buy
united »Tate« Lavino«
onds
wnurt
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EN AKOPRAVN OST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
The Oldest	F(Sf®FENSE
Slovene	
Daily in	RTT\^
Ohio	jhB ctates
	jfwj MVINCt
Best	
Advertising	m
Medium	
ŠTEVILKA (NUMBER) 104
xxv. — leto xxv.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MAY 4, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 104
pIKI NEVZDRŽNO PRO-DIDAJO NA VSEH FRONTAH
•ttesta Mandalaje, ki je v razvalinah, PJ'odira ena japonska kolona proti hdiji, druga iz Lašia po Burma cesti proti Kitajski.
danes z zavezniki, da ni ruske armade in ruskega ljudstva?
Angleži razbili tovarne strojev za nemške podmornice
kolona je od ruše-bicUji, &)-
Do p japonska ko-* '"esw: *0 ipji , . ^^®Jciehu, katero wdeset milj dalje v
(If
or# !}■
W
m.
■jska

d?.
=^0 s takšno mno-
-»»11, zavladalo upa-(^0 g:,^^ končno dospe-^a. ° Potrebna letalska
'fazvj
^,da
ki 'alin,
■ kup razvalin
je postalo mesto j® danes le še japonska baza za
je po-
' tlatlarl	j^-
)zi ,. ^ Kitajsko, in si-
^aanja vrata".
Japonsko prodiranje v Novi Gvinf ji
Neka zavezniška baza v Avstraliji, 3. maja. — Močne japonske čete prodirajo po Mark-ham dolini Nove Gvineje, in dasi ni bil še dosežen njih kontakt z zavezniki, se vendar smatrajo za japonski poizkus, da zavzamejo Port Moresby.
Ena japonska četa je dospela do kraja Nadzaba, ki leži 27 milj zapadno od ^raja Lae. Neka japonska patrulja pa je prodrla do kraja Salamaua, ki je drugo japonsko oporišče v Gvineji.
Stvar stoji slabo za zaveznike
Zavezniška stvar stoji jako slabo v teh deželah, kar je pripisati, prvič briljantnosti ja-panskih bojnih potez, in silnemu pomanjkanju zračne sile pri zaveznikih.
Tovarne v Augsburgu so bile tako poškodovane, da je bila uničena večina maši-nerije za izdelovanje Diesel motorjev.
Jugoslovanski le+alci
Se bo pričela registracija
za nakup sladkorja za družine
Kž
i	smatra za člane družine, zato se morajo
•^^ki ali služabnice družin posebej registrirati.
'S	^ ^
r^a pričela registra-, bo vršila registracija v East k	sladkorja
^ %-aviin	po-
inteligentno,
^ % iiobene zamude in
0

tti ^
,ni
Si sorodne odra.i-J^ ^"ložitvi. Eden ,-6istHf Članov družine \ Ifi za vse ostale.
prišel registri-slarii,^ kolikšna je


Sglw, Ra primer si' V šoli, ga ne
'''k karto

evne
^Ve. prav malo pred
o družini
'tojr iz vseh oseb, ter^ ®nem gospo-^j^nitvi	^'^odne po
formule
so prepro-

obstc
LONDON, 2. maja. — Težki angleški bombniki so prekrižali račune Adolfu Hitlerju, ki je nameraval preko poletja ojači-ti vojno svojih podmornic proti zavezniškim ladjam, ker so mu razbili največjo tovarno, ki je izdelovala motorje in stroje za nemške podmornice.
Angleški izvidniški letalci, ki so se vrnili po bombardiranju nad Augsburg, kjer se nahajajo največje tovarne Nemčije za izdelovanje teh strojev, so fotografirali razvaline. Angleško ministrstvo zračne sile naznanja;
"Danes je gotovo, da bo moral marsikateri trup novih podmornic ostati prazen, ker ne bo zanj potrebnih motorjev."
T^om drznega napada dne 17. 'aprila, je bila porušena celotna streha neke take tovarne, tako da ni nobenega dvora o tem, da je porušena tudi vsa šinerija v notranjosti.



RUSI OBETAJO SE V TEM LETU PORAZ HACIJSKE NEMCUE
Armada je prisegla, da bo še letoŠD> leto izvojevala popolno zmago nad Nemci, ki ne bodo prišli nikoli več do ofenzive.
izjave o nacijski ofenzivi, so smešne izjave pavlih, pravi "pravda"
Na sliki vidimo jugoslovanske letalce nekje v Afriki, ki se bore ob angleški zračni sili v Sredozemlju. Prizor na sliki kaže letalskega m£:hanika, ki nese stwporamo -po vodi na letalo jugoslovanskega pilota, da si slednji ne zmočj svoje težke letalske ohleke.
-^-J-
MOSKVA, 3. maja. — Čete sovjetske armade so danes ob vsej 2,000 milj dolgi fronti prisegle, da bodo izvedle in uresničile prvomajsko dnevno pove-
Friedrich, vojak 58. pehotne divizije, je izjavil:
"Ruski vojaki so vdrli v našo podzemeljsko stanico. Niti e-den izmed enajstih mož, ki smo
Ije Josipa Stalina ter da bodo i bili notri, se ni postavil _ v bran, šd letošnje leto izvojevale zma- j temveč smo se vdali brez vsake-go. ^ Hkratu je dala Rusija ra-1 ga odpora. — Vsi smo že siti zunieti, da ima v načrtih svojo
lastno' pomladansko ofenziyo.
Napoved ofenzive
Službeni časopis Pravda pravi:
Prihod jugoslovanskih in angleških vodij v Jugoslavijo
Obnovitev dela v Aluminum Co., of America tovarni
vojne, ki se tako zavlačuje. Pozimi je bilo nepopisno mrzlo, tako da smo vsi zmrzovali. Zdaj pa je napočila pomlad, mi pa moramo ležati v vodi in blatu "Posebne prilike pomladi, ko, na odprtih poljih. Kdaj se bo I so poplave tajajočega se snega j končala ta vojna ? Že sama ide-zavrle in deloma ustavile rusko i ja o drugi taki zimi, je neznos-prodiranje, se bodo kmalu iz- na."
premenile, nakar bomo začeli še
Madison šoli, 1130 Addison Rd.
N. E., in v Hodge, 1075 E. 74th St.
V 32. vardi pa bo registracija v sledečih šolah;
East Clark, 885 E. 146th St.
H. W. Longfellow, 650 E. 140th | "Mestne dvorane se ne bo od-
obsedenec smith ne bo dobil dvorane
Mesto Cleveland je odločilo, da ne bo dajalo v najem Public dvorane shodom in govornikom, ki so znani izolacionisti, pacifisti in defetisti. Prva posledica tega odloka je, da je mesto odklonilo, oddati v najem dvorano Geraldu L. K. Smithu, znanemu ameriškemu fašistu in Coughlinovemu prijatelji, ki se obnaša kot kak obsedenec na govorniškem odru. — Zupan Lausche je tozadevno izjavil:
I Iz Beograda naznanjajo, da je odskočilo v Jugoslaviji iz angleških letal več angleških in jugoslovanskih voditeljev na zemljo.
V petek je odšlo z dela 60 delavcev, ki pa so se snoči zopet vrnili do nadaljnega na delo.
I Vpiq ^ družini. Da-'U op-^ ^ tišino, težo, bar-1 ter starost vsake-^ druži
K.
ki
zim.
ne
ker se bo on ko pa pride ob ov bo prinesel s
St. Memorial, 410 E. 152nd St. Nottingham. 18320 Nottingham Rd. N. E..; O. H. Perry, 18400 Schenely Ave N. E.; William H. Brett, 15630 St. Clair Ave. N. E.
dalo Geraldu L. K. Smithu, ker je to v najboljšem interesu našega mesta."
Hi
je	člani družine
^	vprašanje,
v'^Co	služabnika ah > ^ "hnti morda enega
k	v družini tu-^^žine. Služabniki
t^ti	morajo sami re
iztirjenje vojaškega vlaka v franciji
NEW YORK, 2. maja. — Poročila, ki so dospela danes v New York naznanjajo, da je bil v Franciji te dni iztirjen že drugi vojaški vlak, pri čemer je bilo ubitih 40 do 50 nemških vojakov.
Vlak je skočil s tira v bližini postaje Rouen, kjer je bil komaj pred tednom dni iztirjen neki drugi vojaški vlak. Nemške oblasti so pričele nemudoma izvajati represalije ter aretirale veliko število talcev.
Uročijo lahko
■>Ue,
karte glavar-% 01., bo dobil
L
tor.
nanje
S
v javnih šolah
^ se v javnih šo-^ ^ kjer žive kom-^^^eni Slovenci, se
večni napadi na corregidor
Glavni stan generala Mac-Arthurja v Avstraliji, 2. maja. — General MacArthur izjavlja, da je trdnjava Corregidor izpostavljena skoro noč in dan japonskim zračnim napadom in topniškemu obstreljevanju. A-merikanci in Filipinci pa se hrabro drže ter niti ne mislijo 'na predajo trdnjave.
indija se ne bo borila
k L ^ ' Indija, 2. ma-stranke vseindske-j® danes odločil, n •	indijskega
ill .• J Se nikar ne bori v

Pi-i
M
invazije.
Japonci na Bur-^^ati Indije, so polo-
So
žili indijski voditelji ves svoj vpliv na tehtnico, da pregovore indijsko Ijudstvp, naj se ne bori proti Japoncem, temveč naj izvaja napram njim samo pasivni odpor, katerega pridiguje že toliko let Mahatma Gandhi. — Japonci imajo torej v dosegu roke zrel sadež.
Vaje in seja	|
Nocoj točno ob 7.30 uri se vrši vaja na odru Slovenskega delavskega doma, Waterloo Rd. za igro "Dolžnost jo veže," katero prjredi društvo Waterloo Grove št. 110 WC. Jutri večer ob 7:30 uri pa se vrši seja ve-seličnega odbora tega društva in sicer na domu predsednice Celije Jaklitz, 1251 E. 173 St. Prošeni so vsi, ki imajo vloge, da pridejo nocoj na vaje, odbor pa na sejo jutri večer.
Sinček umrl
Včeraj zjutraj je umrl v Charity bolnišnici Lavrence Klein-dienst, tri tedne stari sinček, prvorojenček družine Lawrence in Ehzabeth Kleinrienst, 8115 Simon Ave. Pogreb se vrši iz Joseph Žele in sinovi pogrebne-za zavoda, 6502 St. Clair Ave. danes popoldne ob 1. uri, ter na Calvary pokopališče. Naše so-žalje.
Zadnji večer kegljanja
V sredo večer, 6. maja, ob 6:30 uri bo 40 kegljačev in keg-Ijačic Slovenske zadružne lige zadnjikrat kegljalo v tej sezoni. To pot se bo vršila bitka med moškimi in ženskami. Po kegljanju se vrši prosta zabava in razdelitev nagrad ter so vsi kegljači vabljeni, da se udeležijo.
Izredna seja
ANKARA, Turčija, 2. maja. — Poročila iz Be9^Ta4a,„nazoa-.i njajo, da je odskočilo v Bosni z angleških letal večje število visokih jugoslovanskih uradnikov in angleških strokovnjakov s padali na zemljo. Oblasti so aretirale dva Angleža in več Jugoslovanov.
(Poročilo ne omenja, da-li so angleški strokovnjaki morda vojaški voditelji in če so se hoteli pridružiti armadi generala Mihajloviča, ki se bori na Balkanu proti osišču.i Visoki jugoslovanski uradniki pa utegnejo biti reprezentantje jugoslovanske zamejne vlade v Londonu).
Istočasno se poroča iz Ankare, da je pričel jugoslovanski general Mihajlovič s svojo pomladno kampanjo ter da je pričel napadati gamizije osišča v Bosni.
V petek ponoči so Mihajlovi-čevi četniki vdrli v glavni stan hrvaškega Paveličevega generala Kvaternika, kjer so ubili kak tucat visokih častnikov.
jačje vojaške operacije kot v preteklosti."
Norčujoč se iz nemških napovedi o pomladanski ofenzivi, češ da so to napovedi Pavlihe, pravi "Pravda:"
"Rdeča armada bo spomladi nadaljevala s svojo ofenzivo."
Izjava vojnega ujetnika
Letos bo obračun s fašističnimi banditi
"Pravda" pravi: "Naše A^o-jaštvo je vešče v vporabi vse-kega najmodernejšega orožja, bo bilo tekom pomladi in poletja fašistične bindite še vse I bolj neusmiljeno, kakor jih js ; bilo pravkar minulo zimo. Leto 11942 bo leto totalnega poraza
Nemški vojni ujetnik, Ernst i mašističnih hord."
Dela,vski zastoj v plavžih A-luminum Co., of America, ki se je pričel v petek, ko je pustilo
vniL nL	oncsposobili Nemcem'tri
se prične ob enajstih, 75 do 80
bojne ladje, ki ne morejo v akcijo
več mesecev časa. — Angleški letalci so bombardirali Copenhagen, glavno mesto Danske.
LONDON, ponedeljek, 4. ma *
odstotkov delavcev.
Stvar je namreč vzel v svoje roke Delavski vojni odbor, na- Škoda na njih je tako ogromna, da bodo vzela popravila
kar so delavci sklenili, da se vrnejo na delo ter počakajo njegove odločitve. — Izpor je bil posledica dolgotrajnih nezadovoljnosti, ki so že marca meseca povzročile zastoj v delu.
Delavci med drugim zahtevajo, da se prične kompanija pogajati z unijo glede bonusov.
Delavski vojni odbor je nedavno razsodil, da so bonusi del dohodkov in kot taki predmet kolektivnega pogajanja.
IZ
Seja Prog. Slovenk
Jutri ob pol osmih zvečer se bo vršila redna mesečna seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 1. Ker bo seja zelo važna ter se bo ukrepalo <la nji glede naše konvencije, zato so članice prošene, da se gotovo polnošte-vilno udeleže. — Tajnica.
mihajlovič ni ujet
LONDON, JIC je sprejel Londona sledečo brzojavko;
"Uradni ^jugoslovanski krogi v Londonu kategorično zanikajo vesti iz Stockholma in Ber-na, da so Nemci ujeli generala Draža Mihajloviča, vojnega ministra in poveljnika redne jugoslovanske vojske."
ja.—Nemški bombniki so bombardirali zgodaj danes zjutraj nekatere angleške kraje.
, LONDON, 3. maja. — Angleški bombniki so snoči napa dli Copenhagen, glavno po Nemcih okupirane Danskr^
Ofenziva angleškega letalstva ne" hrvatske države so popol-
širjenje nezadovoljstva v hrvatski
LONDON, (NYT) — Po zanesljivih poročilih, hrvatski kmetje bežijo v gore, boječ se.
mesto I da jih bodo poslali na rusko bo-I jišče. Vzhodni predeli "neodvis-
noma pod oblastjo četniških oddelkov, ki so znani pod ime-
Angleška zračna sila nadaljuje s svojo ofenzivo proti Nemčiji ter proti po Nemčiji zasede-! nom "zelena vojska", ki upajo, nim krajem. Danes so angleški; da se bodo združili z oddelki ge-bombniki bombardirali Pas de j ^erala Draža Mihajloviča. Trdi „ , . , , r. I I 4. se, da imajo cetniki pod svojun dohK! v	bar le- ,u,^k:or8tvoii skaraj Ilosno
tali#ca v Abbeville.	'
Telefonska številka
Mr. John Močnik, slovenski krojač, ki ima trgovino z mod-1 tako zdelale, da bo vzelo
Nemške ladje onesposobljene za akcijo
LONDON, 3. maja. — Angleška vlada naznanja, da so nemške bojne ladje Gneisenau in Scharnhorst ter težka križar-ka Princ Eugen definitivno postavljene izven vojne akcije, ker so jih bombe angleških .letalcev
več
in Hercegovino.
nim blagom na <72 East 185 mesecev, preden se bo moglo te
St. in ki stanuje sedaj na 18117 Hiller Ave. je dobil novo telefonsko številko: KEnmore 2957.
srbski otroci v vojni
Na sestanku nekega društva učenjakov v Londonu se je prejšnji teden odigral dogodek, ki je pretresel vse navzoče. Jugoslovanski prosvetni minister g; Milan Grol je govoril na zborovanju 250 profesorjev in učenjakov, ki so se setali k pogovoru o sestavi "mladinskega načrta" za dodatek "atlantskemu načrtu."
"Preden začnemo vprašanje reševanja idealne rešitve bodo-Nadzorni odbor Zadružne ke- čih vprašanj, je dejal dr. Grol, gljaške lige se opozarja, da se | "spregovorimo o težkem ypra-
jutri večer, 5. maja vrši izredna seja na domu tajnice, 731 E. 157 St. Bodite vsi navzoči!
šanju, kako obdržati pri življenju tisoče otrok . . . otrok brez staršev, otrok brez kruha in
strehe, ki jih kosijo bolezni in lakota ...
Klanje v Kragujevcu je navdalo našo mladino s strahom . . Da bi dosegli zaželjeno število žrtev, ki so ga od 2300 povečali na 4600, so Nemci napodili štiri gimnazijske razrede s knjigami pod rokami na mori-šče. Otroci so si s knjigami morali zastirati pogled v puškine cevi. Nemci so jih vse pokosili z mitraljezi. Po tem pokolju se je število srbske mladine, ki tava po cestah in gozdovih kot divja zveri,, še povečalo . . . "
Po teh besedah se je Milan Grol zgrudil in zjokal.
ladje popraviti.
Silen udarec fašističnim nadam
S tem je bil zadan porazen u-darec nemškim, italijanskim in japonskim upom in nadam, da se bo lahko izvedlo istočasen pomorski napad napram silam zaveznikov.
Mesto šestih težkih in velikih bojnih ladij, ki so bile piriprav-Ijene za boj, ima Hitler zdaj samo še troje ladij. To so: o-klopnica Tirpitz, ki odriva 35,-000 ton vode, mala oklophica Admiral Scheer, ki ima 10,000 ton prostornine, in križarka Princ Eugen.
Tirpitz je v Norveški
Oklopnica Tirpitz je v Norveški, kjer pazijo nanjo angleški letalci, ladjo Gneisenau so našli angleški letalci v poljskem pristanišču Gnydiji, ladja Scharnhorst pa je v nemškem pristanišču Kielu.
$74,786 na minuto za vojno
WASHINGTON, 2. maja. — Zedinjene države potrošijo sedaj v svoji vojni proti osišču vsako minuto $74,786.
Do danes, ko se bližimo petemu mesecu vstopa v vojno, je potrošila Amerika $107,692,000 na dan ali $4,487,000 na uro.
vargas na potu okrevanja
RIO de JANEIRO, 2. maja: — Predsednik Getulio Vargas, ki je bil včeraj tekom avtne nesreče ranjen na desni nogi, je že na potu okrevanja.
: 08BHER CIEVEUW© SAFETY CdUNGl.
\
gl'RAN 2.
Ei N A" K O P R V Kf O S ^
I. inajM
• maja,
UREbNlSKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"

ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year — (Za celo leto) ....................................................................................$6.50
For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 3.50
For 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2,00
UREDNIKOVA POSTA
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
for One Year — (Za celo leto) .........................
For Half Year — (Za pol leta) ...........................
For 3 Months'— (Za 3 mesece) .........................
..$7.50 .. 4.00 .. 2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year — (Za celo leto) .................................................................-...................$8.00
For Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................... 4.50
Pismo Iz New Yorica
Oni dan smo imeli priliko za j ali si govoril v imenu Ameri-daljši razgovor s človekom, k^ke?"
je v zvezi z washingtonskim u-| ■ "Ne predstavljam ravno A-radom za "Facts and Fugures".* merike, poznam pa mnenje vo-Zelo zgovorna narava in ko si; dilnih krogov. Če tisto prej iz-
z njim skupaj, je treba poslušati, za spraševanja ne dobiš dosti prilike.
Ko poslušaš in poslušaš, vča-
raženo mnenje še ni vkoreninje-no v vseh tistih, ki imajo v takih rečeh kaj besede, se pa počasi prav gotovo ukoreninja.
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
104
sih nehote pomisliš: "Ali je to j Po mojem trdnem prepričanju vse sama zlata ruda, kar se ko- bi pa moralo to mnenje biti že piči iz njegovih ust? Pa prav'davno v vseh ameriških in sve-preveč že zato ne smeš dvomiti, tovnih glavah ..."
POLOŽAJ MALEGA ČLOVEKA V LJUBLJANSKI POKRAJINI
Kmetu in delavcu v Ljubljanski pokrajini ni treba zavidati položaja.
Letina ni bila slaba, s tem pa ni rečeno, da je kmet preskrbljen. Morijo ga z drugimi težavami vred tudi rekvizicije. Cene pridelkom, ki jih mora oddati oblastem, so primeroma nizko določene. Pšenica na primer 155 lir za sto kilogramov. Pod roko je cena trikrat do petkrat višja. Za seme sme ohraniti kmet 200 kilogramov na osebo. Kontrola pa ni bila posebno stroga. Zato je marsikdo lahko manj oddal za rekvizicije kot je bilo predpisano. Ostalo je ali sam porabil in prodal za mnogo višjo ceno. Nekateri so na ta način napravili lep denar.
Tudi svinje so prodajali po mnogo višjih cenah nego so bile uradno določene. Od srede oktobra naprej so se , pričele rekvizicije tudi za svinje. Seveda so cene mnogo nižje kot pri prosti prodaji. Sploh se zdi, da bodo rekvici-cije postale mnogo strožje kontrola natančnejša. Oblast opaža, da sami predpisi ne zadostujejo. Žita je kmet primeroma malo prijavil, maslo je izdeloval kljub prepovedi in tako dalje, zato je podobno, da se bo vse močno poostrilo. Pričele so že grožnje s konfinacijo in podobnimi kaznimi za tiste, ki bi se tie pokorili.
Zelo dobra je konjunktura za prodajanje lesa. Sekanje v gozdovih se močno forsira. Podobno je, da bodo prišli predpisi, koliko lesa je treba izvoziti v Italijo. Bati se je, da bodo slovenski gozdovi silno trpeli.
Bi ezposelnost delavstva ni posebno velika, ^e manjša bi bila ali bi je sploh ne bilo, če bi se uresničile napovedi za velika javna dela. Toda v tem pogledu je doslej ostalo pri samih besedah. Industrija trpi radi pomanjkanja surovin. Sicer je pa večji del slovenskih industrijskih podjetij ostal na ozemlju, ki ga je zasedla Nemčija. ,
Delavska zbornica je spremenjena v Pokrajinsko delavsko zvezo. Vanjo spadajo vse obstoječe delavske strokovne organizacije. Predsednik je dr. Branko Alujevič. Druge zbornice še normalno poslujejo.
Pod nemško okupacijo so vse delavske strokovne organizacije prepovedane in ne obstoje več. Dovoljena je le nemška delavska organizacija v okvirju narodnp socialistične stranke. Vsi slovenski delavski voditelji so pregnani. Deloma so jih takoj zaprli, deloma so še sedaj v koncentracijskih taborih. Viktor Eržen je bil na primer dolgo zaprt v Mariboru, pozneje pa pregnan v Srbijo.
V Ljubljanski pokrajini razne delavske organizacije šq žive, oziroma vsaj živitarijo. Mnogi stoje bolj ob strani, zakaj vsiljuje se jim nov način delavskega organiziranja, ki ga pa naše delavstvo noče.
Delavstvo vidi, da so vse lepe obljube od strani okupatoiske oblasti le pesek v oči. Beda in pomanjkanje naraščata. Mnoge težkč pridobljene delavske zaščite so postale praktično brezpomembne, ker manjka surovin. Radi tega tudi mora priti do večje brezposelnosti. Podpore za brezposelne so pa ukinjene. Mesto kruha in socialne zaščite dajejo delavcem parade in jim prirejajo ' po tovarnah koncerte.
Delavstvo je solidarno z vsem narodom v odporu z, per okupatorje. Kdor je protežiran pii Italijanih, naj ])o toga ali onega stanu, ga zadene obsodba naroda.
GENERALNI PRAVDNIK ZAGOTAVLJA LOJALNO ČASOPISJE
ker nehote ob vsaki beeedi dobiš vtis, da sedi pred teboj dvesto procentni Amerikanec, ki poleg tega govori kolikor toliko v imenu uradne Amerike. Še bolj zraste njegov ugled v
Sklonil sem svojo ubogo glavo in ji na tihenf povedal, da je še daleč od tega, da bi bila — svetovna . . . In sem tuhtal dalje: Kako na vsem svetu naj se povrne nazaj, kamor spada, na-
tvojih očeh, ko ti pokaže svojo i gg Primorje in naš Korotan — študijo, s katero je spravil obj^rez geografskih mej? In celo ves kredit v W^shingtonu in! brez prav resnega premikanja sploh v Ameriki madžarskega} geografskih mej . . . bolje men-agenta Eckharta ... Ko so či- j rečeno: Brez političnih mej ? tali v Washingtonu tista odkri-1 če se tisto mnenje res za-tja, so Eckhartu takoj vzeli do- rašča v glave "vodilnih krogov"
voljenje za klepetanje diu.
po ra-
kje in kdaj bomo mi ubogi slovenski zemljani dobili — ga-
Tako torej, brez vsega ta A- ranči j 7 Pa smo že kar sitni, da merikanec ni. In ko tako naprej j teh garancij še od nikoder ni.
in naprej razklada svojo politično in nepolitično modrost, priteče potok žive besede do takega ■ ovinka, da lahko plane| z vprašanjem, kaj on misli o povojni uredbi Evrope. Ker si pač slovenski človek in pri vprašanju glede bodoče Evrope nehote najprej misliš na Slovenijo in njene meje, svoje vprašanje nevede postaviš tako, da ti vsaj o-ko, če že ne beseda, razodeva dve veliki imeni: Primorje in Korotan . . .
Tako je torej bilo z menoj ob tistem Vpfašanju. Mož na stolu pred menoj se je nasmehnil in| prav počasi porival besede iz sebe. Zanj je imela vsaka tako i-meniten poudarek, da je očivid-no užival ob njem, meni je pa bila, kakor bi se nekdo z naj-mrzlejšim ledom dotaknil mojega srca:
"Ali se vam ne zdi, da bi so fcilo treba po dvatisočletnem govorjenju o. bratstvu med l judmi in med nar&di v obraz smejati človeku, ki še v naših demokratičnih časih govori o kakih geografskih mejah med državami v bodoči Evropi?"
Malo je manjkalo, da mi ni sapa pošla. Niti za hip nisem
Ha! Res lepa reč tisto dvati-sočletno govorjenje o bratstvu med IjudnTi in narodi, toda — tisočkrat žal! — je pač le preveč zgolj — govorjenje . . .
Prepričan sem globoko v svoji duši, da je naš slovenski narod najmanj doprinesel k tej svetovni, dva tisoč let stai'i krivdi, da je namreč ostalo največkrat pri samem govorjenju, pa naj je že v teku stoletij to ali ono "gibanje" imelo patent nad besedo o bratstvu. Toda čeprav naš narod ne nosi krivde na tem, afi v zelo zelo majhni meri, in je že na razne načine pokazal, da bratstvo pri njem ni prazna beseda, vseeno, spričo takih sosedov, mu kar nič ne kaže, da bi se zadovoljil le s kakimi "bratskimi" mejami napram Nemcem in Lahom in še Madžarom po vrhu . . .
Vse preveč tega in takega "bratstva" je že užil onstran in tostran ''geografskih" mej.
Toda pred menoj je-še vedno sedel tisti zmaj, ki je madžarskemu Evkhardlu zamašil usta z dihom svoje mogočne sape.
Ne morem ga. odpraviti zgolj z zamahom roke in pozabi jen j a njegovih besed. Iz vsega njego-
Najlepša hvala ma Mr. L. Šemetu in Mr. J. Steblaju za toliko truda in dela. Seveda hvala gre tudi mladim igralcem in pevcem, ki so se tudi zelo trudili.
Hvala lepa našim pridnim delavcem in delavkam, ki so bili vseskozi na mestu.
Ne bom imenoval vsakega posebej, pač pa vse priznanje vsem, ki ste pomagali na odru, za baro, v kuhinji, pri vratih ali kje drugje.
Hvala lepa urednikom lokalnih časopisov, ki so nam bili pomoč z oglaševanjem. Iskreno zahvalo tudi izrekamo našim tr govcem za njih naklonjenost in finančno pomoč, kot tudi vsem posetnikom, ki ste se v tako o bilnem številu udeležili koncerta. Prisrčna hvala tudi posetnikom iz Pennsylvanije in Bar-bertona, ter se priporočam, da nas zopet posetite v jeseni, ko bo zbor imel svoj jesenski koncert, ki se vrši 15. novembra.
Javnost se prosi, da ne bi tisto nedeljo prirejala kakšnih priredb, kar bi škodovalo vsem prizadetih.
Sedaj je po koncertu in je čas, da starši vpišete vaše hčerke in sinove v Mladinski pevski zbor. Vstopnina je prosta in tudi mesečnine ni nobene. Priliko imate sedaj, da vaš otrok spada k mladinskemu pevskemu zboru!
cejsnja ,v
gre učitelje- vidne razlike med narodi, pomeni to začetek izroditve ter tako v našem primeru ni ger-manizacija, ampak uničenje germanske bitnosti. V zgodovini se le prečesto dogaja, da se osva- podnebja jalcu sicer posreči s pritiskom vsiliti tlačenim svoj jezik, da,
pa po tisoč letih njegov jezik govori neki drug narod, to pomeni za zmagovalca prav za prav—poraz.
"Ker pa narodnost, oziroma rasa ni v jeziku, ampak v krvi,
bi se o germanizaciji lahko govorilo šele tedaj, če bi se na kakršen koli način posrečilo podložnim spremeniti kri. To pa je nemogoče."
Da, tako je zapisal Hitler. On tudi verjame, da kri ni voda!
Zato je bil prepričan, da Gorenjci ne bodo sprejeli niti nem škega jezika niti ne bodo spremenili slovensko kri v nemško kri. Preostajalo ni nič drugega,
kakor da ostane pri svoji trditvi, da se lahko germanizira le zemlja.
Sredozetfli*
Sredozemski P-
je ?
ostor kar 5«
enota, z®
jlinstva ®
pUUIXV:^J-,	^ #
Kar se pa tice 'J"j ' > jo V njegovem o
L da si	5?
da g"™« celo o ^
diteranski , sre	L
Nemški znanstveni
dejal, da je
svasveknmo
žestveni grob nor	,
manstva, kakor ^
da je M, življen#;^;
lagodenih mcditeia 1 stev.
svoji zi
ilitičn'

""•Biinmiiiii Z Riko\ ^ deloval kskor je "^ttškifa
^ fašist ^ sile, ( ^ope, i ba Ja >] zoper Buharii Nevu, m %ki 'ttočjo 'ftih
•jev se H 'i kro li P.
Toda v vsej
je bil ta prostor P°	fii^^kistan InkrsLt eiioten, .**
ga imperija, m f	ge-.
. Pred Rinaljani	.
vec.
čani, Kartagenci m
prizadevali s ta
Grk'
[0
John Terlep
predsednik.
1. N.
pomislil na to, da bi se delal ne -1 ygg^ pripovedovanja se mi vsiljuje vtis: Imam vpliv in moj vpliv raste iz dneva v dan in ss razliva po celi Ameriki.
Če pa ta vpliv ni varljiv, kaj pravite, gospod urednik, kako se bodo dale tam okoli Slovenije in cele: Jugoslovije narediti politične meje namesto—"bratskih"?
Nardžič.
vednega in ga poprosil, naj svojo misel bolj natanko razloži.
Seveda sem razumel. S tem pa ni rečeno, da nisem imel ničesar pripomniti. Pa spet ni re čcno, da sem vedel, kaj naj pripomnim. In to mi je delalo za hip skrbi. Pa res samo za hip.
N'3 mislite, gospod urednik, da sem se tako hitro našel iz svojo zr,drege. O, tisto ne. Rešil me j^
mož sam, ki je l<ar naprej govo • Zahvala in drugo
ril m ze v naslednjem stavku speljal tok svojih besed v dru- Cleveland, Ohio. — Sirotica gačno smer. Pustil sem ga go- je bila rešena, rešen je bil celo-vcriti, jaz sem pa med tem silno i kupni mladinski pevski zbor in zrostal za njim in obtičal kar j ž njim vred sta bila rešena tu-pri — geografskih mejah ... i di učitelja Mr. Šeme in Mr. Ste-
Po dolgem poslušanju—-vsajiblaj.
nn videz poslušanju — sem spečj Koncert, ki se je vršil dne 19. ujel hipček na ovinku njegove-j aprila ter ga je priredil Mladin-ga besednega potoka, da sem'ski pevski zbor SDD na Water-vprašal:	loo Rd., je za nami. Odbor zbo-
"Ali govoriš sam od sebe, al', ra se najlepše zahvaljuje vsem, so ti drugi povedah? Hočer^i i ki so na ta ali drugi način pri-reči: Ali je to le tvoje mnenje, | pomogli do tako lepega uspeha.
Janko N. Rogelj:
Preseljevanje Gorenjcev
Prišla so zakasnela poročila iz domovine, ki nam pripovedujejo, kako izseljuje Hitler Gorenjce v Srbijo in druge kraje. To še ni vse. Či-tali boste še druga p oročila, ROGELJ ki bodo sledila. To ni nič novega za človeka, ki je čital Hitlerjevo knjigo "Moj boj." Še bolj jasno pa je povedal v knjigi "Nemški abecednik," kjer so bile priobčene slike in zemljevidi, kako daleč v Slovenijo sega nemška zemlja. Knjiga je izšla v Berlinu leta 1938. Čital jo je vsak Nemec, tako tudi v Kočevju.
V knjigi "Moj boj" Hitler tolmači germanizacijo na ta način:
"V zadnjih sto letih je bilo res prav žalostno, ko je rtioral človek gledati, kako so se v teh krogih (preživelega meščanstva) često v najboljši veri igrali z besedo "germanizacija." Sam se spominjam, kako je v moji mladosti prav ta označba zavajala ljudi do neverjetno napačnih predstav. Celo v vsenem-ških krogih si lahko slišal, da b; se avstrijskemu nemštvu s pomočjo vlade pač mogla posre čiti germanizacija avstrijskih Slovanov, pri čemer niso niti pomislili, da se lahko germanizira le zemlja, nikoli pa ne lju dje. Kajti to, kar se je v sploš nem razumelo pod to besedo, je bila le prisiljena in zunanja osvojitev nemškega jezika. Mo remo pa si komaj misliti večji nesmisel, kako na primer pričakovati, da bo iz Črnca ali Kitajca postal German, ker se uči nemški jezik in je pripravljen v bodoče govoriti nemščino in morda glasovati za kako nemško
Zato se je pričelo preseljevanje Gorenjcev. Šli so najprvo izobraženci: duhovniki, učitelji, učiteljice, Sokoli, in narodni voditelji. Čital sem imena teh ljudi in med njimi so moji prijatelji in sošolci, ki smo pohajali skupaj v gimnazijo v Kranju. Dr. Ivo Štempihar advokat na Jesenicah je bil zavedno napreden Slovenec in član slovenskega Sokola na Jesenicah. V dijaških letih sva bila člana tajnega dijaškega društva, kjer smo se navduševali za južne in severne Slovane. To je bilo dijakom strogo prepovedano, kar tudi ni bilo brez posledic. Za sedanje čase je bil prenevaren za Hitlerja, zato je moral med prvimi zapustiti Gorenjsko. Prav tako je odšel z njim moj prijatelj in sosed v vasi, tovarnar lesnih izdelkov, Franc Re-mic. Tudi on je bil moj sošolec, dober in zaveden Slovenec.
pa jih je dosegel ^ ^ godne lege
ka in pozneje s
nimi napredki, z
če gradnje ces J 1. 14 pred' nasim cesar Avgust, J® ski prostor razen ^ rimski, v nasle ^ se je v tem	os"'
Rimsko
0
Cev
ne I a n eni s »a drugi ie*
ftu
breg
cesarstvo 3®^
dolgo v svoje*
ransko, tudi #e P čela prihajati v ^,^3, manska in drug^ povzročila velike Toda to cesarstvo zaradi teh 2un temveč zavoljo no^ zemskih napetosti-
Šele islam j® P'' nenaden in vztraj^^^
toemsl.egaJorj|J__^,,
bil bistveo°i
300, r
se je zgodila vplivala na vso dovino. Zapad# kotlina je posta j . morje. Karel ničesar opraviti ni imel močnega
lija je razpadla ^ jji
stne državice, ve	ggt
stali francoski 3-
do nove svet ni nego okrog 1-
Tako Hitler ponemčuje Gorenjsko. Tudi to se mu ne bo posrečilo, tudi to je nemogoče,
Herr Hitler. Nemci so nam od devetega do petnajstega stoletja odvzeli tri petine nekdanjega našega narodnega ozemlja, toda ostali smo še vedno Slovenci,
mali toda trdoživi narod, ki gre skozi črno in temno noč, toda čimbolj je temna noč, tembolj svetel bo dan za one, ki bodo preživeli to črno noč.
uruguvioLii" r Y 1^''"
Pričenjajoči svit vstajajoče! je uspehov rajsi.^ ^	^1
zarje prave svobode in prosto-1 Flandriji in še da	'
sti že sili v črno noč z vso Tako je ostala svojo naravno močjo in zako-Umao-n nad Tur '
k u\
nija je 1. 1492 je .. Mavre (Moros) 1 ^
borila	Y
naslednikom ^	.j je ,j dozemsko moi
drugovrstno pi"^^	,
. ISO
^isk
:ov,
'isti
'' 1
As
S
ki

pi-sov, tiskanih v kakem tujom jeziku. Kongresnik Weiss Ceneivhii pradnik Francis Biddle je izjavil, da vsi j je zaprosil, da se zagotovi, da se ne bo nič takega ukrenilo časopisi, ki so lojalni napram Združenim državam, brez j proti lojalnemu tujejezičnemu časopisju.
ozira na jezik, v katerem so tiskani, se nimajo bati ni-j Besedilo odgovora generalnega pravdnika sledi:
kakih eaprek s strani federalne vlade.	i"Kongresman Samuel A. Weiss, Pittsburgh, Pennsylva-
Izjava generalnega pravdnika je bila podana v obliki jnia: Justični depal tment nima namena zatirati tujejezične I politično stranko. Da je vsaka bi zojav-ro na kongresnika Samuel A. Weissa iz Pitts-i časopise. Na primeren način se bo postopalo proti upornim ^či%%T rotne^a ^ni^ilo
burgha, ki jebrzojavil M,. Biddle u, da^mnogo oglasnih časopisom brez ozira na je.iik, v katerem so tisk&ni,	jl^lbratom in sestram onkraj mor-
družb je smatralo umestnim prenehati oglaševanja" v oni, ki so lojalni napram Združenim državam, se nimajo, ^e se hoče namreč danes z'ja.
tujejczicnih časopisih, ker so pomotoma domnevale, da ^b'lti ničesar s strani vlade. (Podpisan Francis Biddle, | vsiljenjem nekega splošnega je-j Kri ni voda! Daj brat, daj; Jur L! L ni department namerava splošno ustavljen je časo- Attorney General.)"	zika premostiti in zabrisati oči- pomagaj sestra!
nom. Moj prijatelj, po duhu velik Slovenec in Slovan pravi : Vse najboljše pride od vzhoda. Da že prihaja . . . Zora vstaja, dan se dela tam za škrbastim Grintavcem preko mogočnega Triglava, da prinese sedaj trpeči Gorenjski in vsej Sloveniji onkraj morja svetel in jasen dan, saj bije boj na nas tudi naša velika slovžhska mati—Rusija, ki bo gotovo imela dobro besedo za našo Slovenijo pri mirovni konferenci.
Mi ameriški Slovenci in Slovenke pa zberimo močan sklad dolarjev, da bomo tem pregnanim slovenskim sinovom in hčeram pomagali, da se vrnejo na svoje opustošene domove ter jim damo tudi skorjico kruha na mizo, da ne bodo umirali od gladu in trpljenja, ko se zopet povrnejo v domovino.
Pozabiva besede; Ne dam, pa ne dam! Otresiva se vseh predsodkov in vzrokov, pomislekov in izgovorov, ki samo zatajujejo najino pravo notranje življenje. Saj nisva tako slaba in hudoi> na, da ne bi pomagala svojim

vso I Tako je os zmaga nad (1571) brez P'T^^el* zato Španija 'uspehov v Marok
Leta 1655
Cromwellova
tendent za o dozemskim mo^j- ^^31 njih stoletjih j® ^ t načrtu zasedla pfe
a

To9po^\ri
Drje^-W
vp
njem, od Gibralt^^^

te in Cipra do S«® ^,5 ki so v Sredozen^^^m« primerno večje leč niso znali tako ti nad njim, kako ,ng''
je bila do svetovn®
•ict av
Ne

% %
mediteranska ane"
kejša, šele po ojavljati v kot sila, ki je in nje vpliv i%
morja izriniti- U vojne je odvisu®' položaj v SredoZ® bo gospodar,	'
doval v tem niO"' biti gosi)odar letja. '

nv
Išče s®
opremljeno sob" ^ brez, za eno osebOj
/J.
do E. 70 St.




pusti v uradu teg&
fc®aja, 1942.
BNXEOPRAVNOST
stran 3.
iiiiuiiniiiiiinmiiiiiiiiiiininiimiinnHiiiniiiMnni—llllBUmiBinin—imntltg	[Vlodom© KojŠolc
PROCES
proti ruskim zarotnikom
z Riko

T Wodzajev, hvalil ^in trdil, da prav-^ asistična Nemčija napenja
Evt^'^' postala hegemon °P®. in da je mogoča po-^ Japonske z Nemčijo za %Per ZSSR.
Buhar
, I
poizvedovalni službi s tistih "kurbaši", o ka-J® tukaj izpovedoval (»i	je predlagal,
- , o^ajev zveže z angleš-malega
<tan
%Y	milijoni prebival-
® more postati neodvisna ^ Bled dvema velikanoma;
luiniiaiiiiuuiunDuiiuiiiiniuuuiuiciiuuiuinHiiiiiiiiuuiiiiiiiniiiaiiiiiinnuaiiiiiniiiuaiiiiimHi
n d	vred je v tej sme- Ti izdajalci si niso upali, da bi
oval tudi Buharin, ki je, očitno povedali o svojih izdajal-5®jal Hodžajev, hvalil skih načrtih glede zasužnjeva-
nja ljudstev, narodov, katere je narodnostna politika Lenina-Stalina povzdignila na ogromno višino, na višino kulturno-političnega in gospodarskega procvita; zato so ti izdajalci u-je prigovarjal Hod- porabljali svoja izdajalska, laž-najde poti in steze k | njiva, goljufiva gesla in besede Heski	c'o neodvisnosti teh republik.
dežela
fi ižava
; ta	Sovjetska Zveza,
bj ip strani pa Anglija. Tre-
C«)"	ali druge-
(!)	^Jiharin je pe-
■%m +	"~ kateri je bil v'
kučg^	po sebi dovolj
(irj„	^^3 pristane k bregu
Buh	P^otirevolucije.
govori o stabilizaciji
>.	da je v tem oziru
Kakor da je še kaka na svetu razun ZSSR, kjer bi bila zares zagotovljena resnična narodna neodvisnost, resnična in popolnoma narodna kultura, resničen procvit milijonskih ljudskih množic! Take dežele razun ZSSR ni na vsem svetu! Dočim v kolonjah kapitalističnih dežel — v Indiji, Alžeriji, Tunisu, Maroku, kakor tudi v Orientu ljudstva onemogujejo pod težkim jarmom kapitalističnega zatiranja, kjer vedno bolj narašča revščina in pomanjkanje, kjer izumirajo množice za lakoto, kjer razsajajo sifilis in jetika in se bolj in bolj širi gospodarsko propadanje in obubo-



'
"Scrap'
Društveni
KOLEDAR
OCTOBER
^zssR,vnj»
\[ P°Sebno nmm&lr,	slabih
enajstih zveznih republikah, raste bolj in bolj gmotno blagostanje množic, višje in višje se vzdiguje kultura narodna po obliki, socialistična po vsebini, veseleje in
\	nemški fašizem.
f načine, kot zvest pes '^ja	'Veselo laja in o-
navdušenje za ta
^^arin	»
^ova nr^ ^ oziru tudi, gijg^jnejše blesti z mogočnimi .^ov ^ ^§ovarjal, četudi jeLg_ ^ovo socialistično solnce, ki
in kakn L	1 je zasijalo nad bogatimi, nepre-
Buharin je obreko-j
kolonial-
Na sliki je madame Ciangkaj-šek, briljantna žena kitajskega generalisima, v pogovoru z angleškim podkraljem, lordom Lin-lithgowom, s katerim se izpre-haja po vrtovih njegove palače.
ilp n	--
morejo priti v soci-SH Podporo proletariata
4.	jJi	ACt-CCA.
prešle skozi sta-■ma .itd. Buharin je
----------- ., -
pjjUoy' ^ namenom da bi si to
w ijj trdno zapomnil, teo-restavracije ka-i ^tejn^ Samo v Uzbekista-'	sej ZSSR. Rekel
< Sla V'	so malen-
Priše) \	čakati, kdaj
^tsk	trenutek za
^isjjjli^ ®^last, in tedaj boste
^kati S'	je boljše
•^ja ' odobravamo vaša Gletj^^ odtrganje Uzbekista-sOvofiv	8e desničarji
js ^ 2 ukrajinskimi nacio-t '^i, ^ ^loruskimi
f
'U 7	naciona-
%!( „ Nacionalisti drugih re-
'^2ftO .
barsko . trockistični
m iz-
^	" nacionalistični
svojim kapita-i ^^spodarjem na ljubo J	pod kapitalistični
« Ha,	zatiralcev, ca-
^ Ndfe ^^^akov in kapitalistov ''1	bratskih zveznih
g .^tede je osvobodila _^^listična revolucija.
a
glednimi daljavami teh republik, solnce nevenljive slave bratske nerazrušne zveze narodov — Zveze Sovjetskih Socialističnih Republik.
Provokaterji, ogleduhi, fašisti so seveda skušali odtrgati zvezne republike od naše Zveze. Zakaj so to hoteli? Ker bi, kakor je rekel sodrug Stalin že pred 18. leti, odcepi jen je obmejnih pokrajin rušilo revolucionarno moč osrednje Rusije, katera vzpodbuja osvobodilno gibanje na Zapadu in Vzhodu. "Odcepivše se obmejne pokrajine — je rekel sodrug Stalin — bi neizogibno zapadle v hlapčevstvo mednarodnemu imperializmu." Resnična neodvisnost j manjšinskih republik je oskrbljena samo v pogojih Sovjetske države, v pogojih zmagovitega socializma na podlagi velike Sta-linske Ustave.
ŠKpDLJIVCI-DIVERZANTI
Ta izdajalska tolpa je delova-; la s pomočjo znanih zločinskih metod, katere je sodišče že nekajkrat razkrilo: z metodami škodljivstva, diverzije, špijona-že, terorja, škodljivci, diverzan-
ti, špijoni so zalezli v razne stroke in v njih na vodilna mesta. To se je posrečilo Černovu, ki je zavzemal visoko mesto Ljudskega komisarja za poljedelstvo ZSSR, dalje Grinki, ki je zavzemal visoko mesto Ljudskega komisarja za finance Z. S. S. R., dalje Rosenholzu, ki je zavzemal visoko mesto Ljudskega komisarja za vnanjo trgovino ZSSR, Zelenskemu, bivšemu predsedniku Centralne zadružne zveze in še več drugim. Ti zločinci so imeli seveda v svojih rokah take možnosti najobsežnejšega in obenem najma-skiranejšega in najnevarnejšega škodljivstva, kakoršne so zločincem redko na razpolago.
Temeljna naloga rušujočega škodljivskega delovanja tega "desničarsko - trockističnega bloka" jI bila, rušiti na vse mogoče načine gospodarsko moč ZSSR. Likvidirati sovjetski socialistični sistem, oslabiti o-brambne sposobnosti ZSSR, o-slabiti obrambno industrijo, rušiti kmetijsko gospodarstvo — potom likvidacije kolhozov in sovhozov,' kvariti prometna sredstva, katerih vloga v vsem narodnem gospodarstvu je izredno velika — to so bile strahovite naloge, katere so si zadali zločinci.
MAY
9. maja, sobota.' — Knights of Collinwood — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
9.	maja, sobota. — Slovenska Ženska Zveza, štev. 51 — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma St. Clair Ave.
10.	maja, nedelja. — Waterloo Grove W. C. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
10. maja, nedelja. — Duquesne University Tamburica of Penn Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
10. maja, nedelja. — Vrtno veselico priredi Dom zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Avenue.
16. maja, sobota. — Cleveland-ska atletična liga S. N. P. J. Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma St. Clair Ave.
30. maja, sobota — Jugoslovanski kulturni vrt — Proslava v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
30. maja, sobota. — 15-letnica društva "Slovenska Bistrica" št. 42 S. D. Z. v Slovenskem Domu v Girard, Ohio.
5
i
/
DEFENCE i
B O MJ}^'
Naložili so si urediti vse tako, da bi se vse te pogubne posledice pokazale v trenutku vojaškega napada inozemskih agresorjev na ZSSR, in ne samo da bi jih priravnali k trenutku napada, temveč, da bi dosegli tudi to, — da bi ta zločinska dejanja opravila tudi samostojen posel kot določene poti k oslab-Ijenju moči sovjetske države.
Ko je desničarsko-trockistični blok skušal doseči svoj glasni namen — strmoglavljenje Sovjetske oblasti, se — kakor je pokazalo sodno postopanje — ni ustavljal pred najumazanej-šimi in najciničnejšimi metodami, da bi rušil zaupanje množic do organov Sovjetske oblasti, da bi med prebivalstvom zase-jal nezadovoljstvo s Sovjeti in da bi ljudstvo, če mogoče, na-hujska« zoper Sovjetsko oblast.
To provokatorično delovanje, katero je izvrševal vsak obtoženec na mestu svoje službe, predstavlja prvovrstno občepo-litično nevarnost. O tem pričajo posebno take zadeve, kakor je omenjala tukaj pred sod: ščem: nezakonitosti in lumpari-je, ki so jih počeli zarotniki in zločinci po navodilu tega bloka, so imele namen, da bi z izvajanjem nezakonitih dejanj diskre-ditirali Sovjets'ko oblast v očeh najširših slojev prebivalstva.
(Dalje prihodnjič)
Acid Indigestion
What many Doctors do for it -
\M\tu I'xress htomiw h a#ld rauies gas. »our stnraarh or Ju'&rtlHini. dix-tor« pn-scribc (he fn«tv»t-aclln« modlclnp< kiumn for synintomatic rfllff- njedirtuei Mkr thoiip In BfH ens TnMet-s. Try HcU-ans yourielf. at flrM mlgn of	Tb»y nemrtlltf add. relieve
Ktiii. ami hrliiK rnnifcrt »i-ry mm-kly yit are not a liTitive! Only 25c. at drug Morrs If y.mr fry flr#t trial dotin't prove Bfll-ani better, return bottle to us and get Uouble your money back.
JUNE
14. junija, nedelja. — Piknik društva "Združeni bratje", št. 26 S. N. P. J. na SNPJ farmi.
JULY
12. julija, nedelja.—Piknik društva "Zvon" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
12. julija, nedelja. — Piknik Zadruge na S. N. P. J. farmi.
19. julija, nedelja. — Pevski zbor "Slovan" priredi piknik na prostorih S. N. P. J. farme
28. junija, nedelja. — Društvo "Vipavski raj" štev. 312 — S. N. P. J. priredi piknik na izletniških prostorih SNPJ.
28. junija, nedelja. — Piknik društva "Velebit" št. 544 S. N. P. J. na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
AUGUST
2. avgusta, nedejla. — Društvo "Brooklynski Slovenci" št. 48 S. D. Z. priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave.
SEPTEMBER
5.	septembra, sobota. — Cleve-landska federacija S. N. P. J. Prireditev v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
6.	septembra, nedelja. — Cleve-landska federacija S. N. P. J. Ples in banket v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12. septembra, sobota. — Skupna društva fare sv. Vida. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19. septembra, sobota. — Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18, S. D. Ž. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair
I Avenue.
126. septembra^sobota. — Jugoslav Camp No. 293 W. O. W. Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27. Septembra, nedelja. — Dru štvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 A. B. Z. — ProslavV 40-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
3.	oktobra, sobota. — Društvo "Složne sestre" S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4.	oktobra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F. U. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
10. oktobra, sobota. — Plesna veselica društva "Collinwood-ske Slovenke" štev. 22 S. D. Z. v Slovenskem domu, na Holmes Ave.
10. oktobra, sobota. — S. S. P. Z. ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.
10.	oktobra, sobota. — Honor Guards of S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11.	oktobra, nedelja. — Koncert godbe Šv. Vida v Slovenskem narodnem domu, popoldne, — zvečer ples.
16.	oktobra, petek. — Carniola Hive, No. 493 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma ha St. Clair Ave.
17.	oktobra, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci štev. 14 S D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18.	oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" — jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
24.	oktobra, sobota, — Carniola Tent No. 1288 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slo venskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25.	oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" Predstava in ples v avditoriju Slo venskega narodnega doma na St. Clair Ave.
31. oktobra, sobota. — Plesna veselica Zadruge v Slovenskem društvenem aomu, na Recher Ave.
31. oktobra, sobota. — Sloven ska ženska zveza št. 41 ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Road.
31. oktobra, sobota. — Društvo sv. Katarine Z. S. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Na sliki vidimo neko delavko od Salvation armade, ki ogleduje skladovnice starih avtnih licenčnih plošč, ki jih bodo pre-lili v novo železo.
NOVEMBER
OGLAŠAJTE V
'ENAKOPRAVNOSTI"
1. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. — Opera in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue.
7. novembra, sobota — Društvo "(^ainvoods" štev. 40 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma aa St. Clair Ave.
7.	novembra, sobota. — Društvo sv. Janeza Krstnika A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.	^
8.	novanbra, nedelja. — Dramski zbor "Abraševic" — Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.	\
14. novembra, sobota. — Društvo "Washington" št. 32 Za-padne Slovanske Zveze — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14.	novembra, sobota. — Društvo "Sloveneč" štev. 1, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
15.	ijovembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair
Avenue.
15. nownibra, nedelja. — Društvo "Cvetoči Noble" štev.
450 S. N. P. J. obhaja 20-let-nico, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
15. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor ima prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
21.	novembra, sobota. — Društvo Sv. Anne, štev. 4, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22.	novembra, nedelja — Dramski zbor "Ivan Cankar" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
26. novembra (Zahvalni dan), četrtek. — Socialistična "Zarja" — koncert v avditoriju ' Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
28. novembra, sobota. — Martha Washington, št. 38 S. D.
/ Z.— Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
28.	novembra, sobota. — Betsy Ross, A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
29.	novembra, nedelja. — Klub Oreški — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
29. novembra, nedelja. — Cle-velandska federacija S. N. P. J. — Proslava 15-letniče v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
DECEMBER
5.	decembra, sobota — Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue.
6.	deoembra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F. U. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
6. decembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
19.	decembra, sobota. — Društvo "Comrades" No. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
12.	decembra, sobota. — Društvo "Slovenske Sokolice, št. 442 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue.
13.	decembra, nedelja. — Cankarjeva ustanova — Prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue.
20.	decembra, nedelja. — Slovenska Šola Slovenskega narodnega, doma — Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue.
26.	decembra, sobota. — Društvo "Spartans" S. N. P. J. — Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. *
27.	decembra, nedelja. — American Jugoslav Veterans — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
31. decembra, četrtek. — Silvestrov večer Slovenskega narodnega doma in Kluba društev Slovenskega narodnega doma v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue.
BUY
united states savings bonds ands1amps
Did You Place Your
FALSE TEETH
In a Glass Last Night?
Thousand* do and wonder why their den* turti remain dull and stained - why ^ey suffer with offending denture breath. They fail to realize that water alone is not a cleans« ing agent - but now. there's a great formula perfected by a dentist, called Sierft-Kleen that thoroughly cleans false teeth like magic-no brushing! Simply put a little Stera Kleen Powder in a glass of water-soak your teeth — now they sparkle.
are really clean and look like the day your dentist said,
•'Don't they look natural? ' Try Stera-Kleen - lasts long - costs only iOf- At all druggists._
M
F'i
Old Farmer's Recipe: Mix AlVnru and Lemon Juice to get quick relief from pama of rheumatics and neuralgia Druggists hf V* Allenru —grocers have lemons.
GIVE LIVER BILE FLOW A BOOST"
Snap out of Sick Headaches, so-called Bilious« ness, Poor Digestion with that half-sick, sour feeling—get a bottle of Kruschen Salts tonight. Toke nqlf a teospoonful in o gfoss o? water (hot or cold) half on hour bemre breakfast, and keep it up for 30 days. Now you'll know what it is to get up feeling fit and ready for a real doy's work. Try_ Kruschen for the next 30 days and see what it meons to you when Bile Flows Freely. Satisfaction guaranteed Or money refunded. AM druggists.
KOUKO STORIIE ZA UNKARJEV HASNIK!
Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu,*da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek!
, Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se'! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik
IME: ___________________________________
NASLOV; -----------------------------
Zastopnik: -----------------------------
Plačal $____C______ Dne----------19-1—
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
4.

-4
g življenja trnjeva pot |
4«	®
Resnična zgodba iz polupreteklega ča«a	^
Spisal: JOSIP KOSTANJEVEC	©
i
Prihod ameriškega vojaštva v Avstralijo
its
Tihe večerne sence so se že plazile po dolinah, so že polegle po obronkih gričev na desnici in 80 se že iztezale više in više, ko je vlak obstal na postaji v Gradišču. Rezko se je oglasil glas sprevodnikov in je zdramil Toneta, ki je bil zatisnil za nekoliko hipov oči, da bi mu prehitro he zbežale izpred njih podobe, ki jih je vid^l med potjo. Šiloma jih je hotel pridržati, krčevito se jih je oklepal, kakor bi jih hotel nesti s seboj v novi, žalostni svoj dom. Glas sprevodnikov jih je hipoma prepodil, da so zbežale preplašene in da so izginile v večernem mraku kakor sence. Ni jih bilo več, niso se več vrnile.
Zašumela je Soča pod mostom, zapela je Tonetu pesem, in ta pesem je bila žalostna in obupna. Uprl je Tone svoje oči pod most, valovi so bili nocoj kalni in veliki,-nerazločno so se svetlikali v motnih lučih, ki so razsvetljevale most. šinila mu je dosedaj nepoznana misel v glavo, za hiped se mu je priljubila. En sam sunek na desno in levo, da bi odletela straža, in nato en sam skok doli v te valove, in konec bi bil trpljenju, konec žalosti in vsaki sramoti. A tedaj je pogledal stražo na svoji strani, stresel je odločno z glavo, in že je izginila obupna misel. Ne, tega ne! Rajši izpiti grenko kupo do dna, piti jo leta in leta, dan za dnevom, hip za hipom! Odločno in trdo je stopil dalje, izgubil se je'^za njim most, vedno slabše mu je udarjala na uho pesem valov, na ovinku je onemela popolnoma.
Kmalu nato so pogoltnili temni zidovi Toneta, zapahnila so se vrata, odmevalo je votlo po dolgi veži, kakor po grobu. Sre-,di veže je obstal, glava mu je padla globoko na prsi. Zaskele-lo ga je železo okoli rok in postajalo je težje in težje, vleklo ga je k tlom. Nikdar še ni bilo tako težko, zdelo se mu je, kakor bi ga vlekla na se vsa težka zemlja. Zašibila so se mu kolena, in opotekel se je. Tedaj ga je pa prestregel stražnik v roke, in nesti so ga morali na določeni mu prosfor.
Čudno, popolnoma novo življenje se je pričelo sedaj Tonetu Staniču. Dasi se je bil že privadil ječe v tem času, odkar sta ga spremila vanjo doli izpod Repnjega orožnika, vendar je bilo zdaj vse drugače, se je vse izpremenilo. Ves drugačen je bil zrak v tej veliki, tako oblju-dani in vendar tako zapuščeni hiši, vse drugače so se tukaj snule in zasukavale misli, ki so se drevile o poznih ponočnih urah po možganih Tonetovih. Včasih se mu je zdelo, da so to samo hude sanje, ki se mora zbuditi iz njih vsak hip, in ob takih prilikah se je tipal za čelo in je iztezal roke pred se, da bi jih videl, da bi jih čutil, da bi se preveril, ali ni morda vendar vse to bridka resnica. In čutil je svojo vročo roko na čelu, začutil je, kako se mu pretaka kri po žilah, in uvide\ je, da ga objema od vseh strani gola realnost, ki se ne zbudi iz nje nikoli več. Še bode sijalo solnce, še bodo peli slavci v grmovju ob vodi, še bodo rastle in duhtele cvetlice na trati, toda solnčni žarki bodo ogrevali druge, slavci bodo prepevali dmgim, in cvetlice bodo rastle in duhtele kdo ve komu, samo zanj ne bode ničesar več, ničesar več na vsem širokem svetu. — Ničesar več in nikoli več!
Različni so bili novi tovariši Tonetovi, različni po vnanjšči-ni, a skoro vsi enaki po duši. Na njih obrazih se je bral upor, na njih so bile ostro začrtane strasti. Ni jih moglo zabrisati novo
življenje, ki so ga bili prisiljeni živeti v domovanju žalosti in obupa. A tudi poskušali niso, da bi se bil zabrisal greh, ki je odseval iz njih gub in iz njih oči. Sivi so bili že nekateri in upognjenih tilnikov, a greh jih ni zapustil, hodil je za njimi po vseh potih, bival je z njimi v celici, spremljal jih je pri delu. Greh se je ščeperil v njihovih razgovorih, smejal se je z njimi razuzdano in se je večal. Le malokdo je čepel samoten v kotu, le malokdo je pokrival oči z rokami, da so mu padale solze ke-sanja skozi prste, da so počasi izmlvale madež, ki mu je črnel na duši. Le malokomu je bila ta hiša hiša pokore, večini je bila šola v napredovanju na žalostni poti v pogubo. -
Tone se je bal vseh teh ljudi. Ko je stopil med nje, so se mu zarežall nasproti njih obrazi, so ga sprejeli z ostudnim smehom. Čutil je zlobnost in škodoželjnost njih namiga van j, poroglji-vost njih razgovorov. Zastonj se je oziral po človeku, ki bi mu pokazal sočutno lice, ki bi mu stopil nasproti s toplim žarkojn v očesu. Samotna je bila njegova pot med vsemi temi ljudmi, samotna in tiha z vsakim dnevom bolj. Edino delo je bilo, ki ga je ljubil, edino ono mu je pomagalo, da ni že zdavnaj onemogel, da se ni zgrudil pod težo takšnega življenja.
Najtežje je bilo Tonetu tačas, ko je moral poslušati povesti svojih sojetnikov. Iz njih se je zrcalila vsa propalost, vsa gniloba njihovih duš. S kakšno slastjo so pripovedovali o svojih dejanjih in nehanjih v nekdanji prostosti! S kakšno slastjo so si želeli zopet prostosti, samo da bi mogli zopet škodovati človeški družbi, da bi se mogli maščevati nad njo, ki jib jfe pahnila iz svoje srede, ki je bila po njih mislih edina kriva, da se jim ni godilo dobro. Preklinjali so lastne stariše, preklinjali sorodnike, preklinjali svoje učitelje in svoje dušne voditelje. Preklinjali so svojo mladostno vzgojo, a zraven so se smejali in ni jim bilo hudo, da so zapravili svoje življenje. Toneta so vedno pikali ter se norčevali iz njegove nedolžnosti. Branil se je vedno in trdil je vedno, da je nedolžen. A verjeli mu niso, imeli so ga še za bolj zakrknjenega grešnika, kot so oni sami, in rogali so se mu v obraz. On pa se je obračal v stran od njih, njegove prsi. je napolnil nepopisen gnus, ki se ga ni mogel iznebiti. Ni jim več odgovarjal, njegova usta so umolknila proti njim za vedno.
Tako so potekali dnevi in meseci in so potekala leta. Tone je bil navzlic duševnim bolestim še dokaj trdnega zdravja, upognjen je bil sicer njegov hrbet in izmučen izraz njegovega obraza, a njegovo veselje do dela ga je ohranilo čvrstega in kolikor toliko zadovoljnega. Pri vsakem delu je bil prvi, od vsakega dela je šel zadnji, in med delom ga ni bilo treba siliti. Prikupil se je paznikom in svojim višjim, in marsikako udobnost, ki je niso imeli drugi, so mu privoščili. A pri tem je sčasoma zopet prilezlo v njegovo srce upanje, da bode morda vendar nekdaj vsega tega konec, da vendar prestane ta dolga in bridka leta. Kakor lučica iz daljave mu je svetilo to upanje, ni sicer še razsvetljevalo poti, a prižgano je bilo in se je videlo. In to je bilo mnogo, to je že bilo življenje, ki se je bližalo oddaleč!
V zadnjem času pa je Tone vendar dobil tovariša. Odprla so se nekdaj zopet vrata kakor po navadi, in zaprla so se za mladim človekom, ki so ga pripel ja-

Obleke, preproge, odeje, karpete,
sploh vso bolj fino robo, volneno ali svilnato, sčistlmo in oživimo, da ima isti pogled ko takrat, ko je bila nova.
Shramba
(cold storage) za obleke in ko-žuhovine (Furs) samo 2 centa za en dolar zavarovalnine proti moljev, ognju ali tatvini, plača-i te na jesen, ko jih potrebujete.
Prihranite si
20 odstotkov, ako sami prinesete. Pridemo tudi na vaš dom iskat, telefon HEnderson 7123.
MERVARS
Dry Cleaning Plant Inc. (Ustanovljena 1911) 5372 St. Clair Ave 7801 Wade Park Ave.
Naprodaj M
delikatesna trgovina, kJ ■ prodaja tudi tobak m s'H $600 tedenskega prome •_ lastnik vodi trgovino ze ,
in ni slične ti-gonne \ o milj. Zglasite se ^ j
uro popoldne na • j Vztemite St. Clair -karo.N
delikatesno trgovinO; no 40 let, nahajajo^^
in slascice. $500 tea ^ meta. Najemnina	^
za trgovino in stanov site se med 10. in • dne. 1401 E. 55 bt.,
Clair Ave
Na levi je ameriško vojaštvo na transportnem parniku, ki veselo pozdravlja množico na pomolu, ko je parnik pristal v nekem avstralskem pristanišču. Na desni pa je neka igra, s katero se je zabavalo ameriško vojaštvo na potu.
Pločevina za vojni program

m





''<c.	-v -ft- ifiiiž;	^	> i? v	^jž'

'./.-v V ; "Ae? v^»;.^' Wa
>' X- - '■<•;.	• .- jtJt • •	^ ^ShE






i



• '> S
Nd desni vidimo vagone železniškega vlaka, polne stare pločevine ali tako zvanilf "kant," ki jih hodo prelili in porabili za vojne namene. Na levi pa sta dve mladenki, ki preštevata kose prelite kovine.
li. Toen ga je videl, ko je vstopil, šel je prav mimo njega. In mladi človek se je ozrl vanj s svojimi velikimi očmi, in te oči so za hipec obvisele na Tonetovem obrazu. In pogledal ga je tudi Tone. Srečale so se njune oči, in ta pogled je zadoščal, da sta se srečali tudi njuni srci.
Po naključju je prišel mladi jetnik v tisto celico kot Tone. In takoj prvi večer sta se približala drug drugemu. Sedel je oni na svojem ležišč ti in obraz je za-kri\*al v roke. Pristopil je Tone in mu položil roko na ramo. Nato je prisedel k njemu.
"Kvišku glavo, mladenič, naj te teži kar hoče! Tvoje oko mi je že zjutraj povedalo, da ni težka tvoja vest, in zato ne zakrivaj svojega obraza!"
Oni se je ozrl proti njemu in hvaležen je bil njegov pogled.
"Hvala ti, prijatelj, t<j so prve tolažilne besede, ki sem jih začul po dolgem, dolgem času."
"Jaz vem, kaj to pomeni, prijatelj !"	^
"Ti veš?"
"Da, jaz vem, in morda ve malokdo toliko, kot jaz. Ako mi ne veruješ, poslušaj mojo povest, na kratko ti jo povem!"
In Tone se je zamislil nazaj i in kmalu je začel pripovedovati. Segrel se je ob tem pripovedovanju, in zlasti ob spominu na Manico mu je zažarelo oko v že davno nepoznanem blesku. Rdečica se je prikazala na njegovih licih, mladosten izraz se je 4)okazal na lijih. Mani ca je stala v njegovem spominu čista in svetla, lepa kakor večernica, ki se prikaže prva izza oblaka na ažurnem večernem nebu. Pozabil je Tone sedanjosti, dolga vrsta let se je skrčila in je izginila, pred njim je stala samo njegova nevesta, stala je se lepša kot nekdaj in se mu je smehljala. Videl jo je prdd sabo, vstal bi bil in stopil k njej ter bi ji podal roko v pozdrav, in stopila bi skupno v hišo, kjer je
bilo pripravljeno njuno bivališče.
Tovariš je sedel nemo zraven njega in poslušal z največjo pozornostjo. Nobena beseda mu ni ušla, vse se mu je vtisnilo v spomin.
"Hvala ti, prijatelj, za tvojo povest. Prvič, ko so te zagledale moje oči, sem vedel, da nimam opraviti z vsakdanjim človekom. Zato me je nekaj vleklo k tebi in ni mi žal, da sva skupaj. Toda, da boš vedel, kdo sem jaz, in moram tudi povedati svojo zgodbo. Upam, da se približava drug drugemu potem še bolj, da se prav gotovo spoprijateljiva!"
Utihnil je nekoliko časa in se zamislil. Toda kmalu je začel pripovedovati;
"Revnih starišev sem sin, majhna je koča za vasjo, kjer je tekla moja zibel. A lepo je tam in lepšega kraja ne poznam. Gori nad kočo šumi smrekov gozd in pod njo in okoli nje se nadaleč razprostira zlato polje. Po jarku za kozolcem šumi bister studenec in poje dan za dnevom, noč za nočjo svojo vedno lepo pesem. Kolikrat sem sedel ob njem kot otrok, kolikrat me je ob njem uspavalo njegovo votlo žuborenje na mehkem, baržunastem mahu. Tačas je bilo, da je prišlo hrepenenje v njoje srce, in to hrepenenje je ostalo v njeni do današnjega dne, je rastlp in se je večalo, to hrepenjenje je vzrok, da tako strašno občutim sedanjo svojo zapuščenost, nesrečo in sramoto. A to hrepenenje me je tudi včasih osrečevalo. Spomin na one lepe čase, združen s tem hrepenjenjem, pa mi stoji pred dušo kakor goreči steber pred Izrealci in ne dopušča, da bi se omadeževala moja duša z obupom, Upanje tli v mojem srcu navzlic vsemu, približati se mora zopet lepo življenje, življenje, ki bo očiščeno v ognju izkušnje in samozatajevanja.
Strica sem imel v mestu. Bil,
Odlična Kitajca
Slovensko Katoliško — Samostojno — Podporno društvo
PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA
Imenik društvenih uradnikov za leto 1942. Preds. John Levstik, 646 E. 115 St.; podpreds. Anton Hlabše; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik, Andrej Tekauc, 1023 E. 72 Place; zapisnikar Matija Oblak; vratar Matevž Debevec; zastopnika za Klub društev sv. Vida. Andrej Tekauc in John Prebil; nadzorniki: John Prime, John Ježek in Matija Oblak; zastopniki za Klub društev S. N. D., Andrej Tekauc, Matevž Debevec; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Društvene seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. V društvo se sprejema nove člane od 16. do 45. leta.
OSKRBNI
v starosti od 21 do 3
urno delo na teden.	5"
na uro,za začetek. Mor
izkazilo rojstnega
_	se
IZKa^ilU iv/j«	p J
Ijanstva. Zglasite se
flO
Štif-
te
'iilSli
K,
0 . ,
I
je H
The Ohio Bell
VSEKARI^^
potrebuje se oJ z« ^
bodi izvlečenje zoD' v#,
zcb in enako lahko	^
še polno	k
Župniku, ne da bi zg
^upiiin.u>	1« ie
do.tf časa. vse deto ^ (,y^
kadar vbsn čas pnP	•
ni naslov:	. . '
eisistcuf^
vhod na 62.^^^^jji| K nau lovo P"
Oglašajte ^
enakopt®^



. -.v'	i'lI'ik
.....-
Na sliki sta Pearl in Tsi Sun, vnuka Sunjatsena, ustanovitelja kitajske republike. Kitajski maršal čiangkajšek je njun stric. Slika je bila posneta v gorah države Idaho.
je kovaški mojster in pošteno je izhajal z zaslukom svojih rok. In ta stric mi je vzel k sebi, da bi hodil v mestu v šolo. Težko«je bilo slovo od doma, a šel sem, saj so mi pravili, da je to edina pot, ki pridem po njej do spoštovanega, imenitnega stanu. Poprijel sem se učenja z vso vnemo, z največjo marljivostjo, in bil sem vedno med najboljšimi učenci. Ko sem bil v četrti šoli, mi je pa na-glamo umrl stric, in hkratu sem bil navezan sam na se in brez vsake pomoči. A izkušal sem, da bi nadaljeval svoje učenje, da bi dokončal kakorkoli to, kar sem se namenil. Šlo je dalje, toda počasi in težko. Ubijal sem učenost v glave različnih razvajenih otrok premožnih starišev, in tako sem izkusil, kako grenak je kruh, ki se služi s takim delom.
(Dalje prlnodnpC)
Točna postrežba
...........bo«!"
Trgovcem, obrtnikom in posamezniko^ zastopniki "Enakopravnosti" točno in zad
vo postregli, najsibo pri oglaševanju ali po vanju novic, ako jih pozovete, da se P'' zglasijo.
Za st. clairsko okrožje je zastopnik*
Mr. John Renko, 955 E. 76
Za collinwooHsko in euclidsko okolic®'
Mr. John Sfebloj, 1145 E. 169 IVanhoe 4680
Za newbursko in zapadno okolico'
Mr. John Peterka, 1121 E. 68 5^" ENdIcott 0653
Lastujte delež


v Ameriki
hill
Če bo vaša zastava padla, boste vi zg" - j* bodo. Vi lahko ohranite to svobodo ® * {»(T.,. DANES kupite "Defense Savings" zna®® Vi sodite stricu Samu desetico in pomagajte, zastava svobode se naprej vihrala. Lastujt® v Ameriki!
m
"Defense Savings" znamke na bankih ali poštnem urad^