kužka je ukradel in prodal Šestdesetletni moški je februarja letos lastniku odvzel mladiča nemškega lovskega terjerja in ga prodal neznancu v Sloveniji Primerek mladiča nemškega lovskega terierja (posnetek s spletne strani Cani.com) Pasjega mladiča je ukradel in prodal nekemu neznancu v Sloveniji. To je 60-letni E.F., drugače star znanec sil javnega reda, priznal karabinjerjem postaje v Naselju sv. Sergija, ki so ga aretirali po nalogu sodnika za predhodne preiskave. Možakar je bil namreč februarja letos lastniku ukradel dvomesečnega kužka, mladiča pasme nemškega lovskega terierja (Deutscher Jagdterrier). Lastnik je krajo prijavil karabinjerjem iz Naselja sv. Sergija, ti pa so na podlagi preiskave in izjav nekaterih prič prišli na sled storilcu. Sodnik za predhodne preiskave se je strinjal z izsledki karabinjerjev in je odredil pripor. Moškega so izsledili in pripeljali v karabinjersko kasarno, kjer je priznal tatvino in pri tem dodal, da je mladička prepeljal v Slovenijo, kjer ga je prodal nekemu neznancu. Tat se zdaj nahaja doma v hišnem priporu. / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 20. marca 2016 9 trst, ljubljana - Obisk ljubljanskih šolarjev Mladi so se spoznavali na drugačen način V torek, 15. marca, so nas na Li-ceju F. Prešerna obiskali dijaki Srednje šole tehniških strok - Šiška. Skupaj smo oblikovali projekt „Spoznajmo se!". Decembra smo sovrstnike obiskali v Ljubljani, kjer smo izvedli delavnico Slovenec sem - kdo sem, kaj sem..., in si v spremstvu vodiča ogledali za nas nekoliko neobičajno alternativno Ljubljano. Zdaj so nam ljubljanski dijaki skupaj s spremljevalci vrnili obisk. Dijaki 4. A razreda smo predstavili manjšino; najprej zgodovino, potem smo se dotaknili zamejskih medijev, gospodarstva, športa, kulture, šolstva in pa zanimivosti, kot sta Kraška ohcet in Majenca. Ker je Trst mesto znanosti, smo dijaki 4. B razreda gostom na kratko predstavili znanstvene ustanove, ki delujejo v Trstu. V spremstvu prof. Irene Pecchiar, Borisa Grgi-ča in Neve Bizjak ter njihovih spremljevalcev smo si vsi skupaj ogledali Sin-hrotron. Tu nas je sprejel direktor inštituta CNR-IOM Alberto Morgante, ki je predstavil delovanje tega inštituta; prof. Gregor Bavdek z ljubljanske univerze, ki sodeluje s tem inštitutom, pa nas je spremljal pri ogledu znanstvenega centra. Po kosilu nas je prof. Marta Ivašič popeljala po Trstu, tako da so naši gostje lahko spoznali novi, stari in slovenski Trst. Tako pa smo se dijaki med seboj predstavili: Narodnost in državljanstvo nista ključni vezi povezovanja ljudi med seboj. Osebnost je tista, ki povezuje. Lejla SIM slovensko ^fl* stalno tfV* gledališče CVETJE V JESENI kras - Spoznavni, vodeni izleti Šest ekskurzij po našem Krasu Prijetno po Krasu bi lahko prosto poimenovali niz šestih naravoslovno-kulturnih ekskurzij po tržaškem oziroma goriškem Krasu, ki jih prireja zadruga Curiosi di natura s podporo Etične banke in Ue-Coop. Ob samem spoznavanju naravoslovnih kraških znamenitosti, bo izlete namreč obogatilo branje zgodovinskih oz. kulturnih odlomkov, ki opevajo krajevne tradicije. Ekskurzije bodo zaživele med 28. marcem in 29. majem dopoldne, in sicer ob nedeljah in prazničnih dneh od 9.30 do 13. ure. Prva ekskurzija je na programu že na velikonočni ponedeljek, 28. marca: udeleženci se bodo sprehodili po kraškem robu - od Opčin do Trebč. Pot jih bo peljala mimo gozdov in travnikov, od koder se jim bo odprl pogled na mesto. Zbirališče bo ob 9.15 pri open-skem Obelisku. V nedeljo, 10. aprila, je predviden izlet na goriški vrh Brestovec, 24. aprila bo na vrsti ekskurzija po Zgoniku, ki predvideva pohod na sv. Lenart (zbirališče ob 9.15 pri Zagradcu). 1. maja jo bodo udeleženci mahnili na pohod od Trebč do Orleka, ko bodo spoznavali najboljše cvetje za med (zbirališče ob 9.15 pri tre-benskem pokopališču), 15. maja pa bodo s Križa uživali ob pogledu na Trst (zbirališče ob 9.15 pri cesti za Brišče). Zadnja ekskurzija, 29. maja, bo vabila na Vrh sv. Mihaela po sledeh prve svetovne vojne. Naj zapišemo še to, da so ekskurzije namenjene čisto vsem, tudi takim, ki niso trenirani, potrebna pa je primerna, športna obutev. Udeležbo je treba seveda prej potrditi po elektronski pošti curiosidinatura@gmail.com oz. telefonu 340/5569374. Podroben opis ekskurzij je na voljo na spletni strani www.curiosidinatura.it. izvirni slovenski muzikal DANES, 23. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani SSG Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com Biti zamejka pomeni biti Italijanka in biti Slovenka. Prihajam iz mešanega zakona. Zato doma govorim slovensko in italijansko, pripadam Italiji in Sloveniji. Mislim, da je to velika prednost, kajti lažje se učim novih jezikov in razumem dva med seboj različna jezika. Edino, kar me moti, je dejstvo, da tako nekateri Slovenci kot nekateri Italijani tega ne razumejo in na nas pozabljajo. Valentina Ob obisku Tržačanov sem opazil, da si, kljub temu da prihajajo iz popolnoma drugačnega okolja, nismo preveč različni. Presenetilo pa me je tudi to, da govorijo zelo tekoče slovensko. Jan Zelo dobro smo se ujeli, kar je zelo pozitivno, čeprav jih nisem skorajda nič razumel, saj je njihova govorica na nek način zelo drugačna. Gal Čutim se počaščeno, da pripadam manjšini Slovencev v Italiji. Na ta način obvladam dva jezika in poznam dve kulturi. Ne čutim se ne Slovenka ne Italijanka. Ta dva naroda imata različno tradicijo, mi v zamejstvu pa poznamo obe. Katerina Obisk tržaških dijakov je prinesel svežino in morsko širino v našo včasih medlo in zaspano Šiško. Blaž Osebno se počutim zamejec, saj ne čutim nobene nacionalne pripadnosti (ne Italijanom ne Slovencem). Imam posebnosti ene in druge kulture, obvladam oba jezika in zato je težko reči, kateremu narodu pripadam. Če me kdo vpraša, od kod prihajam, odgovorim, da sem italijanski državljan, vendar poudarim tudi, da pripadam manjšini, saj imam slovensko govoreče starše, družim se s Slovenci oz. zamejci. Jan bazovica - V otroškem vrtcu Ubalda Vrabca Prijeten očetov dan Očetje so v okviru delavnice o gibanju in zdravi prehrani pripravili tudi slastno sadno malico Bazovski »tatkoti« so praznovali s svojimi malčki Delavnice s starši so v vrtcu Ubal-da Vrabca iz Bazovice že dolgoletna in ustaljena tradicija. Vsako šolsko leto vzgojiteljici organizirata več raznolikih delavnic, v katerih so soudeleženi posamezni starši ali nonoti, enkrat v šolskem letu pa je delavnica namenjena vsem družinam. Letos so bili vabljeni vsi očetje, in sicer ob priliki praznovanja očetovega dne. Tema delavnice je bila tokrat sprostitev, gibanje in uživanje zdrave prehrane. V prvem delu delavnice so se vsi očetje razigrano razgibali v krogu skupaj z otroki, drugi del delavnice pa je predvideval pripravo zdrave popol- danske malice. Očetje so se porazdelili v dve skupini: prva je pripravila slastno sadno solato, druga pa je bila bolj ustvarjalna in je otroke presenetila s pravimi umetninami iz sezonskega sadja. Delavnica je odlično uspela. Na koncu so vsi pojedli sadno solato in seveda tudi sadne umetnine! 1 G Sreda, 23. marca 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst - Primorski duhovnik Gašper Rudolf gost večera DSI Kljub letom sodoben Gost je razkril poglede na Cerkev, vzgojo in aktualna vprašanja - 4. aprila podelitev nagrade Vstajenje Drugi Vatikanski koncil je še nezaključen projekt, pravzaprav se je njegovo izvajanje šele začelo, osnove krščanstva, državljanske etike in osebne rasti pa se postavljajo že v predšolskem obdobju. O tem je prepričan Gašper Rudolf, 86-letni primorski duhovnik, ki je oblikoval ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. DSI zadnji ponedeljek pred veliko nočjo tradicionalno posveti priložnostni duhovni misli. Tokrat je povabilo Gašperja Rudolfa, župnika v Medani v Goriških Brdih, ki je kljub visoki starosti še vedno eden od najbolj in agilnih primorskih duhovnikov ter velja za odličnega pridigarja in intelektualca. Srečanje v Peterlinovi dvorani je potekalo v obliki pogovora z voditeljem Jernejem Ščekom, v katerem je gost ponudil nekatere svoje poglede na vzgojo, Cerkev in aktualna vprašanja. Rudolf je med drugim najbolj zaslužen za izgradnjo cerkve Kristusa odrešenika v Novi Gorici v nelahkem času začetka 70. let prejšnjega stoletja: cerkev so pred leti povišali v konkatedralo koprske škofije, tam pa že dobrih deset let deluje eden od najboljših slovenskih vrtcev po metodi Marie Montessori. Rudolfu so namreč pri srcu pedagoške tematike in sodobni pristopi do mladih. Sodoben je tudi v svojih pridigah, kjer obravnava problematike, kot so mi-grantska kriza in nove oblike družine, kritičen pa je tudi do karierizma znotraj Cerkve: za le-tega po njegovih besedah ne bi smelo biti prostora, ker se kariera duhovnika začne in konča s prvo mašo. O tem in še o marsičem je bil govor na ponedeljkovem večeru društva, ki bo zaradi velikonočnih praznikov za kratek čas prekinilo dejavnost. Prvi ponedeljkov večer po veliki noči bo 4. aprila in bo nadvse slavnosten, saj bodo ob tej priložnosti podelili 53. literarno nagrado Vstajenje. trst -SDGZ Za koriščenje nepovratnih sredstev Inail Zavod za nezgodno zavarovanje Inail bo tudi letos z nepovratnim prispevkom financiral projekte, ki si prizadevajo za izboljšanje varnosti na delovnem mestu. Postopek za pridobitev teh prispevkov je sicer prava loterija, na kateri zmagajo podjetja, ki po elektronski poti prva vložijo prošnjo. Spretni in srečni »zmagovalci« imajo naposled možnost, da prejmejo prispevek v višini 65 odstotkov investicije do največ 130 tisoč evrov. V prvi fazi - od 1. marca do 5. maja - je treba prošnjo vnesti v spletni portal zavoda Inail in doseči minimalno število točk. V drugi fazi - od 12. maja dalje - pa bo vsako podjetje, ki je pravilno vneslo prošnjo v sistem, preko spleta pridobilo identifikacijsko kodo. Od 19. maja dalje bo zavod Inail sporočil dan in uro, ko bo treba po elektronski poti prejeto identifikacijsko številko vnesti v sistem (to bo na tako imenovani click day). Za pripravo prošnje je vsem na razpolago tehnična služba SDGZ-Servis, tel. 0406724860. Gašper Rudolf med ponedeljkovim večerom v Peterlinovi dvorani fotodamj@n Razpis Radijskega odra na žensko tematiko Kot smo pred časom poročali, razpisuje radijski oder ob 70-letnici svojega delovanja in v spomin na igralko in režiserko Marjano Prepeluh natečaj za izvirno in še neobljavljeno radijsko igro na žensko tematiko v poljubni dramski obliki. Igra naj ne traja več kot 40 minut. Predvidene so tri nagrade: prva znaša 1000, druga 800, tretja pa 500 evrov. Radijski oder bo nagrajena dela uvrstil v svoj program, prav tako si pridružuje pravico, da v svoj spored vključi tudi morebitna priporočena dela. Besedilo v dveh tipkanih izvodih (format A4) je treba poslati do 15. maja na naslov Radijski oder, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro, medtem ko naj bodo točni podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, elektronska pošta in telefon) zaprti v kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Nagrajenci bodo znani konec junija, nagrade pa bodo podelili 14. oktobra. pončana - Drevi Srečanje s pesnico Barbaro Korun Na Pončani se obeta zanimivo srečanje s slovensko pesnico Barbaro Korun, ki bo drevi ob 20. uri gostja v tamkajšnjem Ljudskem domu (Ul. Ponziana 14). Oblikovala bo večer, ki nosi naslov Hočem o tebi noč - Voglio parlare di te notte. Barbara Korun je uveljavljena slovenska pesnica, esejistka in kriti-čarka, ki se je rodila leta 1963 v Ljubljani, kjer še vedno živi. Po diplomi iz slavistike in primerjalne književnosti je dolgo let poučevala na ljubljanskih gimnazijah. Leta 1999 je izdala pesniško zbirko Ostrina miline, leta 2003 zbirko kratke poetične proze Zapiski iz podmizja, leta 2004 zbirko Razpoke in leta 2011 Pridem takoj. Leta 2013 je izšla dvojezična zbirka izbranih in novih pesmi Voglio parlare di te notte - Monologhi /Hočem o tebi noč - Monologi. Drevi demonstracija proti terorizmu Na Velikem trgu bo danes ob 19. uri javna demonstracija proti terorizmu. Tržaški župan Roberto Cosolini in vodje svetniških skupin vseh političnih sil v tržaškem občinskem svetu so pozvali občane, da se udeležijo demonstracije in glasno obsodijo teroristična dejanja ter izrazijo sožalje svojcem žrtev atentatov v Bruslju. Sploh pa je namen pobude protestirati proti vsem barbarskim napadom na naše življenje in vrednote, ki so si že sledili v Parizu, Turčiji in še drugod. Demonstracija bo nestrankarskega značaja in torej brez političnih simbolov, nanjo pa so vabljeni vsi občani in občanke. Posvet o redkih in kroničnih boleznih V palači deželne vlade na Velikem trgu bo v dvorani Predonzani (v pritličju) danes ob 15. uri posvet o redkih boleznih in o kroničnih boleznih v prehodni fazi med otroškim in odraslim obdobjem. Pobudo prireja Dežela FJK v sodelovanju z deželno konzulto prizadetih FJK, koordinacijskim deželnim centrom za redke bolezni FJK in bolnišniško-univerzitetnim podjetjem. Posvet in okroglo mizo bo uvedel in povezoval direktor koordinacijskega deželnega centra za redke bolezni FJK Bruno Bembi. Predstavitev revije Qualestoria V knjigarni Ubik v galeriji Terge-steo bodo danes ob 18. uri predstavili št. 2/15 revije Qualestoria, ki jo izdaja Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v FJK. Publikacijo bodo predstavili kuratorja Diego DAmelio in Patrick Karlsen ter Giulia Albanese z univerze v Padovi. Macbeth v Mieli V gledališču Miela bodo danes ob 18.30 in ob 21. uri predvajali angleški film Macbeth (2015, režiser Justin Kurzel). Film je v angleščini z podnapisi v italijanskem jeziku. Vstopnina je pet evrov. opčine - Gledališka skupina Dekani na odru Prosvetnega doma Zabavne družinske prigode Zmagota in Vitorje Na odru openskega Prosvetnega doma je pred desetimi dnevi zaživela posrečena komedija Družinske štorje od Zmagota in Vitorje v izvedbi Gledališke skupine Dekani. Pod uspešnico se podpisujeta na našem koncu dobro znana narečna amaterska igralca Ingrid Werk in Peter Terčon. Werko-va je komedijo tudi režirala, v igri pa nastopajo Boris Piciga (ki je tudi priredil besedilo), Irena Piciga in Matjaž Toškan. Zabavne prigode tričlanske družine, ki se sooča z aktualnimi težavami delovnega trga, so do solz nasmejale številno občinstvo. Z aplavzi so gledalci prekinjali predstavljeni družinski vsakdan, kjer brezposelni oče poseda po gostilnah, mama gara, da bi vsaj nekaj prinesla domov, sin pa - večni študent - živi na njunih ramenih. Pa čeprav bi si v taki situaciji marsikdo segel v lase in tarnal noč in dan, ostaja družina Zmagota in Vitorje optimistična in z nasmehom gleda v boljši jutri. Hudomušna Zmago in Vitorja za »domačo« mizo fotodamj@n Včeraj danes Danes, SREDA, 23. marca 2016 JOŽE Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 18.22 - Dolžina dneva 12.21 - Luna vzide ob 18.27 in zatone ob 6.31. Jutri, ČETRTEK, 24. marca 2016 GABRIJEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,8 stopinje C, zračni tlak 1006,1 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 27 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,6 stopinje C. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi v soboto, 26. marca, zaprti. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo). Id Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel.: 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. ERIK IN JADRAN imata odprto osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Vabljeni! Tel.: 040-327104. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! VASILIJ PIPAN je odprl osmico v Mavhinjah. Vabljeni! Tel. št. 040299453. Loterija 22. marca 2Ö16 Bari 21 5 65 52 aa Cagliari 13 4y 56 6 45 Firence 73 49 12 76 39 Genova ya 2y 9 63 14 Milan 46 45 41 3y a5 Neapelj 46 ay 3G 3y 36 Palermo yG 35 12 54 62 Rim 14 74 15 5 53 Turin 44 46 69 ay 67 Benetke 21 a1 49 52 y5 Nazionale 3 63 23 1a 3G Super Enalotto Št. 35 17 31 32 43 59 71 jolly 2 Nagradni sklad 63.36a.167,51 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 2 dobitnika s 5 točkami 77.739,14€ 358 dobitnikov s 4 točkami 437,9G € 15.519 dobitnikov s 3 točkami 3G,61 € 251.219 dobitnikov z 2 točkama 5,a9€ Superstar 5G Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 43.79G,GG € 62 dobitnikov s 3 točkami 3.G61,GG€ 1.180 dobitnikov z 2 točkama 1GG,GG€ 7.795 dobitnikov z 1 točko 1G,GG€ 19.272 dobitnikov z 0 točkami 5,GG€ / Primorski TRŽAŠKA Sreda, 23. marca 2016 1 1 Si Poslovni oglasi £¿1 Čestitke U Kino www.primorski.eu] POSTANI NAŠ SLEDILEC @primorskiD NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD Danes v Cerovljah ANICA in ADRIJANO praznujeta 25-letnico poroke. Obilo zdravja in sreče jima želijo kdo?Pa uganita sama... H Mali oglasi DAM v najem stanovanje na Opčinah, blizu centra: dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica in parkirni prostor. Tel. št.: 3395636698. PRODAM domače očiščene orehe. Tel.: 040-2296038. PRODAM vinograd v lepi sončni legi v Dolini. Tel. št.: 348-5913170. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. [12 Lekarne AMBASCIATORI - 15.45, 18.15, 21.00 »Batman v Superman«. ARISTON - 17.00, 21.00 »La corte«; 19.00 »Weekend«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Arabian nights«; 18.15, 22.00 »Peggy Guggenheim«. FELLINI - 16.20, 18.40, 20.20, 22.10 »Suffragette«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »II caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Room«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 21.00 »Spartacus«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.30, 21.15 »(Ne) Profesionalec«; 18.30, 20.40 »Deadpool«; 20.20 »Dedek uide z vajeti«; 17.00, 19.00 »Kung Fu Panda 3«; 16.00, 18.00 »Kung Fu Panda 3 3D«; 16.10, 18.10, 20.00, 21.00 »London je padel«; 17.50, 20.10 »Trilogija Razcepljeni: Povezani«; 15.40, 17.20 »Zootropolis«; 16.20 »Zootro-polis 3D«. NAZIONALE - 17.00, 22.00 »Batman v Superman«; 19.30 »Batman v Superman 3D«; 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Renoir, oltraggio e seduzione«; 16.40, 18.15 »Kung Fu Panda 3«; 18.10, 20.00, 22.00 »Ave, Cesare!«; 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Brooklyn«; 20.10, 22.15 »Truth - Il prezzo della verita«; 16.40 »Zootropolis«; 21.20 »Jegg Robot«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.10, 16.50, 19.05, 21.20 »Kung Fu Panda 3«; 15.50, 18.10, 18.50, 21.10, 21.50 »Bat-man v Superman«; 20.40 »Batman v Superman 3D«; 16.40 »Zootropolis«; 19.05 »Attacco al potere 2«; 18.30 »Ave Cesare!«; 19.00, 21.00 »Renoir, oltraggio al potere«; 18.45, 21.00 »The Danish girl«; 16.20 »Forever young«; 16.30, 21.30 »The divergent series: Allegiant«; 16.30, 19.00, 21.30 »Truth - Il prezzo della verita«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.00 »Batman v Superman«; Dvorana 2: 22.15 »Ave, Cesare!«; 17.45, 20.15 »Renoir«; Dvorana 3: 17.30, 20.00 »Kung Fu Panda 3«; 22.15 »The divergent series: Allegiant«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Truth - Il prez-zo della verita«; Dvorana 5: 17.15, 20.10 »Suffragette«; 22.10 »Forever young«. prej do novice S Izleti KRUT IN SKD RDEČA ZVEZDA, v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod«, vabita v soboto, 23. aprila, na enodnevno srečanje v spoznavanju krajevnih in kulturnih karakteristik Benečije. Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Il.nad., tel. 040 360072 in v Zgoniku pri Madaleni, tel. 040 229123. Od ponedeljka, 21., do nedelje, 27. marca 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fa-bio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oria-ni 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 -040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 -040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/a - 040 9278357, Opčine - Proseška ul. 3 -040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Trg Ospedale 8 - 040 767391, Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Rotonda del Boschetto 3 - 040 576197, Milje - Trg Foschiatti 4/a - 040 9278357, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 214441 (lekarna) in 040 422478 (dosegljivost) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Trg Venezia 2 - 040 308248. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. Ü3 Obvestila GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Zabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Zabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Zabnic ob 21.53. Info in vpisi na tel. 328-4754182 (Aljoša -Ts) , 329-4015568 (Manuel - Go), 3888408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. SKD VESNA prireja v soboto, 2. aprila, izlet v Treviso in Valdobbiadene. Ogledali si bomo tudi razstavo umetnika Escherja in klet v kraju Ponte-vecchio. Info in prijave na tel. 3406709578 (Tatjana) in 333-4463154 (Mitja). OBČINA ZGONIK prireja, v sodelovanju s karabinjersko postajo iz Devin-ščine, danes, 23. marca, ob 16.30 v dvorani občinskega sveta v Zgoniku, srečanje o varnosti občanov. Vabljeni ! RAJONSKI SVET za Zahodni kras se bo sestal v četrtek, 24. marca, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku. SKD IGO GRUDEN obvešča, da še vedno poteka vpis na tečaj somat-skih gibov, ki se bo pričel v četrtek, 24. marca, v društvenih prostorih v Nabrežini. Urnik vadbe: 17.0018.00. Vpis in pojasnila na tel.: 3496483822. TEČAJ ZBOROVSKEGA DIRIGIRANJA bo vodil Stojan Kuret v soboto, 9. aprila, v prostorih Glasbene matice v Rojanu, Ul. Montorsino 2. Pripravljalno srečanje bo v soboto, 2. aprila, zjutraj, ko bodo dirigenti skupaj s Petro Grassi predelali program tečaja. Rok prijave do 25. marca na trst@glasbenamatica.org, info na tel. 339-1115880 (Petra Grassi). SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE vabi slovenske vernike v mestu na bogoslužje Velikonočne vigilije ki bo v soboto, 26. marca, s pričetkom ob 19. uri v kapeli Marijinega doma v Ul. Risorta 3. TRŽAŠKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo v soboto, 26. marca, ob 10. uri položila venec v Ul. Massimo DAzeglio pred obeležje štirih mladih partizanov GAP, ki so jih nacisti pred 71. leti obesili v tamkaj stoječi garaži. OMPZ F. BARAGA vabi otroke in dijake k pevskim vajam, ki bodo ob torkih, ob 16.30 v župnijskih prostorih na Kontovelu. Skupaj z animatorji lanskega oratorija bomo ponovili staro in se učili novo. KMEČKA ZVEZA obvešča, da je rok za predstavitev prošenj za nakup lesenih sodov podaljšan do 29. marca. Najnižja vrednost nakupa 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov. Prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami. Za info so na razpolago uradi KZ v Trstu, Gorici in Čedadu. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na redni občni zbor: prvi sklic v torek, 29. marca in drugi v sredo, 30. marca, ob 20.30. SDGZ prireja 4. in 6. aprila, od 14. do 18. ure v Obrtni coni Zgonik, tečaj »Usposabljanje odgovornih pri upravljanju in izvajanju sistema HACCP v živilskem sektorju.« Prijavnice so dostopne na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do četrtka, 31. marca, po mailu ali faksu. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) v soboto, 2. aprila, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Proseku (na parkirišču). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča svoje člane, upravičence do slovenske pokojnine, da lahko zaprosijo preko društva za izpisek prejemkov za leto 2015. Dodatne informacije na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040360324. REDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN ob 20. uri v občinskem gledališču v Boljuncu: prvi sklic v ponedeljek, 4. aprila; drugi sklic v torek, 5. aprila. TEČAJ ZA POKUŠEVALCE VIN - ONAV (Vsedržavno združenje pokuševalcev vina) prireja tečaj za pokuševalce, ki bo začel pri Domju v ponedeljek, 4. aprila, in bo trajal 18 lekcij. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Informacije: onavtrieste.jim-do.com, trieste@onav.it. OBČINA ZGONIK je razpisala javno dražbo za najem občinskega stanovanja v Zgoniku št. 24 - 1. nadstropje fizičnim osebam za dobo štirih let, z možnostjo podaljšanja še za štiri leta. Rok za predložitev ponudb na občinsko vložišče zapade ob 12. uri dne 8. aprila. Izvod dražbenega razpisa je objavljen na spletni strani občine (www.comune.sgonico.ts.it). Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo občine Zgonik (tel.: 040-229101). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na redni občni zbor v torek, 12. aprila, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež, Ul. Mazzini 46 v Trstu. 0 Prireditve DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Zenske iz našega zornega kota«, ki bo na ogled do danes, 23. marca, na Opči-nah, Proseška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-22.00. KULTURNO ZDRUŽENJE TINA MO-DOTTI vabi danes, 23. marca, ob 20. uri v Ljudski dom na Pončani, Ul. Ponziana 14, na kulturni večer s pesnico Barbaro Korun. RAVNATELJSTVA VEČSTOPENJSKIH ŠOL na Tržaškem, Humanistični licej A.M. Slomška in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije sklicujejo 2. javno srečanje za organizacijo prireditev na temo »Dediščina okoli nas« v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine 2016. Srečanje bo v prostorih Humanističnega liceja A.M. Slomška, Ul. Caravaggio 4 v Trstu, danes, 23. marca, ob 15. uri. ZALOŽBA MLADIKA vabi danes, 23. marca, na predstavitev knjig Marije Pirjevec »Questa Trieste...« in Alojza Rebule »La danza delle ombre«. Na srečanju bodo sodelovali: avtorica Marija Pirjevec, prevajalka Neva Zag-het, preučevalka Magda Jevnikar, časnikar Alessandro Mezzena Lona in pesnik Roberto Dedenaro. V Kavarni San Marco (Ul. Battisti 14) v Trstu ob 18. uri. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA TER TS360, Trg Oberdan 7, vabijo danes, 23. marca, ob 10. uri na Kavo s knjigo s pesnikom Borisom A. Novakom ob izidu drugega dela pesnitve Vrata nepovratna z naslovom Čas očetov. O knjigi se bo z avtorjem pogovarjala Bogomila Kravos. SLOVENSKI KULTURNI KLUB v sodelovanju s Komisijo za enake možnosti Pokrajine Trst, vabi na dvojezično kulturno prireditev z naslovom »Vrtnice na obzorju«, posvečeno zamejskim pesnicam. Uvodna misel: igralka Nikla Petruška Panizon, glasbene točke: gojenci Glasbene matice, umetniško branje pesmi: mladi reci-tatorji Gledališke skupine SKK. Povezuje Jasmina Gruden. Kavarna San Marco (Ul. Battisti 18), v četrtek, 24. marca, ob 18.00. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE in Krožek Arci Falisca vabita v četrtek, 24. marca, ob 18. uri v Ljudski dom Zora Perello v Škednju, Ške-denjska ul. 114, na večer posvečen trem ženskam škedenjskega krožka (Bianchi Furlan, Devani Pizziga in Marghet Mazzoni). Sodelujejo ZPZ Grbec, Tatjana Malalan in Adriana Giacchettti. 1915 - ŽENSKE V ZALEDJU SOŠKE FRONTE: NŠK vabi v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje, na ogled razstave. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. RAZSTAVA »POŠTNI URAD PRIPOVEDUJE« na ogled do 2. aprila, od ponedeljka do sobote, 16.00-19.00. Organizirajo Italijanske pošte, Rajonski svet za vzhodni Kras, SKD Tabor -Prosvetni dom - Opčine. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Slavko Škam-perle, Zbora Tončka Čok, MePZ Jacobus Gallus, ZePZ Ivan Grbec, ZePZ Barkovlje in pod pokroviteljstvom ZSKD bo v Trstu pri Sv. Ivanu na Stadionu 1. maja v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri. Nastopajo ZVS Rožmarinke DU Pivka (dir. Ernesta Mevlja), ZePZ Miren Orehovlje (dir. Miran Rustja), Burja - MePZ DU Postojna (dir. Mirjna Možina Čepirlo), MePZ Jože Srebrnič Deskle (dir. Adela Jerončič), MePZ Vrtojba (dir. Zdravko Leban), Vokalna skupina Grlica Budanje (dir. Katerina Kode-le Zadnikar) in MoVS Sraka (dir. Patrick Quaggiato). KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Rdeča zvezda, MoPZ Vesna, SDD Jaka Štoka pod pokroviteljstvom ZSKD bo v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri na Proseku v Kulturnem domu Prosek - Kontovel. Nastopili bodo Fantje pod latnikom (dir. Manuel Purger), MoPZ Lig (dir. Aleš Rupnik), MePZ Triglav Split (dir. Tatjana Ku-rajica), MoPZ Fran Venturini (dir. Ivan Tavčar), Idrijski oktet (dir. Elizabeta Lampe) in MoPZ Pivka (dir. Marcel Štefanič). KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Primorsko-Mač-kolje in SKD Jože Rapotec - Prebeneg pod pokroviteljstvom ZSKD bo v petek, 15. aprila, ob 20. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo MePZ Georgios (dir. Sašo Fa-jon), ZeCPS Zgonik (dir. Zulejka De-vetak), Združeni MePZ Repentabor (dir. Kristina Cotič), MePZ Faros Piran (dir. Sašo Fajon), VS Slavna (dir. Jelka Bajec Mikuletič), MoVS Tabor Kalc 1869 Knežak (dir. Jana Biščak) in MoPZ Mirko Filej Gorica (dir. Zdrav-ko Klanjscek). Prispevki V spomin na Viktorja Košuto, Srečka Maganjo in Tončko Bogatec vd. Ci-bic darujeta Anica in Frančko Ste-fančič 50,00 evrov za MoPZ Vesna iz Križa. V spomin na moža Stankota Racmana daruje žena Marija 30,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na dragega Rudija Rasenija darujeta Branka in Bogdan 30,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAn-gelo, Hrovatin. V spomin na Viktorja Košuto darujeta Nives Košuta skupaj z Lili Bijelic 70,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Giulia Guliča darujejo Marina, Elena in Tamara 30,00 evrov za ŠD Kontovel. 23.3.2015 23.3.2016 Draga Kocjan vd. Štranj Vedno v našem spominu. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda 12 Sobota, 26. marca 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji založba mladika - Danes predstavitev dveh knjig, namenjenih italijanskim bralcem Knjigi, ki dograjujeta most TRST - Danes bodo v knjigarni in kavarni San Marco predstavili dve izdaji založbe Mladika, ki sta namenjeni italijanskim bralcem. Gre za zbirko esejev Marije Pirjevec z naslovom »Questa Trieste... Pahor, Rebula, Košuta e altri saggi sulla lette-raturaslovena« (Ta Trst... Pahor, Rebula, Košuta in drugi eseji o slovenski literaturi) in prevod romana Alojza Rebula Senčni ples, ki je v italijanščini izšel z naslovom La danza delle ombre. Obe knjigi sta bili pre-mierno predstavljeni jeseni na Slofe-stu, danes pa se ponuja priložnost tudi za poglobljeni razmislek o pomenu teh dveh novih izdaj za Trst. Knjiga Marije Pirjevec Questa Trieste ni samo izbor esejev, ki nudijo izčrpen in strokoven vpogled v sodobno slovensko literarno ustvarjanje v Trstu ter še v druga področja slovenske književnosti (na primer v povezavi z odnosom med slovenskim in italijanskim kulturnim svetom), ampak opozarja na posebnosti slovenske literature v tem mestu ter na poglavitne predstavnike in glasove slovenske duše Trsta. Na ta način avtorica raziskuje in osvetljuje mesto z drugačnih perspektiv. Kot je poudaril avtor spremne besede, italijanist Elvio Guagnini, ima Marija Pirjevec pomembno vlogo v zgodbi zbliževanja slovenske in italijanske kulture, saj je avtorica več monografskih del, raziskav in študij, v katerih usmerja svojo raziskovalno 'i! hh 11 h Pfill'i hi: Qucsbk Trlcstgj,, rJ V.jvt^ rtiVill ti'H I lil.' ■ V ¡T.V h Sri d pozornost tako na zgodovinske kot na kulturne, literarne in estetske aspekte literarnih del. Marija Pirjevec je namreč prepričana, da se literatura v obmejnem prostoru ne more izogniti splošnemu razpoloženju, ki ga ustvarja sobivanje obeh narodnih skupin na istem ozemlju. To sobiva-nje pa pogosto pogojujejo tudi občutki več- in manjvrednosti ter predsodki, ki jih je težko izkoreniniti. Knjiga Questa Trieste nedvomno prinaša pomemben prispevek k spremembi tega razpoloženja v odprtost, ki se za obmorsko mesto spodobi. Da je bila knjiga s svojimi vsebinami in celostnim pristopom do slovenske literarne stvarnosti v Trstu pozitivno sprejeta med bralci, priča dejstvo, da je v nekaj mesecih po izidu že pošla in je doživela drugo izdajo. Ob knjigi Marije Pirjevec bodo v sredo predstavili tudi italijanski prevod Rebulovega Senčnega plesa, ki sta ga v italijanščino z naslovom La danza delle ombre prevedli Neva Zaghet in Martina Clerici. Šlo je za zahteven prevajalski projekt, ki ga je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Delo je uredila Marija Pirjevec, ki mu je napisala uvodni esej. Roman Senčni ples je v slovenščini izšel že leta 1960 in ljubljana - Fotografska razstava Goričanke Rebeke Bernetič Objektiv Rdečih zor LJUBLJANA - Ob mednarodnem dnevu žensk se v Ljubljani vsako leto odvija Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki je letos beležil 17. izvedbo. Festival se je pričel v ljubljanski Galeriji Alkatraz, kjer so odprli razstavo mlade fotografi-nje Rebeke Bernetič z naslovom Objektiv Rdečih zor-festival Rdeče zore v letih 2013-2016. Rebeka Bernetič (1989), doma iz Gorice, je diplomirala iz grafičnega oblikovanja in vizualne komunikacije na Višjem inštitutu za industrijsko umetnost v Urbinu, pred kratkim pa je zaključila študij na fotografski smeri Višje strokovne šole v Sežani. Razstava Objektiv Rdečih zor je njena prva večja samostojna razstava in hkrati tudi diplomsko delo, v katerem je predstavila sadove štiriletnega prostovoljnega dela kot reportažna fotografinja festivala. Naslov Objektiv Rdečih zor je dvopomenka: avtorica se je poigrala s samostalnikom objektiv, ki označuje del fotografskega aparata in hkrati tudi cilj. Ob vhodu v galerijo se obiskovalci razstave znajdejo pred enosobnim prostorom z nekoliko nepravilnim geometričnim tlorisom. Ogled se začenja z leve strani, od koder večji rdeči napisi z letnicami od 2013 do 2015 vodijo v smeri urinega kazalca od stene do stene, na katerih so z žebljički pritrjene fotografije. Postavitev razstave je natanko premišljena: fotografije, tiskane v dveh različnih formatih, so razporejene tako, da ustvarjajo vedno nove kompozicije po različnih ključih, kot so ujemajoči se barvni odtenki, isti subjekt, isti dogodek. Vsak sklop fotografij je opremljen s pripisom, ki obiskovalcem nudi podatke o datumu, kraju posnetka in prikazanem dogodku. Vsebina fotografij je raznolika, prikazujejo pa dogodke iz preteklih izvedb Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore ali delovanje kolektiva Rdeče zore ob drugih priložnostih. Publiki festivala prikličejo v spomin per-formanse, koncerte, delavnice, predavanja in debate preteklih let, zanimive pa bodo tudi za ostale obiskovalce. Kljub temu, da so fotografije reportažnega značaja, so primerne za razstavo v galeriji. Vse so zelo izrazne in dinamične, nobena ni statična, človeka zgrabijo in povlečejo vase. Osebe, ujete v objektiv, oddajajo močno energijo, ki jo gledalci občutijo. Takoj na začetku razstave majhna črna soba zlomi enoličnost belih sten glavnega prostora. Sobica skriva najbolj ekspresivne, presunljive in intimne fotografije. Obrobljene so s črno barvo in ustvarjajo posebno atmosfero, ki jo gledalci odkrivajo postopno, saj se z glavnega prizorišča ne vidi vseh fotografij. Na sredini galerije se na štiri stebre opira osem belih panojev, ki so bili ob otvoritvi razstave prazni. Na enem izmed panojev je rdeča letnica 2016. Prvi dnevi razstave so potekali istočasno s 17. izvedbo festivala, zato si je avtorica zamislila, da bo del razstave nastajal sproti. Vsak dan je na facebook strani Rdeče zore objavila fotografije dogodkov prejšnjega dne in jih po koncu festivala Rebeka Bernetič ana cigon nanesla na panoje, tako da se je razstava od otvoritve do danes spremenila. Premik od ene do druge fotografije in od ene do druge stene je pravo potovanje skozi čas. Kljub temu, da je ta čas razmeroma kratek, saj gre za obdobje štirih let, lahko gledalci na nekaterih fotografijah spremljajo iste subjekte, ki se v času spreminjajo. Najočitnejšo spremembo v tem časovnem intervalu pa vidimo v umetničinem odnosu do fotografije: iz leta v leto je obvladanje fotografske tehnike boljše, spretnost kadriranja večja, subjekti pridejo bolj do izraza, kompozicije so bolj harmonične, izrazitejše so svetlobne igre. Z razstavo nam torej umetnica prikazuje svojo rast na področju fotografije, ki se hkrati ujema z njeno osebno rastjo, saj je sodelovanje s kolektivom Rdeče zore, kakor sama poudarja, vplivalo na izoblikovanje njene profesionalne in individualne sfere. Razstava je na ogled v Galeriji Alkatraz do 25. marca, od ponedeljka do četrtka med 11. in 15. ter 16. in 20. uro, ob petkih pa med 15. in 23. uro. Obiskovalci lahko razstavljene fotografije odnesejo domov s prostovoljnim prispevkom v podporo nadaljnjim izvedbam festivala. Nina Pahor spada med mladostna Rebulova dela. Gre za delno avtobiografsko pripoved o povojnem Trstu, ko se je slovenska narodna skupnost znašla pod anglo-ameriško upravo Svobodnega tržaškega ozemlja, v primežu masivnega italijanskega eksodusa iz Istre in izseljevanja v iskanju boljših ekonomskih pogojev iz Trsta v Avstralijo. V tem družbenem okviru se odvija zgodba Silvana Kandorja, profesorja na slovenski gimnaziji v Trstu in kasneje prevajalca v zavezniški upravi. Knjiga je po petdesetih letih še vedno privlačna in aktualna zaradi svoje večplastnosti, tako s tematskega kot tudi slogovnega in jezikovnega vidika. Ponuja sliko Trsta iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, njegovih nasprotij, odprtih ran in nerazčiščenih posledic druge svetovne vojne, ki se kažejo tudi v današnjem, sodobnem času. Ta del pa nadgrajujejo eksistencialna razmišljanja, ki so v svoji sporočilnosti večna. Tržaški zgodovinar Ferruccio Folkel je ob izidu knjige dejal, da gre za edini roman o povojnem Trstu, in ta ugotovitev še vedno drži. Na današnjem srečanju v kavarni San Marco (Ul. Battisti) bodo ob avtorici Mariji Pirjevec in prevajalki Nevi Zaghet sodelovali še profesorica Magda Jevnikar, kulturni urednik tržaškega dnevnika Il Piccolo Alessandro Mezzena Lona in profesor, pesnik Roberto Dedenaro. Pri-četek ob 18. uri. trije koncerti Vstajenje Gustava Mahlerja združilo Ljubljano in Videm VIDEM - Simfonija št. 2 v c-mo-lu Gustava Mahlerja, bolj poznana pod naslovom Vstajanje, je s svojo pripovedjo o zemeljskem življenju, preroje-nju in večnosti zelo primerna za velikonočni čas. Koncert, ki bo nocoj ob 20.45 zaživel na odru videmskega gledališča Nuovo Govanni da Udine, pa Sabina Cvilak marjan laznik ima dodaten naboj, saj ga bo sooblikovalo 229 interpretov iz Italije in Slovenije. Pod taktirko izkušenega in mednarodno priznanega dirigenta Uroša Lajovica bodo namreč nastopili zbor in orkester Slovenske filharmonije ter Zbor Furlanije - Julijske krajine. Solistki bosta Sabina Cvilak, sopran, in Nuška Drašček Rojko, mezzosopran. Po nocojšnjem koncertu pa čakata »čezmejno ekipo« tudi dva koncerta v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma in sicer jutri ter v petek ob 19.30. Na ljubljanskih koncerti bo na odru tudi Komorni zbor Megaron. trst - Niz koncertov društva Chamber Music Poljski duo Herbert z lepim programom TRST - Društvo Chamber Music se je rodilo kot pobudnik mednarodnega tekmovanja Trio di Trieste in v več kot dvajsetih letih obstoja gostilo veliko število mladih glasbenikov iz celega sveta: med njimi je izbiralo najbolj nadarjene ter jim omogočilo nastope na koncertih, ki so se nato razvili v različne nize, še vedno pa so mladi v ospredju; v okviru niza 18. ob 18. uri, ki se letos odvija v Mali dvorani gledališča Verdi, je nastopil poljski Duo Herbert, ki se je na lanskem tekmovanju uvrstil na tretje mesto: violinistka Joanna Kreft in pianist Bartlomiej Wezner sta za priložnost oblikovala lep program z Mozartom, Beethovnom in Stravinskijem ter v prvih dveh skladbah izzvala razmišljanje o interpreta-cijskih modah. Vsi največji violinisti 20. stoletja so tako Mozarta kot Beethovna igrali s sočnim, včasih celo romantično obarvanim zvokom, kar je navsezadnje tudi razumljivo, saj je skladatelja ločilo samo štirinajst let, proti koncu minulega stoletja pa se je vedno bolj uveljavljala baročna odčitava, ki je pri Mozartu nekoliko bolj upravičena, pri Beethovnu pa mnogo manj. Sicer ne gre za strogo baročni pristop, bolj bi rekli, da se interpreti skušajo držati zelo ozke linije, ki je bolj odsekana kot zaobljena, zadržana do skrajnosti, kot v strahu, da bi čustva ne prevladala nad čistočo izvedbe. Teh principov se je Duo Herbert zelo trdno držal in nas morda prikrajšal za večje užitke, ki bi jih nam bolj sproščena igra nedvomno nudila: Mozartova Sonata v A-Duru KV305 je kljub temu izžarevala svojo lepoto, prav tako Beethovnova Sonata v D-Duru op.12 št.1. Pokrov klavirja, ki je bil na stežaj odprt, je nekoliko pokvaril zvočno ravnovesje, v katerem je violinistka potegnila krajši konec, slika pa se je povsem spremenila v tretji in zadnji skladbi, Divertimentu, ki ga je Igor Stravinskij priredil iz svojega baleta Le baiser de la fee-Vilinski poljub. Tu je violinistka brez zadržkov sprostila svojo muzikalnost in temperament, pokazala izpiljeno tehniko in veliko sozvočje s partituro, v kateri ima tudi pianist zelo pomembno vlogo. Ubranost dua je bila dovršena, interpretativni načrt jasno zasnovan in prepričljivo izpeljan, izvedba je navdušila občinstvo, ki je z dolgimi aplavzi priklicalo lep dodatek, stavek iz baleta Petruška, ki ga je Stravinskij prav tako kot prejšnjega priredil s pomočjo violinista Samuela Dushkina. Niz bo doživel dolg premor do 31.oktobra, ko bo nastopil ukrajinski duo Guliei-Lavrynenko, ki je zmagal na lanskem tekmovanju Tržaškega tria, 18.aprila pa bo sijajni čelist Enrico Dindo odprl niz Komorni salon. Katja Kralj / Primorshi KULTURA Sreda, 23. marca 2016 13 red časom je tržaški pisatelj in novinar Dušan Jelinčič predaval na simpoziju v Varšavi, ki so ga organizirali Italijanski inštitut za kulturo, Avstrijski kulturni forum in veleposlaništvo Republike Slovenije v poljski prestolnici. O kulturnih in zgodovinskih problematikah Trsta so razpravljali izvedenci iz več evropskih držav, Jelinčič pa se je posvetil slovensko-italijanskim kulturnim prepletanjem. Na tem mestu objavljamo njegov poseg. Če bi se nekega dne Saba in Joyce, Slataper in Kosovel ... Trst si lahko predstavljam le v objemu njegovega morja, mogočnih palač, zračnih gričev in širokega nabrežja. In predstavljam si pet sprehajajočih se postav minulih dni - nekatere so drobne in neznatne, druge pokončne in dostojanstvene: James Joyce, Umberto Saba, Italo Svevo, Sci-pio Slataper in Srečko Kosovel. Ne gre za nemogoč privid: Joyce in Svevo sta se tu resnično sprehajala, Saba je s pipo v ustih sam taval ter se izogibal ali pa se zaletaval v mimoidoče, Slataper je nemirno korakal, medtem ko je Kosovel zasanjano hitel gledat ladje z velikimi jadri. Ti književniki, in z njimi še mnogi drugi, idealno poosebljajo ne samo mnogotere duše Trsta, temveč tudi veliko dvojnih in večkratnih duš tega mesta, kot v strahu, da bi izgubilo lastno identiteto. Kajti prav identiteta je resnična boleča in še nerešena dilema Trsta, kot je nakazal najbolj razrvan duh tržaške literature, Scipio Slataper, ko je v Tržaških pismih, prav v času njegovega največjega razcveta zapisal, da Trst nima kulturne tradicije. Seveda, verjetno je bil to samo izziv njegovih mladih let, morda le notranji nemir ali pa je morebiti le želel izpričati, da Trst nima identitete, ker jih ima preveč, več, kot bi si jih lahko privoščil. Ali pa je, kot Kosovel, začutil svojo prerano smrt, potem ko je uvi-del, da ravno ta zlata tržaška doba zahaja za vedno in je obenem vedel, da se najčistejša umetnost poraja iz bolečine ločitve - od najdražjih, od časa, od najglobljih čustev. Zato lahko razumemo njegovo razočaranje ob spoznanju, da Trst, kot je sam zapisal, ne more zatreti svojega 'dvojnega duhaj svoji 'dve naravi, ker bi na ta način zanikal svoje bistvo. V političnih spisih Scritti politici je razložil, da ta dva duhova sta trgovski duh - neusmiljen in, kar je zanj izrazito nesprejemljivo, brezdušen - ter zanj edini oplajajoči: kulturni duh. Torej odločimo se: Trst je (bil) brez kulture ali je (bil) prvi na svetu? Ali pa moramo pritegniti Robertu Musilu, ki je v Človeku brez posebnosti razlagal, da je pisanje samo posebna oblika blebetanja, on pa ni prenašal klepetavih mož, ne le, v njihovi bližini je čutil neustavljivo potrebo po pljuvanju? In da sta ta dvojni duh poosebljala Italo Svevo, ki je trgoval čez dan, pisal pa čez noč - kaže tudi, da se je tega sramoval -, ali pa Julius Kugy, drugi tržaški trgovec s starši slovenskega porekla, ki je bil primoran izdati svoje prve, sanjske knjige-spomenike, prave hvalnice goram, na lastne stroške. Dvojni oz. trojni tržaški duh pa je neki drug. Slataper je bil slovanskega rodu, nemške vzgoje, strastno pa si je želel biti Italijan, vendar, kot zatrjujeta Magris in Ara v pomenljivi knjigi esejev Trieste - un'iden-tita di frontiera (Trst, obmejna identiteta), njegova edina domovina je bila literatura, kot identiteta in kot duševno stanje. Ali kot je napisal v pismu ženi Gigetti: »Ti veš, da sem Slovan, Nemec, Italijan«, s tem pa je namigoval na mnogo širšo problematiko, kot sicer. Kakšna muka za nekoga, ki je šel v smrt na Podgoro vpijoč Viva l'ltalia!, streljajoč na sive uniforme Franc Jožefovega cesarstva in mogoče izgovarjajoč svoje zadnje besede, materine, v neki neznani slovanski govorici, morda v narečju svojega ljubljenega Krasa, ki je prodrla na dan iz najbolj zabrisanega kotička njegove umirajoče duše. Raznolike duše Trsta In tu se nam prikažejo dvojna, trojna in ne nazadnje mnogotera duša Trsta: dušan jelinčič Trst, mit neskončnih identitet Dušan Jelinčič med predavanjem v Varšavi Scipio Slataper Srečko Kosovel Claudio Magirs tista najgloblja, jezikovna in atavična. Iz podatkov splošnega ljudskega štetja ugašajočega avstroogrskega cesarstva iz leta 1910 je razvidno, da je bilo takrat v Trstu 120.000 Italijanov, 60.000 Slovencev, 40.000 regnicolov, torej priseljencev iz kraljevine Italije, večinoma brez cesarskega državljanstva, 12.000 Nemcev in še veliko Grkov, Armencev, Čehov, Slovakov, Hrvatov in nekaj tisoč Srbov. Zdaj nam je pojem dvojne in trojne duše jasnejši. Dvojna duša je književna -slovenska, predvsem pa italijanska - medtem ko tržaški Nemci niso razvili književnosti, ki bi bila vredna tega imena, čeprav so imeli gledališča, krožke in zlasti veliko klasične glasbe. Trojna duša pa je bila gospodarska in trgovska - tu je seveda prevladovala nemščina, saj je bil tedaj Trst največji avstroogrski dostop do morja sploh. Sledi ji italijanska, močna, podjetniška, trgovska in bančniška ter, nenazadnje, zlasti po pomladi narodov leta 1848, slovenska. Ta ni bila več samo kmečka in pro-letarska, temveč tudi s hitro rastočim meščanstvom, kulturno suverenim s svojim Narodnim domom, delom arhitekta Maksa Fabianija, zgrajenim leta 1904, ki pa so ga fašisti zažgali leta 1920, tudi meščanska. Narodni dom je sploh bil prva večfunk-cionalna stavba celotne Evrope, ki je premogel hotel, banko, gledališče, številne večnamenske dvorane ter celo telovadnico. In gospodarska računica, kot znano, pretehta vselej vse, zlasti pa jezik, ki se v vrtincu trgovskih izmenjav prvi izneveri svoji narodnostni vlogi. Ali pa, kot je zapisal jezikoslovec in pisatelj Niccolo Tommaseo: "Trgovanje stresa svoje stotere jezike". Veliki v viharju velike zgodovine Hvaležna naloga je izpostavljati pisatelje, preko katerih je Trst postal velik in ki so omogočili širjenje njegovega duševnega obzorja mimo gole trgovske stvarnosti. Tu mislim predvsem na tri besedne umetnike, že proglašene za nesmrtne preko ozkih fizičnih in časovnih meja: Sveva, Slataperja in Sabo. Svevu je uspelo se uveljaviti svoji godrnjavi osebni skromnosti navkljub, sicer tudi po zaslugi prijatelja Joy-cea, ki je doumel njegovo veličino literarnega inovatorja na evropskem nivoju. La coscienza di Zeno (Zenova izpoved), Senilita (Senilnost) in Una vita (Življenje) so mojstrovine - čeprav je prva za kako stopničko višje od ostalih dveh - ki so v enem zamahu razprle italijanski literaturi do tedaj neznana duševna obzorja. O Slataperju sem že govoril. Gre za vsestransko in notranje razrvano osebnost, ki pa je posedovala dušo umetnika, polno dvomov in vihravosti, značilnih za njegova mlada leta. Il mio Carso (Moj Kras) ostaja še danes literarni spomenik neplodni kamniti zemlji ob sedanji slovensko-itali-janski meji. In nadalje še odrezavi Saba in njegove udarne poezije, grobe, kot izklesane s sekiro, a po svoje očarljive kot renesančne cerkve. Je pa še veliko drugih literarno in etično pomembnih pisateljev, od Gianija Stu-paricha s svojimi avtobiografskimi spisi in psihološkimi razglabljanji, preko Quaran-totti Gambinijevega proustovksega, a tako istrskega pogleda na svet, ter še mimo Ca-rolusa Cergolyja, učinkovitega barda mit-televropskega mita in vseh njegovih naj-skrivnejših odtenkov, pa Giorgia Voghere, tako vezanega na Freudovo in Weissovo psihoanalizo ter na svoje judovske korenine. Naštel sem jih samo nekaj, vem pa, da sem izpustil toliko drugih, ki bi bili prav tako omembe vredni. Zdaj pa preidemo k drugi, slovenski duši Trsta, ki sicer večkrat oplazi italijansko, a jo le redko sreča. Trst pa je ena od zibelk slovenske literature, začenši s Primožem Trubarjem, 'ilirskim pridigarjem' tržaškega škofa Pietra Bonoma, protestantom, ki je najprej z Abecednikom in Katekizmom, potem še s prevodom Nove zaveze v daljnem šestnajstem stoletju postavil temelje slovenske književnosti. Minilo je veliko časa, odkar je bil Trst le majhno avstroogrsko pristanišče in odkar je leta 1719 postal prosta luka, se razširil in zrasel ter z vseh koncev in krajev priklical ljudi tisočerih jezikov in najrazličnejših stanov. To, da je slovenska kultura močno ukoreninjena v Trstu, je zatrjeval že največji slovenski pisatelj Ivan Cankar, ki je prav v zanj že domačem Trstu, v enem svojih znamenitih predavanj z naslovom Očiščenje in pomlajenje, citiral pisatelja Ivana Tavčarja, ki je trdil, da je Ljubljana srce Slovenije, Trst pa njena pljuča. Potem je še kraški pesnik Srečko Kosovel, šibkega telesa in plemenitega duha, katerega nemiren odnos do slovenske stvarnosti in samega Krasa bi zelo ugajal Slataperju. Vendar je bil Slataper takrat edini, ki je v času prevladujočega ire-dentizma razumel slovensko problematiko in zagovarjal naravni obstoj Slovencev v Trstu kot jezikovno, kulturno in socialno skupnost. In nadalje Marica Nadlišek Bartol, prva Slovenka, ki je napisala roman umetniške vrednosti in mu dala naslov Fata Morgana, ter njen sin Vladimir Bartol, ki je tik pred drugo svetovno vojno ustvaril ne samo evropsko uspešnico Alamut, temveč po njej tudi prikupno Mladost pri Svetem Ivanu, ki je takrat bil le vaško predmestje Trsta. Pravzaprav je tedaj obstajalo nekaj sicer drobnih povezav med italijansko in slovensko literaturo na pesniškem nivoju, npr. ko je Carolus Cergoly pel o Trstu 'del si, del da e del ja' ali ko je Saba v svoji melanholični poeziji Caffe Trieste razmišljal naglas: 'E tu concili l'italo e lo slavo'. Trst pa duhovno sestavljajo tudi tisti pisatelji, ki so, čeprav niso bili Tržača-ni, v mestu preživeli dolga obdobja in v njem pustili svojo sled. Pri tem mislim predvsem na Jamesa Joycea, ki je tu spočel svoj monumentalni roman Ulykses in ga šaljivo imenoval v tržaškem narečju 'su mare Grega', a tudi na pesnika Rainerja Marijo Rilkeja in njegove Devinske elegije, napisane v obdobju, ko je dalj časa bival v de-vinskem gradu v bližini Trsta, in za konec še Veit Heinichen, ki živi v Trstu že skoraj dvajset let. In izbruhnili sta vojni, II !*• V ♦ V V • v« prekleti in ociscujoci Prva svetovna vojna je odpihnila Cesarstvo, kot bi želela potrditi skrite prerokbe pisateljev, začenši s Slataperjem, Kosovelom in bratoma Stuparich. A mir, s tem, da je zbrisal stoletna cesarstva in razblinil buržoazije in družbe, ki so zgledale večne, je privedel do fašizma in nacizma ter do posledičnega upora proti obema. Fašizem je razdrobil slovensko skupnost in jo razselil po kraljestvu, prepovedal njen jezik, zaprl njene šole, ukinil njene časopise in društva, sežigal njene sedeže. Slovenska kultura je preživela le zaradi trmaste reakcije proti krivicam, sicer pa so tudi za italijansko kulturo nastopili težki časi. Po drugi svetovni vojni se je uveljavila nova generacija pisateljev, začenši s Fulviom Tomizzo, pravim trubadurjem meje odprtih ran in sprave med različnimi kulturami in narodnostmi, ki je, potem ko je opisal tragedijo eksodusa istrskih Italijanov, ki ga je doživel na lastni koži, v romanu Mladoporočenca iz Ulice Rossetti opisal tragedijo manjšine - slovenske, kot je razvidno že iz emblematičnega podnaslova. Takoj za njim je treba omeniti druge tri pomembne pisatelje, začenši s Clau-diom Magrisom, ki je v svojem rečno tekočem romanu Donava ponovno domislil mittelevropski mit v ustvarjalnem ključu, potem še večno mladega, ne glede na njegova veličastna leta, Borisa Pahorja, ki je ubežal nacističnim lagerjem in v učinkoviti Nekropoli opisal tragične posledice izgube življenjskih vrednot, ter naposled Alojza Rebulo in njegova najpomembnejša romana V Sibilinem vetru in Senčni ples, polna povezav s klasičnim svetom in katoliško transcendenco. In še podcenjevani Renzo Rosso s svojo tipično tržaško tematiko, izrazito psihologijo in iskanjem stila in dvoma, Stelio Mattioni, pred-postmoderni pisatelj, ki ni nobenemu podoben, morda le delno Buzzatiju, Kafki in Calvinu, nato Renato Ferrari, vezan na izgnanstvo duha s presunljivo Murvo Fabianijevih, in še mnogi drugi. Krožki in gledališča, Sagre in gostilne ... In že smo v današnjih dneh s Pinom Roveredom in njegovimi izobčenci, Paolom Rumizem z ahasverovskimi potovanji v iskanju evropskih korenin in dlje, Maurom Covacichem in njegovo nadrealistično fresko Trieste sottosopra (Trst postavljen na glavo) z vsemi tipičnimi tržaškimi tematikami, od grenkega hedonizma do ironiza-cije lastnih mitov, naj bodo resni ali ne, in še Susanna Tamaro, Marko Kravos, Pietro Spirito, Miroslav Košuta, Giuseppe O. Longo ter še sto drugih, katerim delam krivico, ker jih ne omenjam. In ne nazadnje: dandanes v Trstu, na tej obmejni zemlji brez meje, se duše in kulture približujejo, prepletajo in sobivajo ter se ne izogibajo druga drugi. Kultura pa ostaja elitna in vse bolj individualna. Nivo pa je vseeno zelo visok v mestu, ki dandanes živi med krožki in gledališči, to že, vendar tudi med šagrami in gostilnami. Znižala se je raven sprejemanja literature, zagotovo tudi zaradi zunanjih spodbud neizogibne in vse večje in posplošene plitkosti, vsaj pa se nismo vrnili v čase Itala Sveva, ki je skrival svoje pisanje kot nekaj perverznega. Danes je v Trstu še veliko želje po daljnem drugod, po izgnanstvu misli. Literatura je, kot vemo, tudi iskanje in želja po spremembi, nemir in strast po neznanem za prvo ogrado, in Trst je primeren kraj za izpolnjevanje takih želja. Trst, ki nas v dobrem in slabem vedno preseneti, bog-ve, mogoče bo vnovič postal privilegirani književni laboratorij današnjega sveta. (Iz italijanščine prevedla Ivana Sarazin) Primorski prisotnosti Ciklus črno-belih umetniških fotografij z naslovom Odsotne prisotnosti. Posnel sem jih z lesenim fotografskim aparatom "kamero luknjarico" oz. s pinhole camero (camera obscura). Odsotne Sreda, 23. marca 2016 1 5 O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Uradno odprtje študijskega leta Tržaška in videmska univerza združujeta moči »Sodelovanje med tržaško in vi-demsko univerzo ni prav nič platonično. Gre za resnično povezovanje, ki se bo v prihodnosti še utrdilo,« pravi profesor na oddelku za arhitekturo Univerze v Trstu Giovanni Fraziano. V imenu rektorja Maurizia Fermeglie je spregovoril na včerajšnjem slovesnem odprtju akademskega leta magistrskega študija arhitekture s sedežem v Gorici, ki ga od lanske jeseni skupaj vodita tržaška in videmska univerza. Da je enotni petletni študij za mesto pomembna pridobitev, je prepričan goriški župan Ettore Romoli, po katerem se na tem področju postopno uresničujejo želje občinske uprave. »V Gorici smo se pred leti močno zavzemali za selitev tržaške arhitekturne fakultete, kar se je naposled zgodilo, zdaj pa se je le-ta spremenila v meduniverzi-tetno študijsko smer. Bližamo se torej cilju, ki smo si ga zastavili: želimo si, da bi Gorica postala sedež edine visoke šole za arhitekturo v deželi FJK. To mora biti kakovostna šola, ki lahko konkurira z znanimi ustanovami, kot je IUAV v Benetkah,« je dejal župan Romoli. Na pomen združevanja moči med tržaško in videmsko univerzo so študente in druge goste, ki so se včeraj dopoldne zbrali v veliki dvorani stavbe nekdanjega malega semenišča v Alvianovi ulici - med njimi je bil arhitekt Franco Purini, ki so mu zaupali slavnostno predavanje -, opozorili tudi predstavniki obeh univerz. Študentje na včerajšnjem odprtju študijskega leta bumbaca »V preteklosti je bilo sodelovanje bolj težavno, danes so okoliščine drugačne. Ko ljudje sedejo za isto mizo s skupnimi cilji, imajo dobre možnosti, da jih dosežejo. Na tej poti sodelovanja nameravamo nadaljevati tudi z drugimi pobudami in izboljšati ponudbo obeh univerz. Gorica ni pozabljen periferni sedež: rektorja menita, da mora goriška univerza rasti in postati še bolj privlačna za študente,« je poudarila Nicoletta Vasta, pooblaščenka rektorja videmske univerze Feliceja De To-nija. »Na ponedeljkovem srečanju sta rektorja razpravljala o prihodnosti univerz in potrebnih ukrepih v okoliščinah, ki za visoko šolstvo niso najlažje. Iz njunih besed je bilo razvidno, da nameravata sodelovanje med univerzama še poglobiti,« je dejal Giovanni Fraziano in izpostavil, da so goriške institucije od vsega začetka prepričano podpirale selitev arhitekturne fakultete v Gorico. Med ustanovami, ki so to omogočile, je tudi Fundacija Goriške hranilnice, v imenu katere je včeraj navzoče nagovoril Georg Meyr, ki je hkrati tudi koordinator univerzitetnega tečaja za mednarodne in diplomatske vede v Gorici: »Fundacija od nekdaj podpira razvoj goriške univerze. Sodelovanje med Trstom in Vidmom je dobrodošlo in upamo, da se bo nadaljevalo. Če rastemo vsi skupaj, bolje rastemo.« Za zbliževanje med univerzama v Gorici se zavzema tudi univerzitetni konzorcij. Le-ta je že leta 2014 začel razmišljati o možnosti, da bi se v tretje in četrto nadstropje stavbe nekdanjega malega semenišča, ki gosti tržaško univerzo, vselila tudi Univerza v Vidmu. Cilj, kot je povedal predsednik konzorcija Emilio Sgarlata, je zlasti znižanje stroškov. V ožjem mestnem središču bi videmsko vseučilišče ohranilo samo kompleks bivšega samostana klaris v Ulici sv. Klare, ostalim sedežem pa bi se odrekla. Za denar, s katerim bi obnovili omenjeni dve nadstropji stavbe v Al-vianovi ulici, bodo v prihodnjih mesecih zaprosili Trgovinsko zbornico. gorica - Urad podpornega upravitelja Nudili bodo pomoč nesposobnim osebam Društvi svojcev Alzheimerjevih bolnikov in Anteas delita informacije v Ul. Baiamonti gorica - Franco Purini Arhitektura ni le »tukaj in zdaj« Osrednji gost včerajšnje otvoritve akademskega leta magistrskega študija arhitekture, ki je potekalo na sedežu tržaške univerze v Gorici, je bil italijanski arhitekt in docent Franco Purini. V svojem slavnostnem predavanju je bodoče arhitekte, ki so ga prišli poslušat v Alvianovo ulico, opozoril na pomen arhitekturnega risanja, jim spregovoril o vlogi arhitekta v družbi in jim orisal nekaj svojih načrtov. Nekateri izmed teh so bili uresničeni, drugi so ostali samo na papirju. »Včasih moramo arhitekti delati tudi na utopiji: ta nam služi, da se zavemo meja realnosti,« je dejal. Dotaknil se je tudi sodobnih problemov arhitekture, od izgube vezi s kontekstom, v katerih nastajajo stav- be (»gradi se povsod enako«), do pretiranega poudarka na funkcionalnosti. »Energetska varčnost, uporabnost in podobna vprašanja so pomembna, arhitektura pa ni samo "tukaj in zdaj". Kot dokazuje ta prostor, ki je bil nekoč semenišče in je danes sedež univerze, v prihodnosti pa bo morda še kaj drugega, arhitektura presega sedanjost. Je nekaj, kar traja, zato se moramo spraševati tudi o tem, kar izraža in bo izražala.« Franco Purini bumbaca V večnamenskem občinskem središču v Ulici Baiamonti v Gorici so odprli urad podpornega upravitelja (v it. »amministratore di sostegno«), ki ga italijanska zakonodaja predvideva od leta 2004. V novem uradu bodo člani združenja Anteas - Associazione Nazio-nale Tutte le Eta per la Solidarieta in društva svojcev Alzheimerjevih bolnikov delili informacije o delovanju lika podpornega upravitelja, ki skrbi za osebne koristi delno ali popolnoma nesposobnih oseb, tako bolnikov kot Sedež socialnih služb goriške občine v Ulici Baiamonti bumbaca starejših občanov. Urad bo na razpolago prebivalcem vseh občin iz severnega dela goriške pokrajine, v prihodnje bodo v njem priredili tudi tečaj za nove podporne upravitelje. Nov urad v večnamenskem središču v Ulici Baiamonti bo odprt ob ponedeljkih med 10. in 12. uro, ob sredah med 9. in 11. uro ter ob petkih med 16. in 18. uro. Za informacije je na voljo telefonska številka 0481-4704747; bodočim obiskovalcem urada svetujejo, naj se vnaprej oglasijo in naročijo. Vrtnarski sejem in poulični praznik Tudi Tržič ima svoj vrtnarski sejem. Potekal bo med 8. in 10. aprilom v peš coni mestnega središča. Sejem prireja združenje Assoflora, ki je za organizacijo dogodka prejela tri tisoč evrov občinskega prispevka. Stojnice s cvetjem in vrtnarsko opremo bodo postavili po Trgu Republike, medtem ko bosta za poživitev vseh okoliških ulic poskrbeli združenji VivaCentro in Pro Loco. V Tržiču se sicer pripravljajo še na en poulični dogodek. Med 19. in 22. majem bo v mestnem središču enogastronomska prireditev »Terre di magici sapori«. Prireditelji si prizadevajo, da bi bil med gosti tudi kuharski mojster Antonino Canavac-ciuolo, ki mora svojo prisotnost še potrditi. Na prireditvi bo mogoče okusiti dobrote iz raznih italijanskih dežel, posebno pozornost bodo namenili tudi krajevnim specialitetam. S svojo stojnico bo prisotna tudi deželna agencija Ersa. Med prireditvijo bodo posneli dve oddaji televizijskega programa »Ricette all'italiana«, ki jo predvajajo na televizijskih kanalih družbe Mediaset. APrimorski ~ dnevnik Županu izročajo peticijo Goriškemu županu Ettoreju Romoli-ju bodo danes štirje nekdanji predsedniki izročili peticijo za oživitev rajonskih svetov, ki jo je podpisalo tisoč občanov. Pravljična urica v Ronkah V okviru pravljičnih uric v občinski knjižnici Sandro Pertini v Ronkah bo danes med 17.30 in 18.30 pravljica za otroke med 4. in 7. letom starosti z naslovom »Siamo in un libro«; nastopile bodo dijakinje družbeno-zdravstvene smeri zavoda Pertini iz Tržiča. Voda in poezija V palači Attems v Gorici bo danes ob 17.30 pesniško srečanje z naslovom »Acqua e poesia«. Sodelovale bodo Elisa Trani, Anna Maria Fabbroni in Mariolina De Feo. Srečanje prirejajo goriški Lions klub, klub Unesco in društvo Soroptimist International. Fizik v observatoriju V astronomskem observatoriju v Fa-ri bo jutri ob 20.30 predavanje fizika Marca Pianija z univerze v Glasgowu z naslovom »Entanglement quanti-stico: da un gatto zombie alle tecno-logie del futuro«. Več informacij je na voljo na spletni strani www.ccaf.it in na telefonski številki 0481-888540; vstop prost. Knjižna novost V dvorani pokrajinskega prevoznega podjetja APT v poslopju goriške železniške postaje bo jutri ob 18.03 predstavitev knjige »Guarneriana segreta« avtorja Angela Florama. Predstavitev je vključena v niz »Il libro delle 18.03«. Peter Pan v Krminu V občinskem gledališču v Krminu bo danes ob 21. uri gledališka predstava »Maledetto Peter Pan«, v kateri nastopa Michela Andreozzi. V soboto, 9. aprila, ob 21. uri bodo na vrsti štiri kratke predstave - »Cece« in »La patente« Luigija Pirandella ter »Do-manda di matrimonio« in »Fa male il tabacco« Antona Čehovega); nastopili bodo Glauco Mauri, Roberto Sturno, Mauro Mandolini, Laura Ga-rofoli, Amedeo DAmico, Lorenzo Lazzarini, Paolo Benvenuto Vezzoso. Informacije so na voljo na telefonski številki 0481-532317. Covatta in Iachetti v Tržiču V občinskem gledališču v Tržiču bo danes ob 20.45 gledališka predstava »Matti da slegare«; nastopila bosta komika Giobbe Covatta in Enzo Iacchetti. Informacije so na voljo na telefonski številki 0481-494664. Cisi zaposli uradnika V okviru projektov za socialno delo bo zavod Cisi zaposlil uradnika za enoletno obdobje. Delal bo na sedežu ustanove v Gradišču. Prošnje za zaposlitev zbirajo v uradu za delo v pokrajinski palači v Gorici do 5. aprila; vložijo jih lahko delavci na mobilnosti in v dopolnilni blagajni. Toscaninijeva palica Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bo danes ob 18. uri predavanje z naslovom »La bacchetta di Arturo Toscanini sul monte Sabotino.« O Toscaninijevi dirigentski palici na Sabotinu bosta predavala Alba Noella Picotti in Marisandra Calacione. 1 6 Sreda, 23. marca 2016 GORIŠKA števerjan - Od Prešerna do mimoze Praznik kulture in ženske ustvarjalnosti Do konca marca na ogled fotografije Anje Čop in Chiare Srebernic »Ljubezen, pravica, enakopravnost, mir, čas. So ravno to tiste vrednote z velikim V, ki naj bi nam bile enotne, ne glede na starost, spol, versko prepričanje, narodnost.« To je med drugim v slavnostnem nagovoru poudarila gostja večera, Tina Novak Samec, direktorica zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport v občini Brda. Nekaj misli je govornica posvetila tudi kulturi, o kateri je povedala, da ni drugega kot skupek vsega lepega in plemenitega, kar so ustvarili že naši predniki in za kar bi si moral prizadevati prav vsak izmed nas. Te besede so podkrepile lepo zasnovano prireditev z naslovom Od Prešerna do mimoze. Gre za prireditev, ki postaja že uveljavljena in razpoznavna in je nastala pred leti po zamislih dveh kulturnih sredin, ki skupaj domujeta na števerjanskem Bukovju. To sta društvi Briški grič in fotoklub Skupina75, ki sta prav v sodelovanju dali spodbudo za dokaj odmevno kulturno prireditev, ki, kot pove sam naslov, zaobjema dan slovenske kulture in proslavljanje mednarodnega dneva žena. Dobro obiskano števerjansko proslavo v dvorani na Bukovju - prisotni sta bili tudi števerjanska županja Franka Padovan in predsednica goriške ZSKD Bruna Visintin - je uvedla mlada Veronika Istinič z glasbeno točko na harfo. Večer sta povezovali Jana Štekar in Jasna Tomsič, ki sta v začetnem nagovoru poudarili, da mimoza iz naslova prireditve predstavlja mednarodni praznik žena. To je dan, sta izpostavili dekleti, ko se spomnimo na ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk in njihovih dosežkov. Večer je zato posvečen vlogi žensk v družbi, s posebnim poudarkom na njihov doprinos pri umetniški ustvarjalnosti. Z izborom pesmi o vlogi mame v življenju sleherne družine, so se s krajšim recitalom, ki ga je pripravila Ingrid Komjanc, predstavile najmlajše članice društva Briški grič Nastja, Lara, Julija, Nicol, Anja in Veronika. Dekletom je sledil nastop društvenega otroškega pevskega zbora Mali briški slavčki, ki ga vodi zboro-vodkinja Jana Drassich. Na klavir je mlade pevce spremljala Erika Tomsič. Kot gost večera se je predstavil ženski pevski zbor Kras z Opatjega sela, ki deluje pod vodstvom pevovodje Aleksandra Zavadlava dobri dve leti in se posveča pretežno pesmim slovenskih avtorjev. S slovenskimi napevi je bil prežet tudi števerjanski večer. V drugem delu prijetnega kulturnega večera so na svoj račun prišli ljubitelji umetniške fotografije. Ta del proslave z naslovom Ženski pogledi je pripravil Fotoklub Skupina75, ki je tokrat k sodelovanju povabil dve, kljub mladosti, že uveljavljeni fotografinji. Iz Pirana je prišla Anja Čop, iz Krmina pa Chiara Srebernic. Umetnici sta v italijanščini in slovenščini predstavili Lo- Mali briški slavčki (zgoraj); Jana Štekar in Jasna Tomsič (levo); udeleženci večera (desno) bumbaca rella Klun in Ingrid Komjanc. Anjo Čop sta postavili v kategorijo popotnikov. Z avtodomom se s soprogom in dvema otrokoma rada odpravlja na raziskovalne »pohode« v daljne dežele. Iz enega od le-teh je nastal projekt Iran Unimaginable-Nepredstavljivi Iran, ki mu je posvetila vse svoje fotografsko znanje. Chiara Srebernic je svojo razstavo namenila igralnim kartam Taroka, ki jih je vpletla v svoje furlanske korenine in ustvarila nekak »mise en scène«, v katerem so kraji, protagonisti in predmeti sad pozornega in skrbnega načrtovanja. Človeški liki so trdno povezani z okoljem, pa naj gre za vodne žlebove, potoke, gozdove, vinograde ali kleti, ki so tako ali drugače povezani z orodjem kmečke dediščine. Svoje eksponate sta umetnici razstavili v sosednji dvorani, v Galeri-ji75. Razstava bo na ogled do 31. marca po predhodni najavi na info@sku-pina75.it. Fotoklub Skupina75 je za to priložnost izdal tudi lično pripravljeno brošuro. (vip) gorica - V Kulturnem domu gledališka predstava Ikarus Prikaz zgodovine in sporov Nastopila gledališka skupina iz Krškega - Za presenečenje poskrbel Tik-Tak teater sveta gora - Odprli razstavo Pirhe postavili na ogled tudi malčki iz Pevme Pirhi otrok iz pevmskega vrtca foto vip Ikarus je v torek priletel tudi na oder goriškega Kulturnega doma. Pod tem naslovom, ki spominja na pionirja slovenskega letalstva Edvarda Rusjana, so člani mladinske gledališke skupine Little Rooster Productions iz Krškega uprizorili zgodbo, ki se pobliže dotika Gorice. Pravzaprav gre za poučen izsek zapletene in včasih kar burne zgodovine posoškega mesta, s posebnim poudarkom na nelahkih odnosih, ki so bili in so še prisotni med italijanskim, slovenskih in furlanskim prebivalstvom, v času »ranjke« Avstrije pa še z nemškim upravnim in vojaškim aparatom. Igra zaobjema obdobje pred, med in po 1. svetovni vojni, ki je spričo naglih sprememb te odnose še poslabšala, tudi med nekdanjimi znanci in celo prijatelji. Naravnost grozljivi zgledajo prizori neusmiljenega bombardiranja mesta. Igralcem iz vzhodne Slovenije gre vsa pohvala, da so se naučili tudi po nekaj stavkov v italijanščini in celo v furlanščini. V ponedeljek so člani teatra iz Krškega dvakrat stopili na oder. Najprej v dopoldanskih urah, ko so Ikarusa prikazali dijakom slovenskih višjih šol, nato pa še zvečer, ko so si lepo zasnovano odrsko delo ogledali abo-nenti letošnjega Komigoja. Malo je manjkalo, da bi jutranja predstava odpadla, kajti pretežni del mesta, zlasti pa njena severna četrt, je bil več ur brez elektrike. Luči so se zasvetile tik pred pričetkom predstave. Dijaki (desno) člani Tik-Tak teatra (spodaj) fotoj.k. Pred večerno predstavo je prišlo do presenečenja. Na oder so stopili člani Tik-Tak teatra iz Gorice, ki so v uniformah in oblekah iz obdobja 1. svetovne vojne prebrali nekaj zanimivih zgodb in pripovedi. Robert Co-tič v avstro-ogrski uniformi, Andrej Pahor v italijanski, Solange Degenhardt v obleki medicinske sestre in Nadja Šuligoj v vlogi »dame« so ob režiji Kristine Di Dio pripovedovali o ušeh in drugih nadlogah, o javnih hišah in raznih zadevah, ki se pojavljajo ob vojnah. Zgodbe so bile podane v slovenščini, italijanščini in deloma v nemščini. Drugi del pripovedi bo na sporedu v ponedeljek, 4. aprila, pred predstavo Demoghela. Napovedana je tudi predstava na vlaku, ki bo iz Nove Gorice peljal proti Jesenicam. (vip) Do 3. aprila bo v Frančiškanski dvorani na Sveti Gori na ogled razstava velikonočnih pirhov, ki so jih prispevali posamezniki, društva in razne skupine. Gre za 11. tovrstno razstavo, ki se pridružuje še starejši in umetniško dovršeni razstavi jaslic, ki velja za eno odmevnejših prikazov na Sveti Gori. Razstavo pirhov so slavnostno odprli minulo soboto ob prisotnosti velikega števila ljubiteljev te ljudske umetnosti, ki je zelo znana in razširjena tudi v naših krajih. Priložnostna nagovora sta imela svetogor-ski gvardijan, pater Pepi Lebreht in podžu-panja mestne občine Nova Gorica Ana Za-vrtanik Ugrin. O krajevnih običajih in značilnostih pirhov v Vodicah in okolici je spregovorila Petra Zavrtanik. Za kulturno kuliso prireditve je poskrbel mladinski pevski zbor iz župnije Nova Gorica pod taktirko Anje Valantič. Ob lepi pobudi gre podčrtati, da pri njej že veliko let sodeluje tudi krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje, ki poskrbi, da svoje »mojstrovine« na razstavi prikažejo tudi mladi in starejši umetniki iz zamejstva. Tokrat so se vabilu prirediteljev odzvali otroci pevmskega otroškega vrtca Pikapolonica, ki so prispevali kar nekaj lepo pobarvanih in okrašenih velikonočnih jajc. Razstavo si je moč ogledati vsak dan od 15. do 17. ure, ob sobotah od 10. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 18. ure. (vip) / Primorshi GORIŠKA Četrtek, 24. marca 2016 568 goriška brda - Pomladne prireditve Pohodi, vino in kultura V Goriških Brdih bodo kot uvod v letošnjo turistično sezono obiskovalcem ponudili pester preplet turističnih, športnih in kulturnih zgodb. »Ker nam enogastronomija ni tuja, v letu 2015 so naša Brda postala tudi Evropska desti-nacija odličnosti na področju lokalne ku-linarike in gastronomije, bomo prihajajoče dogodke začinili tudi s to noto,« obljublja Tina Novak Samec, direktorica briškega Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKŠM). Pomladno dogajanje v Goriških Brdih začenjajo 30. marca s kulturo in festivalom Svirel, ki bo med drugim potekal tudi na briških lokacijah. Tretjega aprila se bodo z Brda & Collio kolesarskim maratonom podali v športne vode. »Gre za drugo izvedbo tega čezmejnega kolesarskega maratona dolžine 38 kilometrov. Na poti bodo kolesarji premagali 1.200 višinskih metrov, pričakujemo pa okoli 300 udeležencev iz štirih držav: Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije,« napoveduje koordinator projekta Vasja Benedetič. Obiskovalce bodo domačini v Viš-njevik na Praznik rebule in oljčnega olja povabili že sedemnajstič, tokrat že med 15. in 17. aprilom, se pravi en mesec prej kot običajno. Tokratni praznik so iz dveh podaljšali na tri dni. Vrhunec praznika bo na soboto, ko pripravljajo degustaci-jo okoli 100 rebul iz Brd, Vipave in Italije, degustacijo oljčnih olj, prodajo domačega peciva in sira, domačo hrano, kronanje kraljice rebule, zvečer pa ples s Čuki. Vstop je prost, med vinsko kletjo v Dobrovem in Višnjevikom bo organiziran avtobusni prevoz. Tudi praznik Brda in vino se v novi preobleki, ki jo ima že tretje leto, vse bolj uveljavlja med obiskovalci. Večina, kar 75 odstotkov, jih prihaja iz tujine, in sicer iz Italije in Avstrije. »Doslej smo že prejeli 200 rezervacij iz Avstrije,« pravi Se-bastjan Mavrič iz agencije Marica. Festival bo na sporedu v soboto, 23. in nedeljo, 24. aprila. Sobotni del prinaša ponudbo okoli 80 gostincev in vinarjev ter kulturni program, za vstopnino bo treba odšteti 45 evrov, nedeljski del pa je odprt za široko javnost, prinaša pa tržnico s ponudbo vinarjev in lokalnih proizvodov. »K tekaškemu maratonu Eko maratona smo lani pristopili prvič, ko je potekal tudi po slovenski strani Brd. Tokratna četrta izvedba bo torej že drugič čezmejna,« pojasnjuje Mateja Drnovšček iz ZTKŠM Brda. Maraton bo potekal 23. in 24. aprila, po besedah sogovornice se uvršča med eno od petih najpomembnejših tovrstnih prireditev na nacionalnem nivoju v Italiji. Gre za tekmovalni tekaški maraton dolžine 46, 24 oziroma 9 kilometrov. Manj pripravljeni obiskovalci pa se bodo lahko udeležili 3, 6 ali 12-kilometrskega rekreacijskega teka ali hoje po Brdih. »Lani smo imeli 2.000 teka- čev in še okoli 500 ostalih prijavljenih udeležencev. Letos računamo, da bo gostov okoli tisoč več,« pravi Drnovščkova. Pomladni del prireditev v Goriških Brdih se bo zaključil s pomladnim festivalom pohodništva, ki se drugo leto zapored vključuje v projekt Slovenija hodi. »Letos imamo kar deset pohodov. Naj izpostavim kar prvega po vrsti, ki je tudi letošnja novost: to je pohod po oljčni poti v okviru praznika rebule in oljčnega olja v Višnjeviku. Na sporedu bo 17. aprila,« napoveduje Erika Kovačič Marinič iz ZTKŠM Brda. Sledijo pohod po poti Eco maratone, tradicionalni pohod krajevne skupnosti Medana, Bosi po Brdih, treking z oslički, pohod po poteh Štorije, ki vključuje prizorišča snemanja nadaljevanke Ena žlahtna štorija, Sabotinski pohod ob polni luni, spominski pohod Peternel-Korada, Pohod po Poti miru in zaključni pohod od češnje do češnje 5. junija. Katja Munih Pohod med briškimi vinogradi sovodnje - V knjižnici o nepoznanih vidikih Goriške fronte Protislovno vedenje vojske Za glasbeno popestritev je poskrbela dvojica No-Bel, tretji član - oče Giulia Regenija - jo je začasno zapustil Rupel, Patat in Mattiussi (desno); udeleženci predstavitve knjige (spodaj) bumbaca gorica - Festival Komigo Tri predstave v »mini-abonmaju« V Kulturnem domu v Gorici je v okviru festivala Komigo možen nakup »mini-abonmaja«, ki vključuje predstavo o prvi svetovni vojni v italijanskem jeziku, furlansko-tržaški derbi in koncert slovenskega kantavtorja Vlada Kreslina. Prva predstava bo v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30, bo na vrsti komedija Demoghela v produkciji skupine Studio giallo iz Trsta. V glavni vlogi bo nastopil Maurizio Solda, režijo je podpisal Boris Ko-bal. V četrtek, 14. aprila, ob 20.30 bo komični derbi med Trstom in Furlanijo; nastopila bosta Sdrin-dule iz Vidma in Dino Bronzi iz Trsta. V torek, 10. maja, ob 20.30 bo koncert Vlada Kreslina z naslovom Če bi midva se kdaj srečala. Skupaj z njim bosta nastopila tudi pevki Gabriella Gabrielli iz Gorice in Tatjana Mihelj iz Nove Gorice. »Mini-abonma« stane 25 evrov. Podrobnejše informacije in program festivala Komigo so na voljo na spletni strani Kulturnega doma na naslovu www.kulturni-dom.i oz. na tajništvu Kulturnega doma V Ulici Brass (tel. 048133288). Prejšnji torek je v sovodenjski občinski knjižnici potekalo v tej sezoni zadnje srečanje z avtorjem. Ne le v tej jesensko zimski sezoni, temveč tudi širše in dokončno. Od junija dalje bo mogoče prirejati razna srečanja na novem sedežu na nekaj sto metrov oddaljeni Butkovičevi domačiji, ki jo je občinska uprava uredila za knjižnične potrebe. Torkovo srečanje so pripravili sama občinska uprava, center za zgodovinska raziskovanja Leopoldo Gasparini iz Gradišča in sekcija Vsedržavne zveze partizanov za Sovodnje, Rupo, Peč in Gabrje. Gost je bil krminski župan Luciano Pa-tat, ki že nekaj mesecev kroži od občine do občine Goriške pokrajine in seznanja obiskovalce s svojim zadnjim besedilom, ki se tokrat nanaša na dogajanja na Goriški fronti leta 1943. Patat ni novinec pri izdajanju zgodovinskih tekstov. Odlikuje ga dokumentirana pripoved in po tolikih letih je imel možnost, da se dokoplje do vrste podrobnosti, ki še pred poldrugim desetletjem niso bile poznane. Uvodno besedo z zgodovinskim okvirjem je imel Aldo Rupel, v imenu založbe pa je posegel Dario Mattiussi. Avtor je izpostavil nekaj pojavnosti, ki doslej niso bile vedno poudarjene: na primer protislovno vedenje kraljeve vojske, ki se je upirala nemški vojski na Razdrtem, v Soški dolini in pri Solkanu, a ni sprejela sodelovanja s splošno ljudsko vstajo. Res pa je, da je partizanskim bataljonom izročila razstrelivo za rušenje mostov in cest. General Mala-gutti je ukrepal dokaj korektno, a višje poveljstvo v Vidmu je mislilo in ukrepalo drugače. Nemške enote so s Trbiža prišle v Gorico, ne da bi naletele na kakšno zapreko. Avtor je v knjigi tudi znova postavil v prave razsežnosti število pripadnikov furlansko italijanskih vstajni-kov, ki jih je bilo 800 na celotno število 5.000. V zadnjem desetletju je namreč število naraščalo do 1.400. Velja zopet izpostaviti izreden vidik, da je namreč »Battaglia di Gorizia« bila leta 1943 najmnožičnejša oblika upora na Apeninskem polotoku in na ozemlju tedaj italijanske kraljevine, in sicer tudi brez doprinosa Primorcev. Zaporedne posege je povezovala glasbena dvojica NO-BEL(lum) - (Ne vojnam) z izvajanjem borbenih pesmi ob spremljavi inštrumentov. Presunljivo je bilo zvedeti, da ju je (začasno) zapustil tretji član, in sicer oče Giulia Re-genija, fanta, ki so ga v Egiptu mučili in ubili. Neposredno po tragičnem dogodku se nekaj časa ne bo čutil nastopati pred publiko, zlasti ne z glasbenimi komadi, pa čeprav v okviru zavzemanja za mir in svobodo. Večer je zaključila županja Alenka Florenin, ki je petnajst prisotnih in preko njih ostalo javnost povabila, naj nadaljuje tudi v prihodnosti obiske v novih prostorih občinske knjižnice. (ar) goriška brda Festival Svirel z rekordno udeležbo Vila Vipolže foto k. m. Prihodnji teden se v Goriških Brdih začenja 8. zaporedno mednarodno tekmovanje in festival za soliste ter komorne skupine Svirel, ki bo potekal med 30. marcem in 17. aprilom. Po besedah koordinatorke projekta Metke Sulič gre za največje mednarodno glasbeno tekmovanje v Sloveniji, ki se s 700 prijavljenimi glasbeniki uvršča v središče največjih srednjeevropskih mednarodnih glasbenih tekmovanj. Med novostmi, ki jih prinaša letošnji festival, je vključitev orgel in čembala v tretjo tekmovalno disciplino, s tem je postal Svirel edino slovensko tekmovanje za orgle, nova so tudi tekmovalna prizorišča: v Goriških Brdih sta dve, in sicer grad Dobrovo in Vila Vipolže, v Novi Gorici pa kon-katedrala Kristusa Odrešenika. Interpretacije solistov in komornih skupin treh različnih disciplin (godala - brenkala, pihala - trobila - tolkala in harmonika - orgle - čembalo) bo ocenjevala mednarodna žirija z uveljavljenimi profesorji in kon-certanti. Letos organizatorji beležijo rekordno število prijavljenih, in sicer 700 udeležencev iz 22 držav Evrope, ZDA in Azije. Dvajset odstotkov oziroma okoli 140 prijavljenih prihaja iz tujine. Sicer pa se udeleženci letošnjega Svirela delijo na 520 solistov in 57 komornih skupin s skupaj 180 člani. Z njimi prihaja sto korepetitorjev, na festivalu bo sodelovalo še 350 gostujočih glasbenikov, v to število je vključena žirija tekmovanja Svi-rel. Če vse številke strnemo, ugotovimo, da bo na letošnjem festivalu 1.200 glasbenikov. Festival bo imel tudi pozitivne učinke na tukajšnji turizem, gostje bodo v Goriških Brdih ustvarili kar 400 nočitev. Mednarodno glasbeno tekmovanje bo spremljal prav tako 8. mednarodni festival za soliste in komorne skupine Svirel. Festival vključuje 20 glasbenih dogodkov na desetih prizoriščih: v Kojskem, Vipolžah, Šmartnem, Šlovrencu in na Dobrovem, v Novi Gorici, Kromberku, Šempetru pri Gorici in v Gorici. Koncerte na briških prizoriščih bo obogatila enogastronomska ponudba s posameznih prizorišč. Na festivalu bodo gostovale komorne zasedbe slovenskih in italijanskih glasbenih šol; med njimi bo tudi Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. (km) Primorski ki Ji p| glasbena MÏ1 matica VDEŽELIFURLANIJI JULIJSKI KRAJINI Šolsko leto 2015/16 Z GLASBO V POMLAD 9. SREČANJE KOMORNIH SKUPIN nastop učencev Glasbene matice iz goriške, tržaškein videmske pokrajine Sreda, 23.3.2016, ob 18. uri Dvorana Kulturnega doma J. Češčut - Sovodnje VLJUDNO VABLJENI Sreda, 23. marca 2016 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180220. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. H Mali oglasi BRIŠKO SKRINJO, starinsko, s tipično poslikavo prodam; tel. 338-6603682. Gledališče 21. GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI ... MUSICAL & RISATE« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 2. aprila, ob 20.30 »Animali della fat-toria«, nastopa skupina Step iz Anco-ne (režija Alberto Manini); predpro-daja v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/A v Gorici, tel. 0481-30212. »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30 »Demoghela« (Maurizio Soldà, režija Boris Kobal); vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kulturnidom.it. KULTURNI DOM V GORICI obvešča, da je možen vpis »mini abonmaja« za komični trojezični festival Komigo 2016 za tri predstave: komedija »Demog-hela« v italijanščini (Maurizio Soldà, režija Boris Kobal) v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30; »Derby komigo« Furlanija vs Trst v furlanščini in italijanščini (Sdrindule in Dino Bronzi) v četrtek, 14. aprila, ob 20.30; koncert Vlada Kreslina »Če bi midva se kdaj srečala« v torek, 10. maja, ob 20.30; informacije in vpisovanje v tajništvu Kulturnega doma v Gorici, tel. 048133288, info@kulturnidom.it. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v nedeljo, 3. aprila, ob 20.45 Tulsa Ballet, »Masters of Dance«. V petek, 15. aprila, ob 10. uri v angleščini »The Wizard of Oz« (»Verdi Young Matinée«). V soboto, 16. aprila, ob 20.45 (izven abonmaja) »Caravaggio« Vittoria Sgarbija; informacije po tel. 0481-383602 (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), www3.comune.gorizia.it/teatro. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ, Drevored 20. septembra 85, bo v torek, 19. aprila, ob 20.30 muzikal »Cvetje v jeseni«; nakup vstopnic do četrtka, 31. marca, pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž, tel. 0481531445, info@centerbratuz.org. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v četrtek, 24., in petek, 25. marca, ob 20. uri »Ljubezen do bližnjega« (Avtorski projekt); informacije po tel. 0038653352247, blagajna@sng-ng.si. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Kung Fu Panda 3«; 20.00 - 22.10 »Ave, Cesare!«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Ro-om«. Dvorana 3: 18.00 - 19.50 - 22.00 »Weekend«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. Dvorana 2: 17.45 - 20.15 (»Grande Arte al Kinemax«) »Renoir: Oltraggio e seduzione«; 22.15 »Ave, Cesare!«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Kung Fu Panda 3«; 22.15 »The Divergent Series: Allegiant«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Truth - Il prezzo della verità«. Dvorana 5: 17.15 - 20.10 »Suffragette«; 22.10 »Forever Young«. fi Razstave DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET iz Trnovega pri Novi Gorici vabi na ogled razstave velikonočnih pirhov v prostorih Medgeneracijskega središča (Gradnikove brigade 33) v Novi Gorici; do 4. aprila vsak delavnik 9.0016.00; vstop prost. NA GRADU DOBROVO: muzejska zbirka bo od torka, 29. marca, do ponedeljka, 11. aprila, zaprta za ogled, ker bo potekalo mednarodno glasbeno tekmovanje in festival Svirel 2016. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 bo razstava »Soldati-Quando la sto-ria si racconta con le caserme« danes, 23. marca, odprta od 17. ure; ob 18. uri bo predavanje »La bacchetta di Arturo Toscanini sul Monte Santo«, ki sta ga pripravili Alba Noella Picotti in Marisandra Calacione v sodelovanju s Fulviom Senardijem, glasbeno bo spremljal pianist Gabriele Avian. V GORICI: v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na Travniku je na ogled fotografska razstava » Velike Žablje« udeležencev fotografskega tečaja, ki ga je pripravil fotoklub Skupina75; do 31. marca po urniku odprtja knjigarne. V GORICI: v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava črno-belih fotografij člana fotokluba Skupina75 Marka Vogriča »1915-2015«; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do 31. marca. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava »Natura e design-Le collezioni Gervasoni dal 1882 al 2015«; do 17. aprila, 10.00-19.00; informacije po tel. 0481-960816, www.galleriaspazzapan.it. V GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo (Ul. G.I. Ascoli 8/1) bo v sklopu niza »Al fine lo spirito fa quello che vuole« v soboto, 26. marca, ob 18. uri odprtje razstave Raf-faeleja Santilla; na ogled bo od 29. marca do 2. aprila 17.00-19.30 ali po dogovoru (tel. 366-2440162). POKRAJINSKI MUZEJI v Gorici obveščajo, da je vsako prvo nedeljo v mesecu vstop v muzej v goriškem grajskem naselju in v palačo Attems v Gorici brezplačen. V GORICI: v galeriji La Bottega v Ul. Nizza 4 je na ogled razstava Lorisa Agosta; do 31. marca od torka do sobote 10.30-12.00, 16.30-19.00. V TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Duca d'Aosta 83 je na ogled fotografska razstava Katie Bonaventura »Nascondigli #02«; do četrtka, 31. marca, 7.30-22.00, zaprto ob ponedeljkih. V GORICI: v galeriji Leg Antiqua na Korzu Verdi 73 je na ogled razstava »Danzando con la vita« umetnika Ce-sareja Devetaga; do 3. aprila od ponedeljka do sobote 9.00-12.30, 15.3019.30; vstop prost. V GORICI: v galeriji Kulturnega doma je na ogled razstava »Trilogija utrinkov iz prve svetovne vojne«; do 4. aprila ob delavnikih 10.00-13.00 in 16.00-18.00; informacije tel. 048133288, info@kulturnidom.it. V AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji je na ogled razstava »Mario Palli, izbrisani odtisi«; do 17. aprila (od torka do petka 9.00-18.00, ob sobotah in nedeljah 15.00-18.00). V GORICI: v kavarni Hic Caffe' v Ul. don Bosco 165 je na ogled fotografska razstava Saše Batiča »Po sledeh preteklosti, Gorica včeraj in danes«; do 17. aprila od ponedeljka do sobote 7.30-13.30 in 15.00-21.00 ob nedeljah 7.30-13.00. V GORICI v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava »Ženski obrazi in izrazi«; do 30. aprila od ponedeljka do petka 17.00-19.00 ter ob prireditvah ali po domeni. V GORICI: v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju je na ogled razstava z naslovom »Gorizia, capitale del-la seta«; do 30. aprila od torka do nedelje 9.00-19.00. GORIŠKA H Čestitke »V Škrljah živi, z Abrahamom srečal se je te dni. Da bi zdrav in vesel še sviral naše melodije, ta želja je Škrljanske kompanije«. ~M Koncerti GLASBENA MATICA Gorica prireja 9. srečanje komornih skupin z naslovom »Z glasbo v pomlad«. Nastop učencev Glasbene matice bo v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovod-njah danes, 23. marca, ob 18. uri. H Šolske vesti JASLI TIKA TAKA obveščajo, da bosta dneva odprtih vrat v ponedeljek, 4. in 18. aprila. Starši si bodo lahko ogledali jasli in se pogovorili z vzgojiteljicami med 16.30 in 18.30. S Izleti 22. »VIVICITTA1 - POŽIVIMO MESTI«: netekmovalna pohodniška prireditev na treh progah (10, 5 in 3 km) bo v nedeljo, 3. aprila, ob 10.30 s startom s Trga Evrope - Transalpine. Prirejajo goriški UISP, Športni zavod Nova Gorica, ZSŠDI, ŠD Mark in GS Marathon Gorica. 3. ENOGASTRONOMSKI POHOD KRAŠKIH DOBROT 2016 bo v nedeljo, 10. aprila, s startom izpred centra Danica na Vrhu med 8.30 in 10. uro. 10 km dolga proga bo označena, po poti bodo stojnice s kraškimi dobrotami, na Debeli griži si bodo pohodniki lahko ogledali kaverne v spremstvu in ob razlagi znanih raziskovalcev preteklosti Mitje Jurna in Marca Mantinija; ob plačilu startnine bodo udeleženci prejeli bone za degustacije in topel obrok ob zaključku pohoda. V centru Danica bo na ogled razstava o prvi svetovni vojni raziskovalke preteklosti Branke Sulli iz Trsta; zaželena je prijava med 30. marcem in 7. aprilom na info@pohod.it, informacije www.pohod.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v petek, 27. maja, enodnevni izlet na Goli otok in na druge otoke Kvarnerske-ga zaliva. Vpisujejo po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna koda. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Kor-zu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. ONAV (Vsedržavna organizacija po-skuševalcev vin) organizira avtobusni izlet v Verono z obiskom mednarodnega sejma Vinitaly v nedeljo 10. aprila; informacije in vpisovanje: Daniela, tel. 0481-32283, markovicdanie-la@yahoo.com KEKČEVE POTI za otroke in družine prireja SPDG: naslednji izleti bodo 10. aprila, 8. maja (pohod »Družne sabotinske poti«), 12. junija (udeležba na 45. srečanju obmejnih planinskih društev v Benečiji), 16. in 17. julija (dolina Triglavskih jezer) ter 11. septembra; informacije nudita Fanika (347-6220522, fani-ka@spdg.eu) in Mitja (338-3550948 ali mitja@spdg.eu). SPDG prireja od 22. do 28. junija izlet v Apenine z ogledom parka Velino -Sirente v pokrajini Aquila, sledil bo vzpon na najvišja vrhova (nad 2400 m) v omejeni skupini. Predviden je tudi ogled kulturnih in arheoloških zanimivosti. Avtobus bo odpeljal iz Gorice. □ Obvestila BARVANJE PIRHOV: tradicionalna velikonočna delavnica bo v četrtek, 24. marca, ob 15.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Štever-janu. Vsak udeleženec naj prinese s sabo 6 kuhanih jajc; informacije: Tamara (tel. 347-0162172). KOSTNICA NA OSLAVJU bo do 30. oktobra odprta od torka do petka 9.00-12.00, 14.00-17.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 9.00-12.30, 13.30-18.00, zaprta ob ponedeljkih. Na velikonočno nedeljo, 26. marca, bo zaprta, odprta bo na velikonočni ponedeljek. Informacije po tel. 0481531788 (hišnik) in 0481-489024 (direkcija); vstop prost. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva hiša) od torka 29. marca do torka 31. maja (ukrep župana št. 1 z dne 9. marca 2016). SKRD DANICA vabi malčke iz vrtca in osnovnošolce na velikonočno delavnico, ki bo v centru Danica na Vrhu v četrtek, 24. marca, od 15. do 18. ure. TEČAJ ZBOROVSKEGA DIRIGIRANJA bo vodil Stojan Kuret v soboto, 9. aprila, v prostorih Glasbene matice v Rojanu (Ul. Montorsino 2). Pripravljalno srečanje bo v soboto, 2. aprila, zjutraj, ko bodo dirigenti skupaj s Petro Grassi predelali program tečaja. Rok prijave do 25. marca na trst@glasbenamatica.org, informacije po tel. 339-1115880 (Petra Gras-si, umetniški vodja tečaja). V DOMU ANDREJA BUDALA na Pi-lošču v Štandrežu bo v petek, 25. marca, velikonočna ustvarjalna delavnica, ki jo prireja kulturno društvo Oton Zupančič. Začela se bo ob 15. uri in se zaključila ob 17. uri; prijave po tel. 347-8665505. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE POKU-ŠEVALCEV žganih pijač (ANAG) Furlanije Julijske krajine prireja tečaj za pokuševalce žganih pijač v enote-ki v Krminu (Trg XXIV Maggio) od 30. marca do 27. aprila vsako sredo med 20. uro in 22.30; informacije in vpisovanje: Franca Cipolla (tel. 3931999202, francac45@gmail.com), Bruno Fortunato (tel. 338-9490408, fortunatobruno@libero.it), anag.fvg@tiscali.it. ZDRUŽENJE UPOKOJENCEV CISL prireja 24-urni tečaj informatike srednjega nivoja od 30. marca do 18. maja na sedežu IAL v Ul. Diaz 5 v Gorici; informacije in vpisovanje na sedežu FNP-CISL v Ul. Manzoni 5 v Gorici (tel. 0481-531666). SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira tečaj telovadbe na prostem pod vodstvom prof. Alda Rupla od aprila do vključno maja, ob sredah od 18.30 do 19.30. Med vadbo se bodo udeleženci premikali peš, priporočena je uporaba (pohodniških) palic. Zbirališče in trasa se bosta spreminjala glede na smer poti, ki jo bo vsakič določil vaditelj. Ob prosti hoji še vaje za razgibavanje, za spretnost in telesno moč; informacije in vpisnine po tel. 328-9181685 (Ana Saksida Zorzut). ZSKD prireja izviren tečaj za mentorje gledaliških skupin in učitelje z dra-matičarko Kim Komljanec, 3., 4. ter 10., 11. septembra od 10.00 do 17.00. Rok za prijavo zapade 31. marca; informacije po tel. 040-635626, in-fo@zskd.eu, www.zskd.eu. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 2. aprila, na društvenem sedežu v Petovljah tekmo za najboljšo salamo. Zbiranje domačih salam bo potekalo na sedežu društva ribičev isti dan do 16. ure, sledil bo srečelov z bogatimi nagradami. 15 Prireditve ŽUPNIJA V PODGORI obvešča, da bo na velikonočno nedeljo, 27. marca, ob 5.30 procesija, sledila bo maša. OBČINA ŠTEVERJAN v sodelovanju s civilno zaščito, lovskima družinama iz Števerjana in Jazbin, društvoma F.B. Sedej in Briški grič ter osnovno šolo A. Gradnik organizira »Ekološki dan« v soboto, 2. aprila. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred občinsko hišo. V DVORANI DORA BASSI v Ul. Garibaldi 7 v Gorici bo danes, 23. marca, ob 18. uri predstavitev knjige »A muso duro. Mille sogni da racconta-re«. Z avtorico, Irene Giurovich se bo pogovarjal Fabrizio Oreti. ZDRUŽENJE ANTEAS IN FNP CISL prirejata v torek, 29. marca, ob 15. uri na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 v Gorici predavanje kustosinje muzeja prve svetovne vojne Alessandre Martina z naslovom »Gorizia 19451970, cenni sullo sviluppo architet-tonico e urbanistico«, sledila bo družabnost s tombolo; informacije po tel. 0481-53321, 531666, 534516. V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici: v četrtek, 24. marca, ob 18. uri klepet ob knjigi »Večer v klubu« (avtor Christian Gailly); v četrtek, 31. marca, ob 18. uri predstavitev knjige Boža Repeta »Milan Kučan, prvi predsednik«; www.ng.sik.si. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sredo, 30. marca, ob 18.30 v Tumovi dvorani v Gorici na Korzu Verdi 51 predavanje o zgodovini ruskega jezika in književnosti. Predavala bo prof. Nataša Marcon. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v četrtek, 31. marca, ob 20. uri »Moški so z Marsa, ženske so z Venere« (igra Denis Avdic); informacije po tel. 00386-53354013, www.kul-turnidom-ng.si. Prispevki V spomin na Ledo Jarc, Vlastino mamo, daruje Dunja 25 evrov za kulturno društvo Jezero. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Carmela Soprani vd. Pelizon (iz splošne bolnišnice ob 8.50) v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 10.00, Carmen Faidutti vd. Mores v cerkvi pri Ma-donini in na glavnem pokopališču; 11.00, Lucia Danieli por. Feleppa (iz splošne bolnišnice ob 10.50) v cerkvi Srca Jezusovega in na glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Pietro De-vidi (iz bolnišnice ob 10.50) v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Sreda, 23. marca 2016 1 5 APrimorski ~ dnevnik Zadnja Olimpiada Bolta? KINGSTON - Jamajški tekaški zvezdnik Usain Bolt, ki je že večkrat napovedal, da bo kariero počasi končal, je še enkrat poudaril, da bodo olimpijske igre avgusta v Riu njegove zadnje. Bolt načrtuje le še nastop na SP v Londonu leta 2017, nato pa bi svojo zelo uspešno poklicno športno pot zaključil, čeprav ne gre izključiti Boltovega nastopa na OI 2020. »Moj trener meni, da lahko nastopam tudi še v Tokiu 2020. Ne pravim, da bom tekel še do takrat, toda trener mi je rekel, naj neham govoriti o tekmovalnem slovesu,« je dejal Bolt. Messi ji je zlomil zapestje Vstopnice za Turin * * ■ * TT TD TXT „„„«^«l BARCELONA - Zvezdnik Barcelone Lionel Messi ponavadi z močnimi streli ogroža nogometne vratarje, včasih pa tudi kakšnega gledalca. Na tekmi z Villarrealom je po zgrešenem strelu Argentinca žoga zadela gledalko na tribuni za golom, po poročanju španskih medijev pa naj bi ji žoga zlomila zapestje. Navijačici se bodo pri Barceloni za neprijetno izkušnjo oddolžili tako, da jo bodo povabili na naslednjo tekmo Barcelone na stadionu Camp Nou. športna gimnastika - Od 12. do 20. aprila (Test Event) na olimpijskem prizorišču Tea Ugrin bo okusila Rio JESOLO - Tea Ugrin, slovenska telovadka tržaškega kluba Artistica 81 (tudi ambasadorka ZSŠDI), bo od 12. do 20. aprila okusila predolimpijsko vzdušje brazilskega Rio de Janiera. Še ne 18-letna Ugrinova, doma izpod Ferlugov, sicer še nima zagotovljenega mesta v državni reprezentanci, ki si je na lanskem svetovnem prvenstvu izborila mesto na brazilskih olimpijskih igrah (od 5. do 21. avgusta). Italijanski selektor bo žensko ekipo športne gimnastike izbral zadnji trenutek. Aprila bo na olimpijskem prizorišču v Riu še zadnja kvalifikacijska tekma, ki bo določila še zadnja štiri mesta za Rio 2016. Za druge reprezentance, ki že imajo zagotovljeno mesto, bo tekmovanje odličen trening (Test Event), na katerem bodo preizkusili športno dvorano in opremo. Italijanska reprezentanca bo na poskusne treninge v Rio de Janiero poslala le dve telovadki. Poleg Ugrinove bo čez ocean poletela še Lara Mori, doma iz Firenc. Pred tem bo Tea Ugrin nastopila na rimski etapi državne A-lige. V Rimu bodo najboljše telovadke tekmovale 2. aprila. Slovenska telovadka tržaškega kluba Artistica 81 je konec tedna z italijansko izbrano vrsto nastopila na prestižni mednarodni trofeji Jesolo 2016. V soboto so »azzurre« v ekipnem tekmovanju zasedle tretje mesto. Zmagale so svetovne prvakinje iz Združenih držav Amerike. Druge pa so bile Bra-zilke. Za Italijo se je uvrstila Francija. Tea, ki je dobro opravila vaji na dvo-višinski bradlji in gredi, se je v mnogoboju uvrstila na 11. mesto. V nedeljo je kot prva rezerva nastopila v finalu na dvovišinski bradlji, ker se je brazilska telovadka odpovedala nastopu. Tea je dobro opravila vajo, v zadnjem skoku pa je napravila napako, tako da je bila na koncu sedma. (jng) Tea Ugrin v svojem elementu na dvovišinski bradlji na mednarodnem tekmovanju v Jesolu giannipecchiar nogomet Slovenija v Kopru z Makedonijo KOPER - Slovenska nogometna reprezentanca bo danes ob 18. uri nastopila na koprski Bonifiki, kjer jo čaka prijateljsko srečanje proti Makedoniji. Glavna novost današnjega dvoboja so novi dresi slovenske izbrane vrste, ki jih je izdelalo podjetje Nike, predstavili pa so jih na spektakularen način v Luki Koper. Za ogled današnje tekme bo treba odšteti 15 evrov za sedež na pokriti tribuni (otroci do 14. leta 10 evrov), za sedež na nepokriti tribuni pa 12 evrov (otroci 7 evrov). TURIN - Od ponedeljka, 4. aprila, bo mogoče kupiti vstopnice za košarkarski predolimpijski turnir, ki bo v Turinu od 4. do 9. julija letos. V skupini A bodo nastopili Iran, Grčija in Mehika, v skupini B pa Italija, Hrvaška in Turčija. Cene vstopnic se sukajo med 12 in 100 evri, možen pa je tudi nakup abonmaja (od 118 do 470 evrov). Karte bo mogoče kupiti na spletni strani www.ticketone.it, od 8. aprila dalje pa tudi na www.vivaticket.it in www.piemonteticket.it. Bouhanni ponovno zmagal BANYOLES - Francoz Nacer Bouhanni (Cofidis) je zmagovalec druge etape kolesarske dirke po Kataloniji. Na preizkušnji svetovne serije je v drugi etapi, dolgi 179 km, med Matarom in Olotom, v skupinskem sprintu premagal Belgijca Giannija Meersmana in Philippa Gilberta. Fifa odprla preiskavo ŽENEVA - Etična komisija Mednarodne nogometne zveze je odprla preiskavo šestih domnevno podkupljenih ljudi, ki naj bi bili vpleteni v proces podeljevanja svetovnega prvenstva leta 2006 v Nemčiji. Med šesterico sta tudi Wolfgang Niersbach, nekdanji predsednik nemške nogometne zveze (DFB), in Franz Beckenbauer, nekdanji nemški reprezen-tant in podpredsednik DFB. Dirke niso odpovedali BRUSELJ - Organizatorji današnje belgijske enodnevne dirke Dwars door Vlaanderen so včeraj sporočili, da dirke ne bodo odpovedali. Mnogi so bili po včerajšnjih terorističnih napadih prepričani, da se bodo prireditelji odločili za odpoved dirke, ki ima start v Roeselaru in cilj v Waregemu. Po posvetu s policijo so opoldan sporočili, da dirka bo, direktor dirke Guy Delasie pa se je popoldan sestal še z direktorji ekip. »Protokol bo bolj skromen, kot je bilo mišljeno, pred startom bo minuta molka, ker Belgija žaluje. Varnostne sile v Roeselaru in Warege-mu so sporočile, da bodo zagotovile varnost kolesarjev in navijačev, lokalni guverner je sporočil, da je v stiku z ministrstvom. Če se vlada v Bruslju odloči in odpove dirko, bomo odločitev sprejeli. Sicer pa dirka bo,« je sporočil Delasie. zimski športi - V Ljubljani Objeli so Prevca Na Kongresnem trgu se je zbralo več tisoč navijačev LJUBLJANA - Po koncu planiškega praznika se je sezona smučarskih športov čeli so alpinci z najbolj uspešnima Boštjanom Klinetom in Ano Drev, izpostavili so J A Kii,/ 20 Četrtek, 24. marca 2016 ŠPORT Primorski ki Ji jadranje - Olimpijske kvalifikacije v razredu 470 Zadnja priložnost: »V Palmi bova jadrala na vse ali nič« Slovenska jadralna »azzurra« Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta, člana jadralnega kluba Čupa iz Sesljana, bosta danes odpotovala na španski otok Palmo de Mallorco (Balearsko otočje), kjer bosta v olimpijskih evropskih kvalifikacijah (Trofeja princese Sofije) lovila zadnjo kvoto za nastop na letošnjih olimpijskih igrah v brazilskem Rio de Janieru. Italija je v jadralnem razredu 470 še brez olimpijske kvote. Vozovnico za Rio so si zagotovile Avstrija, Hrvaška, Grčija, Velika Britanija, Japonska, Zda, Francija, Rusija, Španija, Nova Zelandija, Avstrija, Švedska in Švica ter seveda gostitelj poletnih iger Brazilija. Na lanskem SP v Izraelu, kjer jadralca Čupe nista nastopila zaradi Simonove poškodbe (gleženj), so olimpijsko vozovnico staknile še Finska, Nemčija, Argentina, Turčija, Južnoafriška republika in Izrael. »Plamenček upanja še tli, čeprav vemo, da bo naloga zelo težka,« sta v nedeljo soglasno povedala Farneti in Sivitz Košuta, ki sta si kot ambasadorja ZSŠDI ogledala finale smučarskih poletov v Planici. Prvi trije plovi ju čakata v ponedeljek, 28. marca. V ponedeljek in torek bodo selekcije. Najboljši bodo nato nadaljevali v zlati skupini, drugi pa v srebrni. V soboto, 2. aprila, bo na vrsti še regata za kolajne. Re-gatno polje poznata zelo dobro, saj sta tam trenirala pred kratkim. Vodil ju je slovenski trener Sebastjan Prinčič, ki trenira v Trstu (razred 420) in je bil nekoč uspešen flokist v razredu 470. Z njima pa bo danes odpotoval trener Luka Strahovnik, doma iz Portoroža. »Luka je sicer trener norveških paraolimpijskih jadralnih posadk. Pred tem je treniral tudi Norvežane, ki so se kvalificirali na londonske olimpijske igre,« je povedal Jaš Farneti in dodal: »Jadrnica ju že na prizorišču. Midva bova jutri (danes) popoldne odpotovala iz Benetk do Barcelone in nato še do Palme. Zadnji teden sva imela predvsem kondicijske treninge. V Palmi pa bova do ponedeljka trenirala še na morju. Sva dobro pripravljena. Jadrala bova na vse ali nič. Nimava česa izgubiti.« Brez olimpijske kvote so poleg Italije še Portugalska, Belgija, Poljska in Nizozemska. »Treba bo premagati te posadke in obenem še notranjo konkurenco v italijanski reprezentanci. Najhujša tekmeca sta stara mačka Gabrio Zandona in Andrea Trani, ki sta se na letošnjem svetovnem prvenstvu v Argentini uvrstila na odlično 6. mesto.« Olimpijskim kvalifikacijam sledi evropsko prvenstvo, ki bo na otoku Palma de Mallorca od 5. do 12. aprila. (jng) Jadralca Čupe Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta namizni tenis - Državno prvenstvo Nekaj smole in brez odmevnih uvrstitev Namiznoteniške igralke ŠK Kras iz Zgonika so konec tedna nastopile na absolutnem članskem državnem prvenstvu (Top 32) v Caste Goffredu v Lombardiji. Med posameznicami se Eva Carli, Katja ter Martina Milič in Ana Bržan (Molfetta) niso prebile iz skupine. Eva Carli je izgubila proti Chia-ri Colantoni s 3:0 ter proti Claudii Ca-rassia 3:2. Brez boja pa je premagala Ileano Irrera. Katja Milič je morala priznati premoč Nikolete Stefanove (3:0), za las pa je izgubila proti Marcelli De-lasi (3:2), poptem ko je že zmagovala z 2:0. Premagala pa je Bianco Bracco (3:2), kar pa ni bilo dovolj za uvrstitev v drugi del. V skupini 7 je Martina Milič izgubila proti Veronici Mosconi (3:0) ter za las proti Elisi Trotti (3:2). Premagala pa je Sofio Mescieri (3:2). Ana Bržan je nastopila v skupini 2. Bržanova, ki letos igra za apulijsko Molfetto v A2-li-gi, je premagala Jamilo Laurenti (3:1), praznih rok pa je ostala proti Debori Vi-varelli (3:0). Državna prvakinja je postala Nikoleta Stefanova (11. državna prvakinja), ki je s 4:0 premagala Deboro Vivarelli. V moški konkurenci je naslov državnega prvaka potrdil Marco Rech, ki je dosegel »triplete«, saj je slavil zmago tudi v mešanih dvojicah (skupaj s Chiaro Colantoni) in v moških dvojicah (Paolo Bisi). V ženskih dvojicah so vse tri igralke Krasa izpadle v prvem krogu. Eva Carli je igrala skupaj z Marcello Delasa in s 3:2 izgubila proti dvojici Semenza/Stešenko. Katja in Martina Milič pa sta s 3:1 izgubili proti paru Scardigna/Irrera. V drugi krog se je uvrstila Ana Bržan (skupaj z Eli-so Trotti). S 3:0 sta bili boljši od Lau-rentijeve in Conciaurove. V četrtfina-lu pa sta izgubili proti dvojici Colanto-ni/Bracco (2:3). Državni prvakinji sta postali Veronica Mosconi in Nikoleta Stefanova. V mešanih dvojicah je Eva Carli (skupaj s Simonejem Spinicchio) v prvem krogu izgubila proti Pintu in Loanovi (2:3). Katja Milič je nastopila skupaj z Luco Bressanom. Najprej sta premagala Kuznetsova in Avesanijevo (3:1), nato pa sta izgubila proti kasnejšima državnima prvakoma Rechu in Colantonijevi (3:0). Namiznoteniške igralke ŠK Kras čaka krajši počitek in nato priprave na play-off A2-ligem ki bo 16. in 17. aprila v Terniju. (jng) KOŠARKA - Under 20 elite Breg in Jadran do točk Interclub Muggia - Breg 55:80 (10:30, 27:45, 42:65) Breg: I. Gregori 11, Gelleni 12, Schiano 5, L. Gregori 8, Crismani 18, Zobec 18, Giuliani 3, Coretti, Bazzarini 5. Trener: Kladnik. Po porazu v derbiju z Jadranom je Breg odreagiral in v Žavljah visoko premagal Interclub, ki spada med slabše ekipe v prvenstvu, saj je doslej zbral le tri zmage. Košarkarji Brega so se do uspeha dokopali že v prvi četrtini, med katero so si priigrali kar dvajset točk prednosti. Domači so nato zmagali drugo četrtino, a se niso nikoli resneje približali gostom, ki so v drugem polčasu še povečali svojo prednost. Breg je tako dva kroga pred koncem rednega dela prvenstva še vedno na tretjem mestu, ki ga deli z Jadranom. Santos - Jadran 53:68 (12:14, 24:38, 38:54) Jadran: Kojanec 2, Peric, Albanese 9, Ušaj 17, Kocijančič nv, Skoko 8, Tulliach, A. Daneu 15, Cettolo 17. Trener Mura. Združena ekipa je dva kroga pred koncem prvenstva tako kot Breg torej na tretjem mestu, s tem da so Jadrano-vi košarkarji v nekoliko boljšem položaju, saj lahko računajo na boljšo medsebojno koš razliko. Ne smejo pa si privoščiti spodrsljaja, če želijo do konca ohraniti tretje mesto. Proti skromnemu Santosu je Jadran začel slabo, do reakcije pa je prišlo v drugi četrtini, ko so si gostje priigrali 14 točk prednosti, ki so jih nato obdržali do konca srečanja. Breg danes za pokal V telovadnici na Rouni bodo danes ob 18.45 košarkarji Brega nastopili proti moštvu CBU na prvi pol-finalni tekmi italijanskega pokala C-lige silver. Ob 20.45 bo nato na vrsti tekma San Daniele - Codroipo. Finale med zmagovalcema bo jutri ob 20.30. NOGOMET Branilec Goran Kerpan 150. za Vesno V nedeljo je na tekmi elitne lige Vesna - Ri-vignano v vrstah kriške enajsterice odigral 150. prvenstveno tekmo 23-letni Goran Kerpan (statistični podatki Bruna Rupla na www.slo-sport.org), ki je krstni nastop v članski ekipi Vesne opravil 25. novembra 2009, ko ga je takratni trener Roberto Veneziano poslal na igrišče v začetni postavi na zaostali tekmi promocijske lige Vesna - Martignacco (1:2). To je bil tudi edini nastop Gorana v tisti sezoni. V naslednji sezoni si je Goran prej s trenerjem Nikčevičem, katerega je zaradi povprečnih rezultatov po 6. krogu (2 točki) zamenjal Massai, že zagotovil standardno mesto v ekipi v vlogi branilca, saj je igral 24 tekem in dal dva gola (S. Daniele, Reanese). Z Massaijem je v sezoni 2011/12 igral 24 tekem, dvakrat pa je dobil rdeč karton (Lumignacco, Trieste Calcio). V sezoni 2012/13 ga je trener Zanuttig poslal na igrišče 28-krat. Sodnik Marangone iz Vidma pa ga je izključil v Romansu (Pro Romans - Vesna 2:2). Tudi v sezoni 2013/14 je s trenerjem Zanuttigom igral 28 tekem in dal 2 gola (obakrat proti Torreaneseju). V lanski sezoni je v elitni ligi igral 25 tekem, sodnik Kumarai iz Verone pa ga je izključil na tekmi s Cordenonsom, tako da je letos z nedeljsko 20. tekmo (1 gol je dal proti Sanviteseju) zbral 150 prvenstvenih nastopov (105 v promocijski in 45 v elitni ligi). alpsko smučanje Na DP na Žlebeh tudi Fill in Brignonejeva Od danes do petka se bodo na smučarski progi na Žlebeh zbrali najboljši italijanski smučarji. Potegovali se bodo za naslov članskega državnega prvaka. Na tekmi, ki jo organizira tržaški Sci Club 70, bodo nastopili zmagovalec smukaškega kristalnega globusa v svetovnem pokalu peter Fill, Christof Inner-hofer, pa tudi mladi tržaški smučar Pietro Can-zio, ki je na mladinskih zimskih olimpijskih igrah na Norveškem osvojil srebro v superve-leslalomu in bron v kombinaciji. V ženski konkurenci se bodo za državni naslov potegovale Federica Brignone ter sestri Nadia in Elena Fanchini. Smuk in kombinacija bosta na sporedu jutri, v petek pa bodo odsmučali še su-perveleslalom. Katrin Don brez uvrstitve Na državnem mladinskem FIS prvenstvu je alpska smučarka openske Brdine Katrin Don, ki tekmuje z deželno izbrano vrsto, nastopila v kraju Pozza di Fassa. V ponedeljkovem veleslalomu je odstopila v prvi vožnji. Podobno se ji je pripetilo tudi v včerajšnjem slalomu. Po prvi vožnji je odstopilo skoraj polovica tekmovalk. PLAVANJE Na mladinsko DP v Riccione gre tudi Gaja Pela Gaja Pela, slovenska plavalka tržaškega kluba Triestina Nuoto, bo nastopila na mladinskem državnem prvenstvu v Riccioneju od 1. do 6. aprila. Dijakinja drugega razreda nižje šole Iga Grudna iz Nabrežine si je vozovnico izborila z zmagama v deželnem prvenstvu v štafetah 4 X 100 m prosto in 4 X 200 m prosto. JADRANJE Jadralca Sirene v Genovi Konec tedna so na morju pred Genovo tekmovali v pokalu Italia Laser Cup, na prvi letošnji državni regati v razredu Laser, katere se je udeležilo skoraj 400 jadralcev iz cele Italije. V treh dneh regat so izpeljali šest plovov v srednjem vetru. V mladinski kategoriji laser 4.7 sta nastopila jadralca Sirene, ki sta se uvrstila na 61. mesto Elisa Manzin in 79. mesto Alexander Gabriel Harej. NOGOMET Danes Vesna (elitna liga) in mladinci Krasa, jutri Breg Kriška Vesna bo danes ob 19.30 v Korenu igrala zaostalo tekmo elitne lige proti Vir-tusu Corno. Danes bodo igrali tudi deželni mladinci Krasa, ki bodo ob 19. uri v Repnu gostili Pro Cervignano. Jutri bo na vrsti Breg (1. AL). Dolinski klub bo ob 20.30 pri Svetem Sergiju gostil Terzo (zaostala tekma). pavel križman Copate je obesil na klin takoj po napredovanju »Naj se prosim ne zdi, da za društvo delam ogromno, saj je predsednik Marko Ban v tem smislu pravi garač, ki si neprestano prevzema najrazličnejše odgovornosti,« je proti koncu pogovora povedal Pavel Križman. Podpredsednika ŠD Kon-tovel smo včeraj zmotili med praznovanjem štiridesetega rojstnega dne. Učitelj v osnovni šoli na Colu je v odborniške vrste prestopil pred petimi leti, domačemu društvu pa je zvest že od mladih nog. »Do šestnajstega leta sem nastopal za košarkarske mladinske ekipe Kontovela, nato sem bil dve leti mladinec pri Jadranu, kjer sem pri članski ekipi v bistvu grel klop, saj sem igral le minutko ali dve, ko je ekipa zmagovala z vsaj petindvajsetimi točkami naskoka,« je simpatično dodal sogovornik, ki je nato nastopal več let za Sokol, za člansko ekipo Kontove-la, eno leto pa je igral tudi pri Bregu. »Košarkarske copate sem obesil na klin pred dvema sezonama, ko sem s Sokolom dosegel svoje edino napredovanje v karieri, in sicer iz promocijske v D-ligo. Tako sem se od košarke poslovil mirne duše,« je pripomnil Križman, ki se sicer enkrat tedensko z vrstniki še vedno srečuje v telovadnici na Proseku, kjer še vedno gojijo ljubezen do oranžne žoge. »V delovanje društvenega odbora se šele vključujem. V preteklosti sem bil pretežno zadolžen za organizacijo Ribade in društvene osmi-ce na Proseku, v zadnjem obdobju pa se šele učim, kako je treba ravnati z društveno imovino, s športnimi objekti, z zdravniškimi pregledi ipd.,« je pripomnil odbornik Kontovela, ki je bil sicer v zadnjem obdobju zelo obremenjen. »Prostega časa ni bilo veliko, saj imam malega šestnajst-mesečnega sina, poleg tega pa v Križu gradimo oz. obnavljamo dom, v katerega se bomo v kratkem vselili,« je povedal Pavel, ki se bo tako odselil od rojstnega Kontovela, kjer ga poznajo z družinskim nazivom »Repa«. Domačemu društvu bo še naprej zvest, njegovo zvestobo pa lahko na vsaki domači tekmi občutijo košarkarji članske ekipe v D-ligi. »Moštvu sledim kot gledalec in navijač, zgodilo pa se je tudi, da sem nadomeščal spremljevalca. Vzdušje v ekipi je enkratno, škoda pa, da smo v prvem delu sezone doživeli sedem porazov na devetih tekmah. Fantje so nato odreagirali, a žal sta nas dve točki ločili od uvrstitve v play-off. Izpostavil bi tudi odličen doprinos mladega Aleksandra Daneua, ki se je v ekipo odlično vključil,« je zaključil Križman. (av) / Primorshi AVTOMOBILI Sreda, 23. marca 2016 21 opel astra - Nemška srednja limuzina si je zagotovila naslov Avto leta 2016 Za spoznanje krajša astra z več prostora za šoferja in potnike Vozilo razpolaga s celo vrsto varnostnih sistemov in je mnogo lažje od svojega predhodnika Vestička sicer ni nova, ampak da ne gre v pozabo: Evropski avto 2016 je Opel astra, ki je s 309 točkami v finalu za las prehitela Volvo XC90. Poglejmo, kakšna je nova dobitnica. Čeprav je astrina zunanjost povsem spremenjena, je podobnost s prejšnjo serijo očitna. Linije so ostre, še zlasti na boku in v zadku, v prednjem delu so sprednji žarometi manjši, kar prispeva k temu, da je videti širša. Astra se je nekoliko skrčila, saj je skoraj 5 cm krajša od prejšnje, dva in pol centimetra nižja ter malenkost ožja. V notranjosti pa se prostor za potnike in šoferja ni zmanjšal, v drugi vrsti je celo več prostora za noge potnikov. Avto je sedaj tudi lažji, tako kar zadeva karoserijo kot podvozje, kjer so novo zasnovani elementi podvozja iz posebej lahkega jekla. Pri Oplu so se odzvali na kritike odjemalcev in nekoliko racionalizirali stikala, ki jih je doslej bilo treba iskati po vsej osrednji konzoli. Na njej se sedaj šopiri nova večopravilna enota IntelliLink, pod njo je klimatska naprava, še bolj dol, pri prestavni ročici, pa so stikala za upravljanje varnostnih sistemov avtomobila, ki jih je kar nekaj: Traffic Sign Assistant, Lane Keep Assist s sistemom Lane Departure Warning, Following Distance Indicator in Forward Collision Alert with Collision Imminent Braking, kar vse prispeva k večji varnosti tistih, ki se z astro peljejo. Saj ste videli tudi vi reklamo, kjer mali opel samodejno zavira, medtem ko voznica in njena sopotnica občudujeta čednega mlajšega bradača. Če se boste odločili za astro, boste lahko izbirali med 4 različicami: selection, enjoy, innovation in dynamic. Ponudba se začenja pri selection s 1,4-litrskim bencinskim motorjem s 100 KM in 5-stopenjskim ročnim menjalnikom. Vstopna Astra z dizelski motorjem 1.6 CDTI ima 95 KM in opremo selection je na voljo za 17.590 evrov. Doplačilo za matrične IntelliLux žaromete znaša približno 1.200 evrov. Stran pripravil Ivan Fischer ženeva - Atrakcija Hrvaški električni športnik Rimac zmore čez 1000 KM Na pred kratkim zaprtem avtomobilskem salonu v Ženevi so predstavili novi koncept električnega športnika hrvaškega proizvajalca Rimaca. Bistvo Rima-covega avtomobila je elektrika. Na krovu je za 82 kWh baterij, ki poganjajo štiri elektromotorje, nameščene na sredi vsake osi. Skupni output moči je kar 1072 KM in kar 1600 Nm navora. Performančno hrvaški električar prinaša še bolj nadmočne številke - do 100 km/h pospeši v 2,6 sekunde, do 200 km/h v 6,2 sekunde, do 300 km/h pa v 14,2 sekunde. Končna hitrost je 354 km/h. Štirje električni motorji logično usmerjajo navor posamezno na vsako kolo, sistem pa ves čas preračunava idealne vrednosti. Štirikolesni pogon ima štiri načine vožnje, udobje, nadzor, steza in drift, lahko pa si uporabnik sam nastavi vrednosti ali povsem izklopi delovanje. volkswagen Odstotek dizlov v prometu se bo najbrž zmanjšal Volkswagnova afera z dizelskim motorji, je tako močno pretresla javnost in stroko, da so nekateri tuji komentatorji celo napovedali izgon dizelske tehnologije iz osebnih avtomobilov, vendar do tega ne bo prišlo, ker je to še vedno ena izmed ključnih motornih tehnologij za doseganje nižjih vrednosti CO2 izpustov, ki so predpisane za leto 2020. Zakaj Nemci napovedujejo slabe obete za ljubitelje dizelsko gnanih osebnih avtomobilov, ko je več kot polovica lani v Evropi prodanih novih osebnih avtomobilov opremljenih z dizelskimi motorji. Če bodo proizvajalci dizelskih motorjev v bližnji bodočnosti želeli doseči predpisane ekološke norme bodo morali razviti in v proizvodnji implementirati dodatne tehnologije, ki bodo občutno podražile nakup in vzdrževanje dizelsko gnanih avtomobilov. Poleg tega se nad dizelskimi motorji zbira čedalje več temnih oblakov zaradi spremenjene davčne politike v številnih državah, ki bo dodatno podražila nakup in vzdrževanje tako gnanih avtomobilov. Trenutna situacija je povsem drugačna, predvsem v Indiji in Evropi, kjer se je lani več kot polovica (52 oz. 53 odstotkov) vseh kupcev novih osebnih avtomobilov odločila za vozila z vgrajenimi dizelskimi motorji. Na vseh ostalih pomembnih svetovnih tržiščih (ZDA, Kitajska, Japonska in Brazilija) gledajo na kupce novih dizelsko gnanih osebnih vozil kot na čudake, v Braziliji boste zaman iskali dizelsko gnan osebni avtomobil, ker so osebna vozila z dizelskimi motorji že zdavnaj izgnali iz javnega prometa. Po napovedih svetovalnega podjetja Roland Berger bodo dizelski motorji do leta 2030 dokončno izgubili še večje tržne deleže, sploh v segmentih kot sta evropski A in B segment. Dizelski motorji pa bodo postali povsem nišni produkt. Kitajci so po nalogu oblasti čedalje bolj dovzetni za električne osebne avtomobile, zato bodo dizelski motorji na Kitajskem še naprej rezervirani predvsem za tovornjake, avtobuse ter kmetijsko in gradbeno mehanizacijo. japonska - Skupna strategija za segment majhnih vozil Toyota bo kmalu postala večinski delničar Daihatsuja Toyota je pred nekaj dnevi potrdila zanimanje za odkup preostalega deleža v Daihatsuju, zdaj pa je novica tudi uradna: največji proizvajalec vozil na svetu bo odkupil še preostali 48,8-odstotni delež v Daihatsuju. Kupčija bo v celoti zaključena do avgusta letos, Daihatsu pa bo postal ena izmed podznamk Toyote. O nakupni ceni obe strani molčita, a neimenovani viri omenjajo ceno okoli 3,2 milijarde dolarjev. Ko bo posel zaključen, bosta imela Toyota in Daihatsu skupno strategijo za segment majhnih vozil. Obe podjetji sta poudarili, da bo še vedno prisotna razlika med proizvajalcema, Daihatsu pa ostaja glavni v razvoju mikro modelov obeh znamk. S skupnim razvojem bo prišlo do deljenja tehnologij že v začetnih stadijih, Toyota se bo osredotočala na varnost, okolje, udobje in uporabniško izkušnjo. Daihatsu bo svojo pot iskal pri tehnologijah za varčevanje z gorivom, skupaj pa želijo prodreti na razvijajoče se trge. Akio Toyoda, izvršni predsednik Toyote je dejal: »To je priložnost za obe strani in za prekinitev občutkov, da mora vsak iti po svoji poti. Zaupati si moramo in v celoti izkoristiti naše moči. Z dru- gimi besedami, zdaj se lahko osredotočimo na naše osnovne kompetence. Verjamem, da je to glavni cilj za doseganje in vzdrževanje globalne konkurenčnosti.« južna amerika - 6200 kilometrov Iz Ria v Limo z ...avtobusom Prejšnji teden so odprli najdaljšo redno avtobusno linijo, ki povezuje prizorišče letošnjih olimpijskih iger, brazilski Rio de Janeiro, s perujskim glavnim mestom Limo. Povezava je dolga kar 6.200 kilometrov! S perujskim prevoznikom Or-meno, ki ima svoj sedež v Limi, je sedaj za dokaj ugodnih 185 evrov, kolikor stane enosmerna avtobusna karta, moč prepotovati od Pacifika do Atlantika, 6.200 kilometrov dolga pot med Limo ter Rio de Janeirom pa velja za najdaljšo redno avtobusno linijo na svetu. Omenjeno pot sicer avtobus prevozi v 102 urah, a je potrebno med potjo upoštevati tudi nepredvidene zastoje, kar zna celotno potovanje podaljšati še za nekaj ur. Perujski prevoznik sicer ponuja potnikom, ki se bodo odločili za omenjeno pot, moderne in udobne dvonadstropne avtobuse s 56 sedeži, ki se ustavljajo na vsake štiri ure (menjavanje dveh voznikov), potnikom pa privoščijo še dodatna dva postanka na dan. Ker velja marsikje v Južni Ameriki ravno avtobusni prevoz za enega najbolj udobnih in nestresnih, pri čemer so njihovi avtobusi velikokrat presenetljivo dobro opremljeni (tudi z ležišči), bi znalo biti tovrstno potovanje zanimiva počitniška izkušnja tudi za marsikaterega turista. Kraje starodobnikov Sodeč po podatkih o krajah sta-rodobnikov v Nemčiji, sta med tatovi najbolj priljubljena klasična modela porsche 911 in mercedes-Benz 280 SL, ki je zaradi vbočene strehe dobil vzdevek "pagoda". Samo v Hamburgu so letos ukradli 20 Porschejevih starodobnikov, medtem ko jih je bilo v Aachnu ukradenih 12. V primerjavi z letom 2014 se je število povečalo za deset. Med modeli ukradenih vozil v Aachnu sta bila tudi ford mustang in Volkswagnov kombi T2. 22 Sreda, 23. marca 2016 MNENJA, RUBRIKE Primorski ki Ji ODPRTA TRIBUNA Pravica do kronike in prioritete manjšine Ace Mermolja Segel bom v prejšnji teden in še korak nazaj, kar ni novinarsko, a vendar... Daljno sredo, 16. marca je Kristina Knez polemizirala s poročanjem novinarja PD Sandorja Tenceja o še starejšem srečanju SKGZ in SSO s članicami, ki je bilo v petek, 11. marca v Nabrežini. Udeležilo se ga je 21. predstavnikov organizacij, ki delujejo v okviru obeh krovnih zvez, ali pa imajo dvojno članstvo. V bistvu gre za jedro slovenskih organizacij v Italiji. Kristina Knez je poročevalcu očitala, da je napisal zgolj parcialno kroniko, ki bralcu ni posredovala bistva dogodka. Očitala je tudi naslov članka "Vre med Gorico in Trstom". Kristina Knez je imela prav. Ko bi novinar statistično preštel naglase posegov, bi iz njih izhajal poudarek na zadovoljstvu, da so se srečali predsedniki in predstavniki organizacij včlanjenih v SKGZ in SSO v takšnem sestavu po skoraj desedih letih in več. Gre za pozitiven korak v odnosih med krovnima. Posegi na srečanju so bili, ob začetnem poudarku, raznoliki, ker predsednika Bandelj (SSO) in Pavšič (SKGZ) nista podala dnevnega reda, kar bi bilo skoraj nemogoče po deset ali več letnem "hladu". Osebno bi izpostavil dejstvo, da nekatere organizacije že sodelujejo in kujejo nove načrte (glasbeni šoli, založbe itd.). Volja po skupnem reševanju perečih vprašanj je očitna. Kot eden izmed najstarejših prisotnih na srečanju sem lahko opazil kar nekaj novih in mlajših obrazov, ki prevzemajo nelahke naloge vodenja pomembnih organizaciji, tudi takih z uslužbenci. To ni hec in zato si ti ljudje ne zaslužijo bodic Marija Čuka v PD (dne 15. marca), ki se je navezal na članek Sandorja Tenceja. Menim, da si človek, ki brez dobičkov prevzame odgovornost za neko organizacijo in njene ljudi, zasluži pohvalo in ne posmeha. Vrnimo se k začetku: Sandor Tence je pripisal pismu Kristine Knez svoj takojšnji odgovor in ga zaključil z besedami: "Priznajte nam (novinarjem op.p.)pravico, da po svoji presoji interpretiramo stvarnost in izberemo naslove člankov in komentarjev." Ne dragi Tence, kot bralec ti te pravice ne priznam. Ne priznam je Primorskemu dnevniku, ne priznam je ostalim časopisom in novinarjem z mano vred, ki sem v penziji. Rak rana sodobne medijske družbe in same demokracije je, da si novinarji in poročevalci pretirano lastijo pravico do osebne presoje in interpretacije dogodkov: v naslovih in v poročilih. Bralci imamo pravico do vsaj kolikor toliko verodostojne kronike. Drugo so komentarji in kolumne, ki izražajo osebni pogled pisca. Iskanje senzacije in opuščanje bistva nekega dogodka ali stvarnosti pa preprečuje bralcu ali poslušalcu, da sploh vesta, kaj se je nekje zgodilo. Menim, da vedno bolj živimo v takšni nevednosti, ki ima katastrofalne posledice na družbeno zavest. Novinar je dober, če zna kolikor toliko verodostojno sintetizirati neko dogajanje. Ni režiser, ki interpretira predstavo čisto po svoje. V SSG-ju smo pred leti gledali Freyevo interpretacijo Lorcove Krvave svatbe, ki je bila brez besed, čeprav je Lorca napisal tekst. To je dovoljeno umetniku in ne kronistu! Kako je sprevračanje stvarnosti na dnevnem redu, dokazuje tudi trditev, da vodstva Slovencev v Italiji nimajo prioritet. Ta teza je prišla do izraza tudi na omenjenem srečanju z SSO in SKGZ. V resnici ni tako. Po vojni lahko omenim tri prioritetne stvarnosti, ki so tako prioritetne, da se zdijo samoumevne: slovenska šola, Primorski dnevnik ter slovenski radio in pozneje televizija v okviru RAI. Dve sta državni in ena je last zadruge zasebnikov (PD). V šolo, v Primorski dnevnik in v TS A je bilo vloženih največ sredstev, največ političnih in drugačnih naporov, največ energij in vsakič je bila skupnost kot taka pripravljena pomagati. Pomislimo le na vse akcije za reševanje Primorskega dnevnika in na nastanek Zadruge. Koliko političnih posegov je bilo, je in bo, od Trsta do Rima, storjenih v prid slovenske šole! Morda je bil še najbolj v senci slovenski oddelek RAI. Ob omenjenih stvarnostih sledijo ustanove, organizacije in društva. Na tem seznamu prioritete niso soglasne in samoumevne, čeprav so ustanove korak pred ostalimi (SSG, NŠK, glasbeni šoli, SLORI). Finančne krize nastajajo skoraj povsod in odpirajo težka vprašanja. Biti moramo odkriti: prioriteta ni enostavna beseda, ni v kulturi, kot ni v gospodarstvu. Toliko manj ni, če so vključeni zaposleni, ki od določenega dela živijo. Prioriteta lahko pomeni celo odpuščanje, kar ni lahko za predsednike in odbore, ki so vse prej kot preplačani "sekalci glav" v gospodarskem menadžerstvu. Nadalje, s kakšnimi občutki lahko nekomu rečeš, da opravlja nepotrebno delo? To zmorejo le ciniki, ki pa po lastni naravi ne sprejemajo neplačanih odgovornosti. Končno ostaja v skupni zavesti nekakšna absolutna prioriteta: vedenje, da je nujno ohraniti določeno jezikovno-kulturno jedro, ki bo ostalo kakovostno. Cilj ni ne dan in ne enostaven. Ko danes častimo jubilej Miroslava Košute, bi mimo vseh besed naglasil dve: slovenski jezik. Košuta je mojster slovenskega jezika, v zamejstvu je med redkimi. Morda bi lahko dodal še eno ali dve imeni. Starejši avtorji, kot so Pahor, Rebula in Merku bi-jejo ali so bili (fašizem itd.) boj z jezikom. Mlajše generacije piscev se prav tako ubadajo z jezikovnimi pomanjkljivostmi, da ne omenjam novinarjev in ostalih poklicnih uporabnikov jezika. Najmlajši enostavno ne pišejo. Vemo, da nas bo konec, ko bomo izgubili jezik in kulturno osveščenost ter sposobnost nadaljnjega ustvarjanja v slovenščini. Vemo, da v tem boju nismo vedno uspešni. Obenem pa ne živimo v popolni megli in brez prioritet, čeprav ni nujno, da dosežeš cilj. Stalno ponavljanje, da ni prioritet, pa je kot slaba kronika: zamegli bistvo in izpostavi senzacijo. ODPRTA TRUBINA O »nenavadnem renegatstvu« Jožeta Pirjevca Branko Marušič Vrhovno sodišče slovenske države je te dni razveljavilo sodbi okrožnega in višjega sodišča v Ljubljani. S sodbama je bil romanist Boštjan M. Turk obsojen zaradi razžalitve zgodovinarja Jožeta Pirjevca, objavljene v kolumni, ki nosi naslov Referenti in re-negati (Reporter, 13. 6. 2011). Vrhovno sodišče je presojalo na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti, vložil jo je Turkov odvetnik, in ugotovilo, da kolumnistovega pisanja ni mogoče opredeliti kot protipravno dejanje in da je še vedno v mejah ustavne pravice do svobode izražanja. Naj morebitne pravne probleme, povezane z oprostilno sodbo, rešujejo kompe-tentni. Podpisanega pa zanima predvsem primer Jožeta Pirjevca in njegova navezava na besedo renegat, ki jo Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga: odpadnik, navadno narodni. V časih slovenskega narodnostnega osvobajanja in utrjevanja je bila ta beseda tudi psovka. V kolumni Boštjana M. Turka Jože Pirjevec ni prikazan kot renegat, ampak kot predstavnik posebnega tipa renegatstva. Kolumnist je svojo trditev oprl na podatek, da je bilo spričevalo osnovne šole v Sežani (kraj je bil od junija 1946 do septembra 1947 v coni A Julijske krajine, porazdeljene med zavezniško in jugoslovansko vojaško oblast) izdano na ime Jožeta Pirjevca. To pa ni bilo učenčevo, po sodbi podpisanega, uradno ime, saj se je ob rojstvu, sredi leta 1940, v takratni Mussolinijevi Italiji, imenoval lahko le kot Giuseppe Pierazzi. (Podpisani sem ob rojstvu, dve leti pred tem, prejel uradno ime Francesco Marussi). Še pred priključitvijo Sežane k Jugoslaviji (september 1947) se je družina Pirjevec preselila v Trst. Mesto je bilo vključeno v novoustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO) in sicer v cono A, v kateri je delovala Zavezniška vojaška uprava. Jože Pirjevec je v Trst prinesel s seboj tudi svoje uradno veljavno ime. Kolumnist je očitno spregledal to dejstvo, ko je lahkotno sklepal: »Pirjevec je stopil v nenavaden tip renegat-stva: svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni razlogi ali pritiski.« V Sežani naj bi bil Pirjevec potemtakem še Slovenec, po prihodu v Trst pa naj bi se preimenoval v Pierazzi, torej gre za »nenavaden tip renegatstva.« Primorski Slovenci, ki so postali 15. septembra 1947 jugoslovanski in slovenski državljani, so s tem prejeli tudi možnost, da pridobijo izvirno obliko pred tem poitali-jančenih priimkov; morda se je zataknilo kje pri slovenjenju imen. V Coni A STO pa se del upravnih regulativ iz obdobja fašistične Italije ni menjal. Tudi uradna oblika priimka in imena, ki je izvirala iz časov Italije ali celo Avstro-Ogrske, je ostajala. Če sledimo ugotovitvi kolumnista Turka, naj bi bili re-negati pravzaprav vsi slovensko čuteči prebivalci cone A STO, ker so nosili poitalijan-čene slovenske priimke in imena. Te jim je vsilil in potrdil najprej tržaški magistrat, kasneje pa še fašistična oblast. Zelo lepe primere najdemo tudi v seznamih dijakov, ki so takrat obiskovali slovenske šole v Trstu in tudi med njihovimi učitelji. Pa še nekaj. So danes renegati ali narodni odpadniki vsi tisti Slovenci v Italiji, ki zaradi različnih razlogov niso spremenili svojih poitalijančenih priimkov v izvirno slovensko obliko? Jože Pirjevec, ki je v Trstu obiskoval slovensko osnovno šolo in objavljal v slovenskem tržaškem tisku literarne prispevke, je podobno kot velik del slovenskih sorojakov v Italiji ohranjal uradno obliko svojega priimka in imena. S to obliko je vstopil v začetku sedemdesetih let 20. stoletja v italijansko hi-storiografijo in sicer z nekaj objavami, posvečenimi slovanskemu svetu, tudi Slovencem. Skoraj istočasno je začel objavljati tudi v slovenski znanstveni literaturi in prvo objavo (1972) podpisal kot Jože Pierazzi. Sredi sedemdesetih je dosegel spremembo priimka, da je svojo prvo knjigo (Niccolo Tommaseo fra Italia e Slavia), ki je izšla v italijanščini (Benetke 1977), podpisal v slovenski obliki, v uradni obliki svojega priimka in imena. Vse publikacije (knjige, razprave in članki), ki so ji sledile, nosijo brez izjeme Pirjevčev slovenski podpis. Vsebina teh objav in Pirjevče-vega raziskovalnega dela pa je bila in je še usmerjena predvsem v zgodovino slovenskega naroda in Slovanov, zlasti južnih. Velik strokovni izziv je danes ovrednotenje Pirjev-čevega dosedanjega raziskovalnega dela in odmev, ki ga doživlja ne le doma, ampak tudi na tujem. Kje, kako in kdaj moremo zato iskati razloge in iztočnice za trditve o posebni naravi Pirjevčevega renegatstva? Samodejno se tako postavlja vprašanje, kaj je gnalo Boštjana M. Turka, profesorja romanskih jezikov in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, da se je nepripravljen in površno lotil vrednotenja narodne zavednosti enega najvidnejših predstavnikov slovenske skupnosti v Italiji akademika Jožeta Pir-jevca. Verjetno ne more biti druge razlage, kot da gre za politični obračun, saj sodeč po ideološki opredelitvi, ki jo kažeta v javnih nastopih, stojita vsak na svojem bregu. Zagotovo pa insinuacije, domneve in nepreverjene vesti ne sodijo na raven akademske razprave. Očitno ima želja po političnem obračunavanju tako moč, da se ji ni mogoče upreti, čeravno se pri tem lahko razgali vsa moč inte-lekta izzivalca in tudi pomanjkljivost njegovega vedenja o obravnavani problematiki. PISMO UREDNIŠTVU Replika Gospod Samo Ferluga! Ne, ne, ne, res ne morete biti moj prijatelj! Saj potem ko tak sentiment zbledi, ko se duša umiri, se izčisti tudi smisel o prijateljstvu; loči se zrno od plevela. Življenje premaga temnino, ki jo je ustvaril vitez iz - teme! Saj ta nerga o nečem, o čemer sploh nisem pisal. Ali je smiselno, da sploh odgovarjam temu nesrečniku - tovarišu, ki se otepa vseh mogočih zločinov komunizma, skoraj smo ga pozabili, že nekaj desetletij se nahaja v kloroformu. Je zgolj deponiran ali pa se usmerja v izginotje, ker je - iluzija..., kdo ve? Ne, nisem advokat - nobenemu! Sem inženir in nihče me ne bo silil v poslušnost kot nekoč, če sem še hotel ohranjati - dihanje, ker sem svoboden in tudi pokončen človek. Zato, gospod Samo Ferluga, minili so časi, ko so le samooklicani smeli govoriti kar so hoteli, tudi ubijati, moriti ali se kakorkoli norčevati iz ljudi. Od tega kar be- žite, ampak ne boste ubežali, kar berite knjigo, na primer: Simon Sebag Montefiore: Stalin, ISBN 978-961-282-000-8. To pametnim zadošča! In, končno je dozorelo, da lahko tudi Vam napišem: že zdavnaj je Vas odpihnil čas s tako duhovno revščino kot jo je brati v Vašem pisanju, saj prav to je tisto kar naju najbolj ločuje, in, gospod Samo Ferluga, pozdravljam vašo samoiz-ključitev, ki je resnično dobrodošla in kar pametna odločitev... Sicer pa, da zgolj omenim, ker je tako svečano: bilo mi je v čast, da me je kar domov na »garden party« povabil sam ameriški veleposlanik v Ljubljani, kjer sem se med drugimi srečal s skoraj celotno slovensko intelektualno levico, ki je bila v preteklosti podobno kot jaz, deležna ameriške benevolence. Ja, tam so bili sedanji in pretekli ministri ter drugi visoki uradniki, kot čreda imenitnih osebkov, deležna ameriškega gostoljubja. Bilo je prijetno in kar krepko so se mastili ti tovariši z ameriški- mi sendviči, zraven pa pili penino.. Tam, v politiki, pa ti fantje veselo tolčejo po tistem in tistih, ki jih je povabil, jim nudil, in, še vedno jim nudi gostoljubje v ZDA s finančno podporo. Ja, saj vsi hočejo v Ameriko, levi in desni, nihče ne mara nikamor drugam, ker skoraj nikjer ni toliko uporabnega kot prav v ZDA. Ja, taki smo mi, Slovenci, ko gre za koristi! Hipokriti, dvolični!? Sedaj pa - samo za posladek: prva in tudi druga svetovna vojna, in celo reševanje povojne bede ni bilo predstavljivo brez ZDA. Potem pa, če časovno preskočimo desetletja, tudi trpljenje ljudi na Kosovem, pa prelivanje krvi v Bosni se ni moglo zaustaviti brez ZDA. In, velja se zapomniti: če ne bi bilo ZDA, ne bi bilo Jugoslavije, ja, ja, sicer pa berite knjigo: Peter Batty, Titova velika prevara, Kako je Tito zavajal Churchi-la, ISBN 978-961-6942-27-0. Fantastično branje! Halo, gospod Samo Ferluga, kje so bili vaši »drugovi in tovarišči« iz komunističnega tabora? V kolhozih. Sicer pa Vam delam krivico, ker namesto Vas raziskujem, pojasnjujem in zapisujem nekaj, kar že vrabci čivkajo na veji. Ne, ne, ne bom več pisal. Če bi še več, bi še bolj podcenjeval takega človeka, še bolj bi ga porival v smer, kjer vse manj ostaja partner pač pa bitje, kateremu se je zaustavil čas, potrebuje pomoč, vegetira... Zaradi tega gospod Samo Ferluga, na vaše pisarije ne bom več odgovarjal, ker je dopisovanje z Vami zguba časa in kar ostanite tam, kamor Vas je odložila usoda. Mimogrede, ponudba mojih knjig via HYPERLINK "mailto:berton@siol.net" ber-ton@siol.net, predstavlja izjemno idejo, kar lepi popusti, bogovi so mi naklonjeni, zato hvala za sodelovanje in - adijo! Dr. Julij Bertoncelj Komentar z zaušnico Pred kratkim sem vzel na piko neprimeren komentar moške veleslalomske tekme za svetovni pokal v alpskem smuča- Mu nju, ki sem jo gledal na drugem kanalu slovenske državne televizije v soboto, 5. marca. Žal se moram k vprašanju poročanja o športnih dogodkih povrniti, saj se je komentatorju iste televizije med zadnjo tekmo štiridnevne turneje v smučarskih skokih oz. poletih, ki je bila minulo nedeljo v Planici, hudo zareklo. Ubesedil je zoprno misel, da si sodnik, ki ni dosodil Petru Prev-cu dvajsetice za njegov zadnji vrhunski podvig, zasluži zaušnico. Dejstvo, da se je v slovenski politiki močno razpasel sovražni govor, še ne opravičuje uvajanja grobega izražanja tudi v televizijske prenose športnih dogajanj. Drago Gašperlin / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sreda, 23. marca 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Velvet 23.35 Porta a porta RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.15 Serija: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.3013.30 Rubrike 10.30 Cronache anima-li 11.001 fatti vostri 13.0017.45, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 The Voice of Italy RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 #TreTre3 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Chi l'ha visto? RAI4 12.55 Rookie Blue 14.20 Teen Wolf 15.15 Fairy Tail 15.35 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.40 17.15 Streg-he 17.10 Novice 17.55 Reign 19.20 Ghost Whisperer 21.10 Black Sails 23.10 L'attac-co dei Giganti RAIS RAI MOVIE mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in TV 15.45 Serija: Hamburg Distretto 21 16.50 Film: Aquile d'attacco (voj., '88) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Ben-Hur (pust., '59) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici Day Time 16.30 Nad.: Il segreto 17.10 Pome-riggio Cinque 18.45 21.10 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 23.30 Matrix _ITALIA1_ 6.35 Risanke in otroške oddaje 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 17.55 L'isola dei famosi 13.20 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Serija: Due uomini e 1/2 16.40 Serija: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 14.05 Wild Italy 15.00 Brazil: A Natural History 15.551 grandi fenomeni della natura 16.50 Wild Canada 17.45 Ubiq - Sconfi-nare 18.15 Novice 18.20 20.45 Passepartout 18.55 This is Opera 19.50 Art of... Paesi Bassi 21.15 Strinarte 22.10 Simon Shama e il potere dell'arte 23.05 Lo stato dell'arte 14.05 Film: Mission (pust., '86, i. R. De Ni-ro, J. Irons) 16.15 Film: Incinta o... quasi (kom., '09, i. L. Lohan) 17.55 Novice 18.00 Film: L'ora delle pistole - Vendetta all'O.K. Corral (vestern, '67) 19.45 Film: Due strani papa (kom., It., '83, r. P. Franco) 21.20 Film: Killers (kom., '10, I. K. Heigl, A. Kutcher) 23.05 Movie.Mag 23.35 Film: Nikita (akc., '90, r. L. Besson) RAI PREMIUM 11.30 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: Il maresciallo Rocca 13.25 Parliamone 14.15 23.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.00 Aktualno: Anica - Appuntamen-to al cinema 15.05 Nad.: Cuori rubati 15.35 Nad.: Un medico in famiglia 17.35 Novice 17.40 Nad.: Il commissario Rex 18.30 Nad.: Pasión prohibida 19.20 Nad.: Capri 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Nad.: Una grande famiglia _RETE4_ 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (22. marca 2016) Vodoravno: ksilofon, seks, srt, rastlina, izo I ator, Ale, E. N., Larat, Paci, Kiro, imenovalnik, Onega, atol, Aonec, Eva, rvar, navoj, Orr, CD, Skilices, R. S., Kras, Oca, Erazem, aerobika, Eli, Ami, kalnost, Balkanec, Ali, rta, oko, Peca; na sliki: Eva Carli. CIELO 12.00 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia: The Professionals 16.15 Buying & Selling 17.15 Brother vs. Brother 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Battledogs (horor) DMAX 12.30 20.20 Banco dei pugni 13.20 Storage Wars Canada 14.10 Gator Boys: gli acc-hiappalligatori 15.05 19.30, 22.55 Te l'ave-vo detto 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Af-fari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'as-falto 21.10 Come e fatto il cibo SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.40 Pisave 12.25 Nan.: Blisk 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.25 Prava ideja 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 18.05 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 21.10 Film: L'uomo d'acciaio (akc., '13, i. H. Cavill, A. Adams, R. Crowe) 23.45 Film: Candidato a sorpresa (kom., '12, i. W. Ferrell) _IRIS_ 13.20 Film: Il tigre (kom., '67) 15.30 Film: La polizia ha le mani legate (det., It., '75) 17.25 Film: Pollice da scasso (dram., '78) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Full Metal Jacket (dram., '87, r. S. Kubrick, i. M. Modine) 23.18 Film: 2001 - Odissea nello spazio (zf, '68, r. S. Kubrick, i. K. Duella) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 0.45 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.25 Serija: Benjamin Lebel - Delit-ti D.O.C. 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia _lazd_ 6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Be-nedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 23.05 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 20.05 Film: Miss Sixty (kom., '14) 21.40 Kino fokus 22.00 Odmevi 23.05 Nad.: Er-mesinda SLOVENIJA2 7.00 8.35 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 9.20 Točka 10.25 10 domačih 10.55 eRTeVe 11.10 Dobro jutro 13.40 Vikend paket 15.05 Dober dan 16.10 Dok.: Za pogledom 17.30 Nogomet: Slovenija - Makedonija, prijateljska tekma 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Bučke 20.20 Slovenija danes 21.15 Dok. film: Ko je Björk srečala Atten-borougha 22.00Operne arije 22.05 Odd.: Bleščica 22.40Aritmija 23.10 Aritmični koncert _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Me-ridiani 15.30 Pozdravljeni 16.00 Ljubezen do sveta 16.30 Boben 17.25 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 18.00 Gospodarstvenik Primorske 2015 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Road to UEFA EURO 2016 20.00 Alpe Adria 20.30 Webolution 21.00 Dok.: Skrivnost Medjugorja 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.20 Drobtine in... 45 let TV Ko-per-Capodistria 22.25 Nogomet: Slovenija - Makedonija, prijateljska tekma _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.15 9.25, 10.55, 12.05 TV prodaja 8.3015.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.55 16.55 Serija: Komisar Rex 11.10 14.30 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.20 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 20.00 Nad.: Usodno vino 16.3018.55, 22.15 Novice in vreme 21.00 MasterChef Slovenija 22.50 Serija: Na kraju zločina _KANAL A_ 7.0018.00, 19.00 Svet 7.55 11.35 Top Gear 8.50 Risanke 9.2015.15 Serija: Šola za prvake 9.4515.40 Nan.: Vice v predmestju 10.10 11.20, 12.40 Tv prodaja 10.25 14.15 Serija: Puščica 12.55 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 16.10 Film: Elizabeth David - Življenje skozi recepte (dram.) 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Klub 22.00 V živo iz hiše Big Brother 22.30 Film: Duhovnik (akc.) IRIS Sreda, 23. marca Iris, ob 23.18 VREDNO OGLEDA 2001: Odissea nello spazio Velika Britanija 1969 Režija: Stanley Kubrick Igrajo: Keir Dullea, Gary Lockwood in William Sylvester 21. stoletje: vesoljska ladja potuje v smeri planeta Jupiter. Posadki je zaupana zahtevna naloga. Mora namreč raziskati morebitne dokaze življenja, o katerem pričajo številni signali. Skupina znanstvenikov potuje skozi prostor in čas, vesoljsko ladjo pa krmari računalniški robot serije HAL 9000. Vse skupaj je pravzaprav nezahtevno, dokler ne pride obvestilo, da se je HAL začel obnašati nekam nenavadno in vsekakor nevarno za vesoljsko plovilo. PLANET TV 11.55 Tv prodaja 12.25 Nad.: Talenti v belem 13.25 Ellen 14.20 Nad.: Esperanza 15.30 19.25 Planet Debate 15.55 21.20 Bilo je nekoč 17.05 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.15 23.50 Da, dragi! Da, draga! 19.00 21.00 Danes 19.50 Vreme in šport 22.35 Bognedaj, da bi crknu televizor RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Stane Čehovin -Postaje mojega popotovanja; 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (Marija Merljak); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tiste mrzle januarske noči; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Miroslav Košuta: Dnevnik o lasto-vičjem gnezdu - 2. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jazz v Hen-drixu; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com-mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi-camente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. 21.10 Film: In Good Company (rom., '04, i. S. Johansson) TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 21.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in diretta 19.00 Cisl Informa 20.15 Happy Hour 23.30 Roma InConTra DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D po 11.00 bomo z živilsko tehnologinjo Marijo Merljak odkrivali skrivnosti kuhanja žolce. Mirta Čok, predsednica Pokrajinske komisije za enake možnosti med moškimi in ženskami, pa vas bo povabila na prireditev posvečeno zamejskim pesnicam z naslovom Vrtnice na obzorju. Ob 14.10 vabljeni k poslušanju trinajste oddaje iz niza "Tiste mrzle januarske noči", ki jo pripravlja Aleksej Kalc. Prisluhnili bomo še eni družinski zgodbi. Pripovedovala jo bo gospa Tanja Pertot, ki spada v tako imenovano drugo generacijo izseljencev: iz rodnih Barkovelj je odpotovala v Avstralijo s starši in bratom sredi osnovnošolskih let. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 23. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Primorski ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad zahodnim Sredozemljem se poglablja ciklonsko območje, ki se z vremensko fronto pomika proti Italiji in Jadranu. V spodnjih plasteh ozračja se bo danes krepil veter vzhodnih smeri. Prevladovalo bo spremenljivo vreme ob prisotnosti srednje-visokih oblakov. Na obali bo lahko tudi oblačno, možen bo rahel dež. Tudi na Trbiškem bo več oblačnosti, lahko z rahlim sneženjem do dna dolin. Po nižinah bo pihala zmerna burja, v posameznih sunkih okrepljena. Na obali in Kraški planoti bo burja močna čeprav neenakomerna. Danes bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem v južni in vzhodni Sloveniji bo občasno deževalo. Na Primorskem bo pihala zmerna do močna burja, ponekod v notranjosti severovzhodni veter. Prevladovalo bo zmerno oblačno vreme. Čez dan bo občasno oblačnost gostejša a možnost za kakšno krajevno ploho bo majhna. Po nižinah in na obali bo pihal zmeren severni do severovzhodni veter. V visokogorju bo veter okrepljene jakosti s kakšnim močnejšim sunkom tudi po dolinah. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo krajevne plohe. Pihal bo okrepljen severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. V petek bo pretežno jasno, veter bo slabel. I ¡2 Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 18.22 8 Dolžina dneva 12.11 Luna vzide ob 18.27 in zatone ob 6.31 z 1988 - Ob 7. uri zjutraj so na >HnS jugu Slovenije izmerili za marec nenavadno ve- liko 24-urno višino padavin. V Portorožu je padlo 74 mm, v Postojni 66 mm, v Črnomlju 52 mm in v Novem mestu 48 mm. Na Otlici nad Ajdovščino je v 48 urah padlo kar 141 mm padavin. Danes: ob 3.30 najnižje -39 cm, ob 9.32 najvišje 36 cm, ob 15.33 najnižje -45 g Morje je rahlo ¿3 cm, ob 21.45 najvišje 48 cm. S razgibano, temp Jutri: ob 3.55 najnižje -42 cm, ob 9.58 naj- peratura morja ' višje 35 cm, ob 15.56 najnižje -41 10,6 stopinje C. cm, ob 22.08 najvišje 48 cm. Kanin - Na Zlebeh . . .400 Vogel ................ 290 Kranjska Gora.........50 Krvavec..............180 Cerkno ................ 90 Rogla ................140 Piancavallo...... . . . .300 Forni di Sopra .......280 Zoncolan............240 Trbiž .................230 Osojščica ............100 Mokrine .............240 Postala bo zunanja ministrica NAYPYITAW - Vodja mjanmarske Narodne lige za demokracijo, Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi bo po veliki volilni zmagi svoje stranke dobila mesto v novi mjanmarski vladi. Kateri položaj v vladi bo zasedla Aung San Suu Kyi, še ni znano, a bo to skoraj gotovo zunanje ministrstvo. Suu Kyi naj bi bila v igri tudi za ministrico za izobraževanje ter svetovalko za energijo in elektrifikacijo v uradu mjanmarskega predsednika. Nova birmanska vlada bo štela 21 ministrstev. Nekdanja di-sidentka, ki je petnajst let preživela v hišnem priporu, bo v njej edina ženska. Harrison Ford bo petič Indiana Jones LOS ANGELES - Igralec Harrison Ford in režiser Steven Spielberg bosta posnela peto nadaljevanje filma o arheologu in pustolovcu Indiani Jonesu. Družba Disney je njegov prihod v kinematografe napovedala za 19. julij 2019. Naslov in vsebina filma zaenkrat nista znana. Zvezdniški režiser Spielberg je že lani poudaril, da si želi peti film o Indiani Jonesu posneti, še preden bi danes 73-letni Ford dopolnil 80. rojstni dan. Ford pa je poudarjal, da v novem filmu brez Spielberga ne želi sodelovati. Ford je vlogo profesorja arheologije in pustolovca prvič odigral leta 1981 v filmu Lov za izgubljenim zakladom. new york - Paul McCartney sprožil postopek za pesmi Beatlesov Želi pravice nazaj irska - Radiokarbonska analiza medveda Človek na Irskem 2500 let prej kot je veljalo doslej Amerišk zakon avtorjem daje možnost, da po 56 letih spet pridobijo pravice za pesmi, nastale pred letom 1978 Našli medvedjo kost obdelano z ostrim predmetom LONDON - Radiokarbonska analiza kosti medveda iz jame na zahodni obali Irske je pokazala prisotnost človeka na Irskem že 2500 let prej, kot je veljalo doslej. Omenjeno kost naj bi človek z ostrim predmetom obdelal že pred 12.500 leti. Doslej je veljalo, da je najstarejši dokaz življenja človeka na Irskem iz leta 8000 pr.n.št.. Radiokarbonska analiza kosti pa je pokazala, da je medveda ubil človek okoli leta 10.500 pr.n.št.. »Odkritje dodaja novo poglavje k zgodovini človeka na Irskem,« je dejala arheologinja Marion Dowd z inštituta Sligo, ki je do odkritja prišla skupaj z Ruth Carden iz Nacionalnega muzeja Irske. Kost, na kateri so vidne zareze, narejene z ostrim predmetom, je sicer ena od tisočih, ki so jih leta 1903 našli v jami v grofiji Clare na zahodni obali Irske. Od 20. let minulega stoletja jih hranijo v Nacionalnem muzeju Irske. Cardenova in Dowdova sta rezultate svojih analiz dali preveriti še na Univerzo v Oxfordu, kjer so jih potrdili. Kot kaže njuno odkritje, je človek na Irskem živel že v paleolitiku in ne šele v mezolitiku, za kar so znanstveniki dokaze imeli doslej. »Arheologi so si že od 19. stoletja dalje prizadevali, da bi na Irskem odkrili sledove človeka v paleolitiku, zdaj je odkrita prva sled,« pravi Dowdova. Strokovnjaki so tudi potrdili, da so sledovi z ostrim predmetom na kosti nastali v času, ko je bila ta sveža, ter da datirajo v isti čas kot sama kost. Najdba lahko pomembno prispeva tudi k vedenju na področju zoologije, saj strokovnjaki doslej niso upoštevali, da bi človek na izumrtje živalskih vrst na Irskem lahko vlival že pred toliko časa. (sta) NEW YORK - Član skupine The Beatles Paul McCartney je v ZDA sprožil postopek, s katerim želi pridobiti pravice za pesmi slavne liverpoolske četverice. Čeprav je skupaj z Johnom Len-nonom sopodpisal večino njihovih uspešnic, ni nikoli bdel nad njihovim izdajanjem. Sredi 80. let je pravice za skladbe Beatlov kupil Michael Jackson. V najzgodnejšem obdobju skupine je njihov menedžer Brian Epstein prepričal Lennona in McCartneyja, da ustanovijo založniško družbo skupaj z založnikom Dickom Jamesom, češ da bo to najboljši način za zaslužek. Bend je presegel pričakovanja in družba Northern Songs je vstopila na borzo. Lennon in McCartney sta dobila 15-odstotni delež, James in njegov partner Charles Silver sta si vzela 37,5-odsotni delež kot predsednika družbe, zgolj 0,8-odstotni delež pa so dali Georgeu Harrisonu in Ringu Starru, ki sta svoje razočaranje prelila v skladbo Only A Northern Song. Po Epsteinovi smrti leta 1967 so se odnosi med glasbeni- Paul McCartney arhiv ki in predsednikoma skrhali. James je založniške pravice za 1,5 milijona funtov prodal založbi ATV Music, ne da bi o tem obvestil štiri Beatle in jih s tem prikrajšal, da bi pravice za pesmi pridobili zase, poroča britanski BBC. Leta 1985 je katalog založbe, ki je tedaj vseboval tudi pesmi nekaterih drugih izvajalcev, za 47,5 milijona dolarjev kupil Michael Jackson. Lani pa je Jacksonova družina njegov 50-od-stotni delež v ATV/Sony Music prodala družbi Sony za 750 milijonov dolarjev. Ameriški zakon o avtorskih pravicah iz leta 1976 avtorjem daje možnost, da po 56 letih spet pridobijo pravice za pesmi, nastale pred letom 1978. McCartney je zahtevo za pridobitev 32 skladb po poročanju revije Billboard vložil decembra lani. Pravice Sony/ATV za skladbe dvojice Lennon-McCartney bodo potekle med letoma 2018 in 2025. Če bo McCartneyju uspelo, jih bo pridobil kot soavtor in samo v ZDA, saj bodo po svetu še vedno v lasti omenjene družbe. (sta) Za skodelico kave dejansko porabimo 264 litrov vode LJUBLJANA - Ob svetovnem dnevu voda potekajo številne akcije, ki opozarjajo na zaščito te dobrine. Vsak dan porabimo ogromne količine vode, predvsem z nakupovanjem in s potrošnjo vsakdanjih dobrin, opozarjajo v Zbornici komunalnih podjetij. Za skodelico kave npr. dejansko porabimo 264 litrov, za eno čokolado 1720 litrov, za bombažno majico pa 2495 litrov. Virtualna voda je namreč tista voda, ki je porabljena za proizvodnjo in pridelavo dobrin ter ob nakupu ni vidna. Med drugim v Zbornici komunalnih podjetij navajajo, da za 100-gramski goveji zrezek porabimo 1542 litrov vode, za skodelico riža (100 gramov) 250 litrov, za manjše jabolko 82 litrov, za srednje velik krompir pa 29 litrov. Greenpeace se že vrsto let bori za zaščito voda. Ob današnjem dnevu voda so izdali novo poročilo, ki razkriva vpliv premogovnih termoelektrarn na vode. Izpostavljajo, da ima celoten cikel elektrike, ki jo proizvedejo iz premoga, izjemno negativen vpliv na vodne sisteme. 500-megavatna termoelektrarna v procesu hlajenja vsake tri minute porabi za olimpijski bazen čiste pitne vode. V veliko državah predstavlja premogovniška industrija največjega porabnika sveže vode.