drimh List sIovefiskih delavcev v AmerikL TU largest Slovenian Daily sd die United Slates. braed every day except Sunday* and lega) Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: OHelsea 1-1242 Entered as Beoond Class Matter Beptembsr 21, 1903, at the Poet Offloe at Hew York, N. Y„ indsr Act of dongnu of March 3,1879. TELEFON: OHelsea 1-1241 No. 2ir — Stev. 217. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 17, 1937—PETEK, 17. SEPTEMBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. KITAJSKA VLADA PROSI UGO NARODOV POMOČI JAPONCI SO UVEDLI OFENZIVO, IN KITAJCI SO SE PO VROČIH BOJIH UMAKNILI PRI PEIPINGU Black bo moral najbrž odstop Wellington Koo je dvignil proti Japonski težke j Oft! Q? A J NA obtožbe, češ, da hoče izgnati iz Azije vse Evro- j pejce in Američane. — Pri Šanghaju vzdržuje-! SPANSKEM jo Kitajci hud sovražni ogenj. — Tako tujcem kot domačinom preti velika nevarnost od kolere, basisti napadajo na celi fronti od morja do Madrida. — Napad na Madrid odbit. — Valenci-ja bombardirana. ŽENEVA, Švica, 16. septembra. — Kitajska, proseč Ligo narodov za pomoč proti Japonski, je obdolžila Japonsko, da se ne namerava samo polastiti cele Kitajske, temveč da hoče izgnati iz Azije vse Evropejce in Amerikance. Glavni kitajski delegat Wellington Ku je na zborovanju na katerem je zastopanih skoro 60 držav, povedal, da Japonska, ko bo enkrat imela oblast nad velikansko človeško silo in nad naravnimi viri na Kitajskem, odrekla Združenim državam in evropskim državam vsako pravico v Južnem morju, na Pacifiku, kakor tudi na azijski celini. Ku je naslikal Japonsko kot bojevito deželo, ki se hoče polastiti 3,000,000 kvadratnih milj kitajske zemlje in 423,000,000 kitajskega prebivalstva in postaviti največjo armado, ki jo je svet še kdaj videl ter pozvati svet na vojno. Ku je od Lige narodov zahteval, da se posluži onih določb Liginih pravil, ki jamčijo nedotakljivost zemlje vsem svojim članicam ter, da stori vse, c'a zabrani, da se Japonska ne polasti Kitajske. "Ako Liga narodov in velesile ne pomagajo Kitajski, tedaj bo nevarnost japonske agresivnosti padla tudi na nje." PEIPING, Kitajska, 16. septembra. — Japonsko vojaško poveljstvo naznanja, da največja o-fenziva izza rusko-japonske vojne potiska Kitajce nazaj na dolgi fronti južno in jugozapadno od Pei-pinga. Z napadi je pričelo 20,000 japonskih kavaleri-stov in 60,000 Japoncev je na 70 milj dolgi fronti vrglo nazaj 8 kitajskih divizij s 100,000 vojaki. Te operacije vodi novi japonski poveljnik, bivši vojni ministr general grof Juiči Terauči, ki ima 125,000 vojakov. HENDAYE, Francija, lfi. septembra. — Fašisti so z novo silo udarili na več krajih od Biskajskega zaliva do Madrida. Na severnem bojišču je zapadel sneg, na vzhodu pa vlada hud mraz in v sled tega se je general Franco odločil, da zavzame vse najvažnejše republikanske postojanke, pre-dno nastopi zima. - V svojem prodiranju proti Gijonu so fašisti na štirih krajih vdarili na vladne vrste. — Boji se vrše visoko v gorah v megli in snegu. iMraz in veliki viharji so u-stavili fašistično prodiranje na aragonski fronti, toda ae-roplani so obstreljevali vladne postojanke južno od Huesce in Zuere. Fašistična armada, ki z juga prodira, proti Gijonu se je polastila več vladnih postojank v gorah, je zasedla več premo-garskih vasi in se nahaja od Gijona še 50 milj. MADRID, Španska, 16. sep. — Lahki tanki in oklopni av-tomobili^so drvili po bojiščih zapadno in južno od Madrida, da 'pokončajo fašiste, ki so zopet pričeli razbijati mestne u-trdbe. Toda vladne postojanke so ostale iste, kot v ponedeljek, ko so bili na madridski fronti obnovljeni novi hudi boji. V Vseučiliškem mestu so fašisti razstrelili več mlin, toda vlada poroča, da so njene postojanke nedotaknjene. VALENCIA, Španska, 16. septembra. — Štirji fašistični aeraplan, ki je grozeče krožil nad nekim francoskim tovor- vrgel fkjmbo na špansko stran pri Portbou, nato pa je odletel čez morje in se spustil zelo nizko nad parnik, ki je bil na potu v Port Vendres v Franciji. Obrežne baterije v Collioure -v Franciji so oddale na aero- Sanghaj, Kitajska, 16. septembra. — ja ponska armada, ki se je trdno postavila v trikot med rekama Vangpu in Jangc^ in kateri povelju- nim parnikom. jejo najvišji japonski generali, se je vrgla z vso Letale(> J« na.)Prej svojo silo na nove utrjene kitajske postojanke severno od Šanghaja. Po celodnevnih bojih v dežju in blatu so proti večeru Japonci nekoliko napredovali pri Lotienu, toda na ostali fronti so Kitajci napad zdržali. w t .. plan štiri strele,' pa nobeden Vrhovno poveljstvo nad japonsko armado, ki ni zadel. Aeroplan se je naglo šteje 100,000 vojakov, je prevzel general Ivane jvn»l proti obrežju, toda so ga Macuj, ki je dosedaj poveljeval garniziji na For-|štrirjeJladni aeroPlani mozi. presna i. Najljutejšrboji so se bili na obeh krilih nove kitajske fronte okoli Lotiena ter v Capeju, na meji mednarodne naselbine v šanghaju. Kitajci so vrgli močna ojačenja okoli severne železniške postaje v Capeju. Kolera pa je pri vsem tem največja nevarnost v Šanghaju, tako za tujce kot za domačine. En angleški vojak je že umrl za kolero« en Amerikanec in trije drugi tujci pa so nevarno bolni. I'M Samo v mednarodni naselbini je 654 slučajev kolere, v kitajskem delu mesta pa mora biti bolezen še mnogo bolj razširjena. OBIRALCI BOMBAŽA ZASTRAŽENI Obiranje bombaža se je pričelo. — Delavc e v primanjkuje. — Nekateri farmer ji hočejo vzeti delavce drugim farmer jem. ATLANTA, Ga., 16. sop. — Farmerji, med katerimi so nekateri oboroženi, stoje na straži na svojih poljih v Warren okraju, da preprečijo svojim delavcem, da ne puste dela. Farmerji sosednega okraja skušajo črne obiralce bombaža pregovoriti, da pridejo delat na njihove farme ter jim obljubujejo višje plače. Šerif G. P. Hogan iz Warrentowna je rekel, da so farmerji streljali s puškami v zrak, v znamenje, da mislijo stvar resno. Šerif Hogan pravi, da far-merjem primanjkuje obiralcev in da so zato farmerji v sosednem Glascock okraju ponudili črncem po 75 centov za sto funtov bombaža in žganje vsako jutro in zvečer, ako bi hoteli priti delati na njihova ploja. "Naši farmerji so kratko-malo temu napravili konec," je rekel. Hogan. "Ni 'bilo nika-kih nemirov, četudi so imeli nekateri farmerji puške in so streljali v zrak. Obiralcem so rekli, da je dovolj bombaža v Warren okraju in naj ostanejo in delajo. In delavci so se odločili, da ostanejo." Farmerji v Warren okraju plačujejo obiralcem bombaža po 40 centov za sto funtov bombaža in šerif Hogan pravi, da je to dobra plača. V Macon okraju je bilo odpuščenih 69 WPA delavcev, da pomagajo na bombažnih poljih. Poprej pa je izmed 116 WPA delavcev, ki so bili zaposleni pri gradbi cest in poslani na bombažna polja, za-stavkalo 68 delavcev, ker niso hoteli delati za plačo, ki jo plačujejo farmerji za pobiranje 'bombaža. Zatem je bilo odpuščenih 20 delavcev, ker WPA urad zahteva, da vsak delavec sprejme ■delo. za katero je sposoben. LINDBERGH BO POSTAL ANGL. DRZAVJAN Znani letalec namerava ostati v Angliji in zaprositi za angleško državljanstvo.— Vesti niso niti potrjene niti za -nikane. Newyorski časnikarji so zve-ideli od neke osebe, ki je v te-'snem stiku z letalcem Lind-berghom, da namerava slednj' opustiti ameriško državljanstvo in postati angleški državljan. Dotičnik je izdal to edinole pod pogojem, da časopisje ne imenuje njegovega imena. Nedavno je poročalo ameriško časopisje, da se namerava Lindbergh vrniti v Združene države ter da bo na prihodnji republikanski narodni konvenciji nastopil kot kandidat za nominacijo. Poročevalci so vprašali od vetnika Henry Breckenriclgea, ki je po odvedbi Lindberglio-vega otroka nastopal kot pravni zastopnik v skrivnostni zadevi, če res namerava postati Lindbergh angleški državljan. On jim je odvrnil: — Na to vprašanje more odgovoriti e-dinole polkovnik Lindbergh in nihče drugi. Nihče nima pravice govoriti v njegovem imenu. Lindbergliova mati, Mrs. E. Booth v Detroitu, ni hotela reči ne tako, ne tako. Njenim služabnikom ni o tem nič znano. V zadnjih mesecih se je že trikrat raznesla vest, da se Lindbergliova družina ne bo nikdar več vrnila v Ameriko. POGREB PREDSEDNIKA MASARYKA MED KONGRESNIM JE BAJE VEČJE ŠTEVILO KUKLUXKLANCEV WASHINGTON, D. C., 16. septembra. — vorice, da je bil sodnik najvišjega sodišča Hug Black član kuklukskanske organizacije, oziroma da ge je ta organizacija imenovala za svojega do smrtnega člana, povzročajo čedalje večje vznemir jenje. Go-;o L oziroma i pregnali. STAVKA V TEKSTILNI TOVARNI Utica, N. Y., 15. sep. — Organizator OIO Walter Zar-zecki naznanja, da so člani United Textile Workers Union v tovarni New York Mills Corporation pustili delo, ker se družba ni držala pogodbe, ki je bila sklenjena v maju, pa ni Vila nikdar podpisana. Zarec-ki pravi, da so delavci zastav-kali, ker jim družba ni dovolila počitnic, ki so vsebovane v pogodbi. DVE NOVMflUZARKI Boston, Mass., 16. sep. — Ladjedelnoca v Bostonu naznanja, da bosta 27. septembra splovljeni dva novi križarki. Vincenes in Moffet ter bosta dodeljeni vojni mornarici v Pacifiku. Praga, (1ehoslovaška, 15. septembra. — Ves čehoslova-ški narod žaluje za svojim o-svoboditeljem izpod avstroo-grskega jarma in svojim prvim predsednikom Tomažem G. Masarvkom. Njegovo truplo bo dva dni ležalo v glazbeni dvorani na gradu Lany. V četrtek zvečer bo prepeljano na grad Hrad-čane, kjer se bo poslovilo od njega na tisoče bivših podanikov. 21. septembra bo Masa-rykovo truplo zopet prepeljano na grad Lany, kjer bo pokopano poleg njegove žene. KRADUMSO MILO MARION, Ind., 15. septembra. — Mestna policija je aretirala pet dečkov v starosti od 6 do 10 let, ker so ukradli šest zabojev mila. Dečki so se izgovarjali, da so se hoteli nmi- DR. SCHACHT V ITALIJI GENOVA. Italija, 16. sep. — Nemški nadomestni gospodarski minister in predsednik nemške državne banke dr. H. Schacht je nepričakovano in nenaznanjen prišel t Italijo. Namen njegovega obiska v Italiji ostane javnosti prikrit. Sliši se, da ga bo predsednik Roosevelt pozval, naj odstopi. To se bo prav gotovo zgodilo, če Black ne bo hotel oziroma mogel dokazati, da ni nikdar pripadal tej organizaciji. V debato je posegel tudi republikanski kongresnik iz New Yorka Hamilton Fish ter izjavil, da bi natančna preiskava dognala, da je v kongresu precej mož, ki so člani Kukluks-klana. Iz Bostona poročajo, da je tamkajšnji odvetnik Patrick Henry Kelly obvestil najvišje zvezno sodišče, da bi Black ne smel biti imenovan za člana najvišjega sodišča, ker je kot senator glasoval, naj se sodnikom povišajo plače. Ustava namreč določa, da kongresnik ne sme biti imenovan v urad, ako glasuje naj bodo člani dotičnega urada bolje plačani. Kongresnik Fish očita predsedniku odgovornost za Black-ovo imenovanje. —t, V kongresu je precej Kuklukskancev —• trdi Fisli, — in ne bilo bi napačno, če bi si malo natančnej-je ogledali tudi speakerja poslanske zbornice (Bankheada) ki je tudi iz države Alabame. Senator Bankhead (speakerjev brat) je namreč zajamčil svojim tovarišem v senatu, da Black ni Kuklukskanec. Na podlagi tega jamstva je večina senatorjev potrdila imenovanje Blacka. Če predsednik ne bo prisilil Blacka k resignaciji, bo narod po vsej pravici lahko vzkliknil: —,Vrag naj vzame obe zbornici! Demokratski senator Geo. L. Radcliffe iz Marylanda, odločen zagovornik New Deala in velik Rooseveltov prijatelj, se je danes pridružil s svojim tovarišem, ki so izjavili, da ne bi glasovali za potrditev H. Blackovega imenovanja, če bi vedeli, da je Black Kukluks-klanec. Kdor pripada taki organizaciji, kot je Klan, nima prostora v najvišjem sodišču. Klerk najvišjega sodišča C. E. Cropley je sporočil, da je bil Black 19. avgusta zaprisežen ter je s tem izpolnil vse predpogoje za nastop svoje službe. JASPER, Ala., 16. sep. — Wm. B. Bankhead, speaker poslanske zbornice, je izjavil danes, da ni bil nikdar član ku-kluksklanske organizacije in ni bil nikdar pozvan, naj pristopi. KANSAS CITY, Kans., 16. sep. — Edward Keating, urednik tednika "Labor", glasila 21 železničarskili bratovščin, se je danes na konvenciji kot-larjev toplo zavzel za sodnika Hugona L Blacka. Keating j»« rekel, da je katoličan in ga Klan nič ne briga. Blacka je pa napadel Hearst in sicer ga ni napadel zato, ker je baje član klanske organizacije, pač pa zato, ker se j»* kot senator zavzel za delavce. IZGREDI PROTI ZIDOM NA POLJSKEM VARŠAVA, Poljska, 1(5. sep. — V Czeladzu na južnem Poljskem je velika ljudska množica napadla židovsko sinagogo, ko so židje ravno obhajali velik praznik. Množica je s kamenjem razbila vse šipe na oknih sinagoge in ko so pri čeli židje na vse stran bežati, jih je množica pričela pretepati. Preganjanje Židov na Pol-skem se je pričelo v maju v jBrest-Litovsku, ko je nek židovski mesar z nožem ranil nekega policista. Tedaj je raz. jarjena množica razbila židovske trgovine in hiše ter pretepala Žide. Nato so pričeli Poljaki bojkot proti vsem židovskim trgovinam v deželi. Na Poljskem, ki ima 34 milijonov prebivalcev, je 3.000,000 Židov. Zaradi sedanjega preganjanja so židje v velikem strahu, kajti poljska vlada, četudi ne odobrava nasilja, vendarle podpira bojkot, kajti drži se stališča, da naj imajo Poljaki v gospodarskem življenju prednost pred Židi. MUSS0L1NUEV SIN BO PRIŠEL VAMERIKO RIM, Italija, 16. sep. — Mus-solinijev sin Vittorio je resno stopil v filmsko industrijo in se je odpravil v Združene države, da proučuje ameriško filmsko industrijo. Zelo tajno se je odpeljal s parnikom Rex v New York. Pred kratkim je bil imenovan za predsednika italijanske Metro - Goldwyn-Mayer družbe iff hoče svoje iskušnje, ki si jih bo pridobil v New Yorku in Hollywoodu, porabiti tudi v Italiji. Vittorio se je nedavno poročil in še ni star 21 let. Vittorio se zelo zanima za ameriške filmeriri njegov oče hoče za vsako ceno tudi v Italiji postaviti veliko filmsko industri- jo. .. QLrA 8 ' N2R0-22. " i lin liii ii n New York, Friday, September 17, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.1. "Glas Naroda" own ud puuiatMd & SLO TONIC PUBLISHING OOMTANI Frank Sakaer, President. J. Lnpsha, Sec. Ot tftfc art addrwM ot tbon offltn; Htm ink CHy, R X. -GLA8 NABODA" (Vetoe «f the PMtfti ■vacy Dbj Bzoept Btuidaya ud HoUdayi ■b a ■io leto T«m m lbftft» S Zb New York m eel* let* M..M Kk BBdo (.«..,/••..*•.•.•«(... 9840 Zl POl l(ll HlMItlllMUMItM il lete ...•......,....••«,. Zb lnoseaatro bb celo leto * SB'S itrt let*.................. $U0 Zb pol letB.................... ftjOO Advertisement on 1*44 bran podplat In oeetaoeti m ne prioMnfeJo. Denar naj ee blagovoli tented po Money Order. Prl apremembl kraja uaroCnlko?, prosimo, da aa Mm tndl prejlnje MtbIUHo nameni, da hitreje najdemo naalomlka. ascription Yearly 10.00 -Glae Naroda" bbate dan nedelj In pramlkov "GLAS NARODA". Ill W. 18th Street. New York. N. I. Telephone: CHelsea 3—1242 MUSSOLINIJEV OBISK Vesti, da bo Mussolini prišel koncem septembra na obisk v Nemčijo, se ura'dno potrjujejo. Podrobnosti programa njegovega potovanja še niso Wr«t f8th Street New York, N. Y. Menda ga ni Slovenca v severnem delu newyorske države, ki bi je ne poznal. Jaz sem se seznanil ž njo pred sedmimi leti, in če mi je ie kol&kaj mogoče, se nstavito vsako leto par dni pri Masle-to vili. Precej velika je in razvita. Da se ji ne namerim, ne bom ugibal, koliko je stara. Ne bo mi pa menda zamerila, če povem javnosti, da bo postala te dni stara mati. Današnje stare matere so ja-ko mlade. Dobrih štirideset let, pa je že zrela za to šaržo. Reza je vedno vesela. Če ni vesela v srcu, že vsaj nazunaj kaže veselje in zadovoljstvo. Videl sem pa že tudi solze v njenih očeh. Toda nikdar ni potočila solze zaradi svojih težav, pač pa vedno le zaradi nesreče, ki je zadela druge ljudi. Kakorhitro pa more pomagati, ji odleže. Pred leti — bilo je med hudo depresijo — sem bil v njeni kuhinji. Odnekod se je priklatilo par sestradanih otrok. Niso bili slovenski otroci, kajti Slovenci uiso stradali. Reza je delala krofe: — Boš krof? — jih je spraševala drugega za drugim. — Na, le Jej, le jej, da boš sito, revše. Še dva krofa in kos klobase. Ka»piš? Pa v aržet spravi, če ne moreš zdaj. To pa mami nesi. In pridni bodite — če ne, arduš! Reza je včasi tudi huda, le to je zlodej, ker se je nihče ne boji, ee je huda. Ubogajo jo pa vsi. Tisto pa. — Jutri popofdne naj pridejo vse babe, — za£ove, — bo dosti dela. V soboto bo veselica. Ob dveh popoldne naj bodo tukaj. In pridejo in delajo, toda ne namesto nje. Ona skomandira najvažnejše : potice, pohanje, krofe in druge take naše najboljše domače jedi. Večkrat sem se čudil, kdaj ta 'ženska api. Včasi smo viseli v njeni kuhinji do ene ali dveh po polnoči. Ona z nami. Ob petih sem vstal in se po-tihoma prikradel iz prvega nadstropja. V kuhinji je bila luč, in Reza je že delala — vse jutro in ves dan ter pozno v noč. O, hudiča, to ni nič. To ni nobeno delo. Pred tridesetimi leti — takrat se je delalo. Po štirinajst boardarjev sva imela z decom, jaz pa še otroka pri prsih. Ne samo enega, dva. Neka moja prijateljica ga je ujela. V fabriko je hodila delat in je meni puščala otroka. Pa sem dojila njenega in mojega. In za štirinajst decoV je bilo treba kuhati in prati. Reza moškemu drugače ne reče kot — dec. Dohtar je dec, advokat je dec. Še celo misijonar je dec. — Ja, je prišel nekoč k nam, — je pripovedovala, — tam je sedel in govoril, ko da bi rožce sadil. Pa sem mu rekla, naj gre drugam preobračat. Tukaj smo že vsi preobrnjeni. tNjsetaio pa babe. — Fajn dec je bik Menda je bil Štajetc. Kolikim otrokom je Reza botra in kolikim še bo, nihče ne ve. Če bi šlo po botriji, je Rw» z vsemi Žiberšami v žlahti. Zelo mlada je šla z doma. Menda je bilo v družin] dva-ftajsl dttt)k. Potema ve, da Je manjkalo kruha. Nfr, tukaj ga ji ne manjka, in nikomur ne, kdor si poi&fe zavetja v njenem ga*toljafcMr doaru. O L rA 8 1 ' i ll T J NARODA » uri "T New York, Friday, September 17, 1937 _ t r, pr — ' , f ■ ■ L,, Tj i Y THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. ~ * r> i ' f> r T ii»i MIHAEL ZOŠČ*ENKO: UGODNA KOMBINACIJA V naših časih se nekako začenja za silo živeti. Na eni strani vse strašno poceni — igla stane tri kopejke — na drugi strani pa neprestano prihajajo nekakšne u-godne kombinacije. Bodisi to ali ono. Bodisi da česa ne kupiš ali pa ne jew. Toda nedavno sem zasiužil 20 kopejk. Zakaj T Kar tako. Stal sem dobre tri ure in zaslužil sem jih. V začetku se mi je obetala čista izgiulba. Teta iz Tamkova mi je pisala strašno ganljivo pisn.^. 4 4Pošlji, za božjo voljo Te prosim, pošlji mi svojo fotografijo. Saj sam Te vendar pestovala in hranila z dudko. Zdaj Te pa že dvaindvajset let nisem videla. Gotovo si se v tem času močno izpremenil. Pošlji mi svojo sliko — zelo rada bi Te videla." Tu se seveda ni dalo nič storiti. Napisal sem svoji teti primeren odgovor, položil v kuverto svojo fotografijo v profil in odnesel pismo na pošto priporočeno. Prihitel sem na pošto — toda pri vseh okencih so stale jel misliti na znance, potem še na baibico in potem sploh na ureditev države. In naenkrat sem bil pri okencu. Kupil sem za šestnajst kopejk znamk, potem sem pa hitel k svoji priporočilni vrsti. Pogledal sem — podaljšala se je bila še precej. Poskusil sem priti do okenca brez vrstnega n*da, pa mi niso dovolili, potisnili so me nazaj. Tnoloženi k večnemu poli vse cigare in cigarete. Pro- čitku. K tem spadata tudi mo-sil je, če bi mu dali vsaj par ja Ijnba mati in brat. cigar nazaj. A, da! Nič ni do- Res, kako čudne občutke ima bil! Prižgali so vsak eno in ka- človek, ko se spominja dni mla-ilili ter se mu smejali. j dosti in radosti, ko se poda v Seveda, postava je postata jtujino z željo na zopetno svi-— in "that's that!" idenje. Toda mladost je mini- Tu pa so Jesenice, vse živoila, pleša in sivi lasje pričajo, kakor mravljišče. Menda je da se kmalu zopet vidimo — največja slovenska industrij- j le kar sem moral reči je bilo: >ka postojanka, kar se tiče že-144Počivajte v miru!" lezne industrije. Kraj je obdan j Obiskal sem tudi našega z visokimi gorami in čistim i44 Joža" v Mostah. On mi je nje vrste vnastednjein h ipn"p^- i zra1tom< oh ^letnici so krasna j da I nejcaj nasvetov, kako se tianile od okenca. j polja in mične hišice, pri ka-jsjne v Jugoslaviji dihati in bil 44Ta je pa ddbra, sem raz-'u'ril1 st' smehljajo zadovoljne jtj. »dgj^ijazen ter . pojn hu- Vse v<*peva v Sloveniji, še rvat! • Zatofaj glej: Stvarnica vse Ti ponudi, Le jemat' od nje ne zamudi,,^ Lenega čaka strgan rokav, Pal 'ca beraska, prazen bokal. mišljafl. Zaman sem stal v vrsti Toda storiti se ne da nič. Stopil sem k drugemu okencu. Stopil sem zopet v visrto, da bi dobil znamke. Seveda sem družine. Mestece Skofja loka je tndi V pravefiV industrij morja. Mr. Jože Rems in soproga imata hišico, prav za- skem razmahu in to v pletiln• jdovoljno živita in sta zelo pri-industriji (Textile). jljnbljena pri rojakih. Ob po Ide; veti uri, - dopoldne) Po net#^vnem Času setti se ZA OBRAMBO ANGLEŠKEGA IMPERIJA Med časom mojega bivanja so se vse življenske potrebščine v Jugoslaviji podražile in to do 33% Vzrok temu je trgovinska pogodbo z Italijo.— Ampak epidemija draginje zadene le gotove kraje. Na primer na Rakeku na Notranjskem stane 1 ducat jajc 12 dinarjev, v Bački pri Banatn pa stane 4 dinarje 80 par. In ravno tako je z draginjo za druge potrebščine. Plače so tudi tako različne. Če eden dela v okraju draginje dobi več plače, če pa dela v o-kraju, kjer je življenje ceno, tam pa manj zasluži. Kmečki delavci dobe 10 dinarjev na dan in hrano, a hrana pa mora biti dobra, in še.vino zraven. 10 dinarjev pa ima veljavo kakor je bila pred vojna krona. Najboljšo sliko si vsak nare di lahko glede denarne veljave če vzame dolar kot merilo (standard). Pred vojno si dobil za dolar približno 5 kron, in sedaj se dobi 45 dinarjev. Toraj ena petina (1-5) dolarja je bila 1 krona in sedaj je ena petina dolarja (1-5) 9 dinarjev. Mle-k — 3. zvezek. Psahn 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč .............................. ,ff 6. zvezek. Opomin k veseljn; Sveta noč-, Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Geslo ............................ ........ M CERKVENE PESMI Domaži glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1,— Tantum Ergo (Premrl) ...................... Ji Maine pesmi tt mešan zbor (Sattner) ........ J8 Panje Lingua Tantum Ergo Geni tori (Foerster) M K svetemu Rešnjemu telesa (Foerster) ........ M Sv. Nikolaj .................................. 81 18 EVHARI8TIČNIH PESMI Za mešani zbor ................... /lam MISSA in Honor em St. Josephi, Kyrie Cena 1^— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor....Cena 1.— PRILOŽNOSTNE PEMC za izvan cerkvene in društvene slarnostl, sestavu A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena L— NOTE ZA CITRE Koželj ski. Poduk v igranje m Buri pridejo, koračnica ..... ritrah, 4 ^ezkl 8J8 ................ J8 NOTE ZA TAMBURICE oioveuske narodne pešal za Umboraftki iker In petje (Bajuk) ............................L88 Rom šel na plaidne«, Podpori slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................L— Na Gorenjskem Je fletne ...... .•»••IIMIII RAZGLEDNICE Newyorike. Različne, ducat ................... .88 Iz rasnih slovenskih krajev, ducat .......... .48 Narodna naša, ducat ........................ M POSAMEZNI KOMADI pq .......... 8 center Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENK PUBLISHING COMPANY "16 WEST IŠth STREET NEW YORK, Kw ¥ « Ko sem vse te reči videl sem Ravno taka pesem je s So- -si res mislil, zakaj pišejo listi, da v Jugoslaviji ni svobode. Saj je bar svobodno ubijati ljudi ! Kaj pa še hočete! Saj je ravno tako kakor v Ameriki. Toraj dosti o tem. Jat sem ie dobil tretje piskta od *a*top- se pozurim nazaj, ker v?i par-aiki so- razprodani, namreč prostori na .parnikih. Hitro po- in "Šnirence' berem "knofe' pa jo udarim nazaj v Ljubljano. Čakal sem tam na pa mik "Paris" od 29. julija do lt ivgusta. Toraj sem im^l pre- ■ • • niče parobrodne drnlbe, da naj^ej časa opazovati gotove stra- ni. Kolikor sštil mogel ugotoviti — pripravljajo se na "smrt"! Vse je pobožno, vse gre v cerkev, in meli — no V8«j včasttT jeiuenda dobro,— preveč p»T nic dofero-. Tndr Wajo »vSi'eeJrtiva in kkk- (Nadaljemnje na 4. strani) ■A: "QLWA8 WAR O V New York, Friday, September 17, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ5X M MOREM TI RAZDDETI... L M ROMAN 12 2IVUENJA (T D ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Charlie Chaplin in ženske. ba brata naglo vstaneta in se poslovita, izgovarjajoč se na nujne posle. J "O, že odhajate? Ravno z vami in z Gardo sem hotela govoriti, kdaj bomo zopet igrali tenis," pravi Lena. Brata se priklonita. "Ravno sedaj imamo košnjo in sva bila danes po dolgem »"asu zopet prvi«" na Raneku," odgovori Werner. "Toda niste bili niti enkrat na (iosejru, odkar smo se preselili tja; mama je zelo huda na vas." '^Prosim, oprostite, milostljiva gu&pica, to bomo nadomestili, kakorhitro nam bo mogoče." "Ti moraš tudi priti, Garda," nadaljuje Lena. (Jarda izmenja kratek pogled z bratoma in v n.iunih oeeli lier« skrivno prošnjo, ki jo popolnoma irobro razume. "Pri tem stavim predlog, gospoda, jutri me spremite na Goseg; svojemu stricu in teti hočem predstaviti gospico Holl. Ako se skupaj peljemo, je prijetnejša." Lena s tem dogovorom najbrže ni bila zadovoljna, toda brata Gardo veselo pogledata. Tako so prišli do tega občutka, ki so se ga tako bali, ne da bi se jim bilo treba bati, da bi bili sami z Leno in njenimi ljudmi. Vsi navdušeno glasujejo in Klaus vidi, da je Garda vse izborao uredila. Lena je po njegovem mnenju mislila, da bo morala "tajnica" ostati doma in je upala, da bo mogla biti sama ž njim. Tako ji* tudi bilo, toda [>na Gardi ni mogla oporekati, ker so ji doma zabieevali, da mora biti do (i a rde zelo prijazna. Brata se <>d (iarde in Rene prisrčno poslovita in odideta. •M Lene pa sta se poslovila hladno prav do srca, kar je Lena dobro opazila. Pogled, poln jeze in sovraštva, poleti proti iteni. Tn ko lioee Rena zopet sesti, pravi Lena osorno: "Garda s teboj bi rada nekaj besed sama govorila." (Jarda pa smeje pogleda Reno. "Prosim, draga Rena, počakajte me v moji pisarni, ker mora ve še nekaj delati. V nekaj minutah sem pri vas." Rena s priklonom odide; in komaj je iz sobe pravi Lena: "Xe morem se naeuditi, Garda, kako izjemno odlično mesto si dala tej gospici Holl; saj se obnaša, kot bi bila tvoja najboljša prijateljica, mesto tvoja tajnica!" Garda jo pogleda. "Sa je tudi moja prijateljica. Lena." "Toda, moj Bog, to vendar ne gre. moraš vendar ostati od nje v primerni oddaljenosti." Z nepopisnim pogledom se Garda ozre v Lenin nejevoljen obraz. "Ali ne bi hotela meni prepustiti, da sama določim to oddaljenost?" Ijeno zalije rdečica. "Moj Bog, o sebi ne maram niti govoriti, toda kaj bo rekla mama, ko l»o opazila, kako zaupno občuješ s Hollovo?" Gardine ustnice se zategnejo. "Mislim, da se bom mogla pred teto zagovarjati. Ali imaš še kaj drugega na srcu?" "Mislim, da ne smeš dovoliti, da bi s tvojimi gosti obsevala kot tebi enakopravna." Garda se ponosno vzravna "Vsakdo se more izogibati Raneka, ako mu kaj ni všeč in če z gospico Hollovo noče občevati na enakem stališču. Meni je namreč zelo všeč in za mene je mnogo vredna in zato ne bom trpela, da bi bila na kak način zapostavijana To si zapomni, Lena. Naročila, kakor jih dajemo uslužbencem, i ospica Holl nima izpolnjevati. Prosim, da si to zapomniš." "Moj Bog. zaradi te tajnice se menda še hočeš iznebiti mene." "Prosim, da besede "tajnica" ne po vda rja š tako zanič-ljivo. Niti pojma nimaš, kako zelo je sposobna in vredna vse časti, ker si sama služi svoj kruh. Iznebiti se te nikakor nočem, toda pojasniti ti hočem, da ne bom trpela, ako bi hotela gospico Holl, ki mi je zelo draga, poniževati s tvojim neotesanim obnašanjem." Lena zategne ustnice, kot bi hotela jokati. Več ti je vredna kot pa jaz? "Na to vprašanje ti rajši ne odgovorim, Lena." Obe sestrični še nekaj časa sedite, ne da bi govorili kaj važnega. Slednjič vpraša Garda. "Ali je Hans že kaj resno iskal kako službo?" l>ena skomigne z rameni. "Moj Bog, sem pa tam pošlje kako ponudbo, ker ga papa vedno k temu siflL Toda še niti enega odgovora ni dobil. Ole dneve samo godrnja Veš kaj, Garda, prav prijetno ni na Gosegu; neizmerno je dolgočasno." "Ker nikdar ne poskusiš, da bi si poiskala kako opravilo, ki bi te zanimalo." "Kaj pa naj delam?" "To moraš pač sama premisliti." l^ena vstane. Tak pogovor ji ne ugaja. Ako ji je prišel kdo s kako zahtevo preblizu, je bila takoj odovdjena. "Ne bom te več zadrževala. Garda, ker moraš še s svojo tajnico delati." "Seveda! Torej, prosdin, povej startšem, da bom jutri pripeljala gospico Holl in da bosta prišla tudi Sassenova brata. "Da, to bom izvršila. Pozdravljena, Garda!" "Pozdravljena, Lena. In —- zapomni si, najdi si kak poael, ki te bo zanimal. Ne veš kako prijetno je, ako more kdo kaj detain!" Ko odide, gre Garda v svojo pisarno, kjer že najde Reno pri delo. Gardi »topi ,tik k njej ter ji položi roko na ramo. "Prositi vas moram za odpuščanje za svojo sestri čno, ker se je nespodobno obnašala proti vam." (Dalje priwdsglX . Ženske so bile vedno njegova slabost, so tridili vsi, ki so od blizu opazovali Charlie Ohaplina, ko je igrai v starem MacSennetovem študiju. Potem je prišel prvi njegov veliki film. Ciin je končal svoje delo, je odhajal iz študija s svojo glavno predstaviteljico in partnerko. Da, ženske so njegova slabost, toda izgube ga kmalu so sepeta'li med seboj njegovi prijatelji. Pa niso imeli prav. Ženske so nasprotno Ohaplino-va sila. Ljubezen je bila veil- so se zlasti spodtikali ob veliko razliko v starosti med Ohap-linom in njegovo ženo. Ta ljubezen je tudi kmalu ugasnila. Samo lepota mlade žene je bila očarala Ohaplina. Mildred pa ni bila dovolj inteligentna, ni se zanimalla za knjige, ki jih je imel on rad, njegove nemirne filozofije sploh ni razumela. Kmalu je spoznal, da je v resnici samo otrok. Ženske so ga sicer oblegale čim je zaslovel, toda Cliaplin ni znal igrati vloge zapel iivca. Ljubil je no njegov tvorni duh. Vsak vedno zelo globoko. Vedno je njegov film je inspirirala žen ska in vsak njegov usjjeh je bil plačilo ljubljenemu bitju. Edna Purviance, znana iz filmov "Zlata opojnost" in "Pariška priležniea", je zavzemala |K)sebno mesto v njegovem življenju. Nje in Pau-lette Godtjardove ne smemo prištevati med ostale njegove žene. Za Mae Kennedvjevo, Georgijo Halejevo in Virgini-jo Cherrilovo se je zanimal v prvi vrsti kot za igralke. Bil je zaročen s Polo Negri, toda ona ni nikoli nastopila v filmu ob njegovi strani. Se kot otrok ko je živel osamljen v mračni hiši siromašnega londonskega okraja, je sanjal Charlie Chaplin o lepi vili, ki bi ga spremljala sko^i življenje. Njegova mati je bila siromašna igralka ki se je le s težavo prebijala skozi življenje. Cliaplin ni imel prijateljev.' Zato je razmišljal o idealni ljubezni, da bi našel v nji nadomestilo za to, kar je pogrešal v otroških letih. Iskanje dostopne'sreče je potegnilo skozi njegove filme znano čustveno nit. Potem je pa šel od uspeha do uspeha in "v tem času je bilo njegovo čustveno življenje neprestano polno viharjev, trenutkov sreče in globokih razočaranj ('e bi Chaplin ne bil u-metnik, bi bil že davno naše) svoj ideal. Igralca pa vedno prevzame zunanjost. Ženska, o kateri je sanjal, bi morala biti lepa, toda lepota pripada samo mladosti. Toda pri lepih ženskah je končno vedno doživel razočaranja. Prva njegova žena je bila Mildred Harrisova. Ni ji še bilo 16 let, ko se je Chaplin o-ženil ž njo. Njena lepota je bila tako krhka, da filmska kamera nikoli ni mogla ujeti sladkega izraza na njenem obrazu. V filmu ni imela nikoli uspeha. Znana je bila kot najlepše dekle v Holl v wood. Zlobni jeziki Ovoje veselih src poskuša u-res-ničiti sanje, ki jih je sanjal siromašen deček pred 50 leti. Sivolasi Cliaplin je baje našel v Pauletti svojo novo mladost. S POTA V DOMOVI NO IN NAZAJ (Nadaljevanje z 3. strani.) sne! Vse lepe stavbe — samo fahrik nič. Saj velikih ne zidajo, le bolj majhne stavijo. Seveda, tudi kapelice so zadosti velike, kjer se reveži pote. Kadar sem jmel zadosti fa- floooououooooooooooooooooc, Pifilte nam ta cene Tosnib U-itov, rezervacijo kabin lp pojasnila ta potovanje. 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18tfc St, New York brik in cerkva, sem začel iska videl v življenju," je izjavil bil izročen na milost in nemilost ženske, na katero je polagal vse svoje nade. Lita Greyova nm jo rodila dva sina Charlia in Sydneya. Cliaplin ima zelo rad svoja o-troka in vedno je bil na počitnicah z njima. Lita je imela rada ves svet. Chaplinov dr«m ji je bil samo ^prehoden. Mnogo prijateljev je bilo vedno okrog nje in po salonih je neprestano igrali jazz. Chaplin ni mogel dolgo prenašati tega trušča, tujih obrazov in nereda. Napravil je temu konec, znan iz njegovega procesa, ko je zahteval ločitev zakona kar je dvignilo v Ameriki toliko prahu. Morda najbolje je ljubil Chaplin Edno Purviance, ki je nastopala v večini njegovih filmov. To je bila posebnav ljubezen, pomešana s strastjo in občudovanjem njene nadarjenosti Edni Purviance je o-hranil Chaplin vedno resnično in globoko prijateljstvo. Njegove tajne sanje po trajni ljubezni so se morda izpolnile, ko se je seznanil s Paunleto God-dardovo, ki je bila prej platinasta svetlolaska, zdaj pa nastopa kot čmolaska in s tem je postala njena lepota še očitnejša. Stara je komaj 20 let. Clialpin jih ima pa že blizu 50. Po njegovem mnenju je to naj-inteligentnejša ženska, kar jih je poznal. Nikoli ga ne nadleguje z malenkostmi, ne hodi ga gledat pri delu, kakor dela večina nevest in žen umetnikov. Kadar delata skupno, nikoli skupno ne jesta, nasprotno, Pauleta večkrat odpotuje za nekaj tednov, da lahko Chaplin mirno dela. Ali bo to zadnja Chaplinova ljubezen? Njuna ljubezen je izpremenljiva — zdaj ju dmži nežna beseda, zdaj zopet skupna igra, izprehodi ali skupni interesi. Tako je njuno razmerje vedno novo, vedno živo. ti tovaršije, katero sem dobil v osebi profesorja na vseučilišču Staneta Premelea. Zelo ga je zanimalo, ko sem povedal, malo turobno neki gospod, ko je na policiji prijavil tatvino. "Rad bi dal petkrat toliko, kolikor mi je odnesla, da bi jo kakšne automatične stroje ima-j mogel spet videti." ta Henry Ford in Westing- Nekemu industrijcu je izgi-liouse. Mene pa je zanimala jnila aktovka z važnimi lisbina- njegova delavnica v fini okusni miniaturi in tudi knjiga, katero jc spisal o tehnologiji. Od njega sem se podal še k našemu ".Trržetu". kjer je soproga pripravila zelo okusni prigrizek. Se sedaj sem ji hvaležen. Se pozdrav ter stisk -des- mi. Zmanjkala mu je tudi listnica z lepiim kupom bankovcev. Ko je izstopil, je opazil, da je oplenjen. "Med vožnjo se človek ni mogel ganiti," je poročal policijskemu uradniku. "Nad vse lepa blondinka z zelenim klobukom in srebrno lisico ni<*e ter dobroželeči zdravo inl^e je'med vožnjo ob vsakem zopet sem šel proti 'Ameriki, sunku prijemala za mojo roko KRETANJE PAŠNIKOV SHIPPING NEWS 18. septembra: Vulcania v Trst 22. septembra: Queen Mary v Cherbourg Bremen v Bremen 24. september: Lafayette v Ilavre De Grasse v Havre 25. septembra: Champlalu v Harre Rex * Genoa 27. september: Paris v Havre 28. september: Europa v Bremen september: Berengar.'a v Cherbourg Normandie v Havre 'J. oktobra: Roma v Genoa 6. oktobra: »Saturnia v Trst Queen Mary v Cherbourg 7. oktobra: lie (le France v Jlavre Kar se tiče potovanja, sem bil popolnoma zadovoljen, in priporočam potniški oddelek Gledala me je pri tem tako prijazno, da sem, odkrito povedano, ves čas premišljeval, ka- 'G. N." vsakemu, in prepri-lk? Vl se ž n-i° seznanil, ne čan sem, da bo vsak zadovoljen, kakor sem jaz. KONEC MIČNE ŽEPARKE. da bi se pred sopotniki osmešil. Ko je izstopila, sem misli'1 tudi jaz na to, da bi izstopil. A že je izginila v gneči in opazil Četa žepark, izmed katerih je vsaka izredno mična, strahu je ta čas potnike londonske podtalne žefleznice. Te pustolovke si izbirajo za svoje delo najrajši Tire, ko je v vozovih največja gneča, torej zjutraj, opoldne in zvečer. Kateri mož, posebno starejši mož se ne čuti zelo polaskanega, če se v tej gneči dražestno, mlado dekle nasloni nanj? In med tem, ko poskuša svoj nepremagljivi o-svajalski nasmeh, mu mlada dama neopaženo vleče iz žepa polno ali pa tudi prazno listnico "Žepanka, ki mi je danes ukradla denarnico, je bila najlepše dekle, kar sem jih kdaj S. oktobra: Bremen v Bremen !). oktobra: Conte (11 Savoia v Genoa 13. oktobra : Xormandie v Havre Aijuitania v CherbourgU 15. oktobra: Europa v Bremen IG. oktobra: i t v . . ..... i. Rex v Genoa sem, da sta z njo izginili tudi 20. oktobra : Queen Mary v Cherbourg 23. oktobra: Vuleania v Trst Cliamplain v Havre 2G. oktobra: Bremen v Bremen 27. oktobra : Aquitania v Cherbourg 28. oktobra: lie de France v Havre 30. oktobra: Conte di Savoia v Genoa moja aktovka in listnica. Ko sem tj ukradeni stvari iskal, je moja usoda zbudila med ljudmi krohot. Še predobro so opazili, kako sem z dražestnim dekletom koketiral in sedaj so mi lahko povedali, da sem postal žrtev kakšne članice zloglasnega bataljona žepark. A že dve postaji naprej je opazil neki gospod, ki se mi je smejal, da mu je zmanjkala zlata ura. 0-čitno je bil v vozu postal žrtev kakšne tovarišice moje lepe tatice." Kakor pišejo londonski listi, so mobilizirali celo vojsko detektivov, da bi prijeli žeparke, ki opravljajo svoje delo sicer spretno, a šele kratek čas. Obrazov teh žepark ni vsaj še v nobenem albumu zločincev. Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenike ▼ krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA T platno vei..............Jt ▼ fino usnje ve*..........LM ▼ najfinejše usnje res ....lil v najfinejie can je trda ves LM najfinejša Znate mM fina Te*. ........ Vknat, najfinejša m. «.............LM ▼ platno......M .LM SKRBI ZA DUŠO v platno ves.......... ▼ fino usnje rex...... T najfinejSe usnje vet t KVIŠKU SRCA . M .LM .LM « ▼ lmitirano nanje ves......Jt v nanje vex ..............M v fino usnje \ez..........L— ▼ najfinejše nanje vet ....LM t najfinejSe nanje trda ves LM ▼ bel ceUnlold vex.........LM NEBESA NAS DOM ▼ ponarejeno .............L— v najfinejSe nanje vex. ....LM ▼ najfinejSe nanje trda vex. LM Hrvatski molitveniki: fina vea. ....L— .LM ICtjehaj I Slava Begu, a fina Tea. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbssk; ▼ barvaste platnice vexano M ▼ belo koat vexano........Lil Cone Unto Me t platnice vexano .........Jt ▼ belo kost vexano........J5 Key ef Heaves fino veaano ..............J5 v nanje vexano.............79 v najfinejSe nanje veaano LM Angleški molitveniki: (ZA ODBAS2) Key of Heaven v ceUnlold vexano.........LM v ceUnlold najfinejša vex. ..LM V fino nanje vexano.......LM Cathelie Packet Manoal: v fino nanje veaano......LM Ave Marin: v fino nanje vemno......LM KNJIGARNA "GLAS NARODA 5 VAŽNO ZA NAROČNIKE Polesr naslova Je iLfcvldt.0 do tdaj lnuite plačano naročnino. Prvr fttferUku pomeni mesec, druga dan ln tretja pa »eto. Da nam prihr» nke nepotrebnega dela ln stroškov. Vas prosimo, da skudate naročnl-bu piavočasne poravnati. Pošljite naročnino jaravnost nam aU Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kraja all pa kateremu izmed xastoplkov, kojlb imena so tiskana x debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN eRATIKE; ČE NK JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE ADVERTISE in "GLAS NARODA" ZEMLJEVIDI CALIFORNJ4: San Francisco, Jaeeb 'X) LOKA DO; Pueblo, Peter CuUg, A. SattM Walsenburg, AL J. Bavnk INDIANA: Indianapolis, Fr. ZopasiU. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčig, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Of ttv / In Ifllnnla) JoUet, Mary Bambich La SaUe, J. SpeUcb Mascoutah, Frank Augustta North Chicago In Waukega*, thias Waršek MARYLAND: ^ Kltzmiller. Fr. Vodopivee MICHIGAN: Detroit, L. linger, Jacob Remik John Slapnlk 91rard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KnmM Toungstown, Anton KlkeU ORJJGON: Oregon City, Ore« J. KoMar PENNSYLVANIA: Bessemer, Mm Jevniktf B rough ton, Anton Ipavea Conemaugh, J. Brexevee Coverdale ln okoUca, Mrs. MINNESOTA: Chlsholm, Frank Goole Ely. Jos. J. Peahel Eveleth, Louis Goals Gilbert, Louis Veanel Hlbblng, JoLa PovSe Virgin, Frank Hrvatkfc MONTANA: Roundup, M M Panlan Washoe, L. NEBRASKA: Omaha, P. Export, Leafs Farrei, Jerry Okorn Forest City, Matt Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferench"\k Johnstown, John Poiaotx Krayn, Ant TauleU Luxerne, Frank Balloch Midway, John 2uat Pittsburgh In okolica, Philip Prof« Philip Prsgar j. , Steel ton. A. hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: MUwaukee, West AUla, FT. Sheboygan, mtk Broderlck I SEW YORK: Gowanda, Karl Uttle Falls. OHIO: Barberton. WYOMING: Bock Springs, Leola Tast Diamond vUle, Joe RoUcb Vsak te. kater« J« prejel. ▼A "SLU HI—PA* STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirju a platnenimi pregibi ............7.W POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI Jugoslavija- Dravska Banovina 30 JK> CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................16 NOVA EVROPA ................ M ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Colorado, Missippi, Washington, Wyoming ............36 minois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wiseooain, West Virginia. Ohio, New Vevfc, Virginia........«... .40 Narekom Je prOeiiti al v gotovini, Money Order ali poštne znanke po 1 aH S Če pošljete gotovino, rajto KNJIGARNA "GLAS NARODA'9 216 W. 18 Street Hew York, H. Y.