s Arc OM COMPUTERS Marjan Semga s.p. HIHIIM.satcom-sp.sÍ UGODNE CENE RAČUNALNIKOV! Rogoznig« C. 16, FTUJ, tel: 7806-340 Jadranska 22, PTUJ, tel: 7806-760 Transporter Krpan PLUS! Brez DDV!* • Trojna uporabnost i • 5 aH 6 sedežev Izbira je Vaša. Goipodareka • Bogata serijs]^ oprema vozila DiváilznnaiidlibhizRhtenjomabvsnpnegiDDVďpagiobra^^ Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 KEDR NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI Vošnjatovae.Ruj, tel.: 778 24 01 COMPUTERS Ormoška c. 30, Ptuj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Maksimlllan Braiič s.p. Ptuj, 20. decembra 2001, letnik LIV, št. 51 - CENA 190 SIT TA TEDEN / TA TEDEN L Prazniki kot no^a priložnost eto se nezadržno bliža koncu. Se enajst dni, pa bo konec prvega leta tretjega tisočletja. V ozračju vlada y napetost v pričakovanju novega, še prej pa je potrebno postoriti tisto, kar je še preostalo. V vseh okoljih se nekako že od začetka decembra poslavljajo od starega leta in proslavljajo prihod novega. Nekaterim že zmanjkuje sape od vsega. Blišč in razkošje sta nas že tako preslepila, da pozabljamo na drobne radosti, ki so čar tega življenja, še posebej praznikov, ko naj bi si vzeli čas zase, za družino. Hiter tempo življenja počasi ubija družino, ki več ne pozna - ali pa zelo redko - skupnega sedenja ob mizi za čas kosila in ob drugih priložnostih, pa tudi praznovati več ne znamo tako kot nekoč. Bogastvo mize, ki ga je potrebno na hitro spraviti v želodec in poplakniti s preveliko količino alkohola, ki vse bolj nažira slovenske družine, postajajo praznični običaj, prijetni pogovori in obujanje spominov na skupne doživljaje pa so že redkost. Zato je božično praznovanje nova priložnost, da si vzamemo čas za naše najdražje. Se tako veliko razkošje daril ne bo odtehtalo dragocenih trenutkov, ki jih bomo v tem času preživeli v krogu družine. Slovenci smo žrtve številnih zasvojenosti tudi zato, ker več ne poznamo obrednega življenja, ki je sestavni del praznikov. Praznujmo smiselno, pa bomo obogatili sebe in druge. Vsako darilo, ki ga bomo podarili, bo osrečilo dva: tistega, M poklanja, ^n tistega ki ga bo prejel - pa četudi bo ^ \ ^ to samo nasmeh. m VCLIKR A ? BOŽIČNO-NOVOLCTNn ? 9 PRIR€DIT€V 9 ® »zn MALC IN VCLIKC« 9 ®v četrtek, 27. decembra, ob 17. uri v športni dvorani v Gorišnici ^87 Nastopili bodo: otrošifi pevski zbor OŠ Gorišnico, ritmično skupino »MIGICC«. OŠ Gorišnico učenci Giosbene šole NOCTURNO, »ORLOVSKA BRNOn« iz občine Morkovd, Špelo, Melito GOLOB, Suzono KRIVCC, Polono in Rok PCTOVRR, VCNCRR dedek MRRZ, monekeni ogencije »MCKfl Posebna gostja: Domjano GOLRVŠCK z MUZIKRLČKOM. vodlteijo: Totjono in Dušon Prijetne božične praznične dneve vam želimo delavci Družbe za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d.o.o., Ptuj. Foto: J. Bračič PTUJ / GLASBILARSTVO NA SLOVENSKEM Bogata glasbena zbirka Prejšnjo sredo je v galeriji na ptujskem gradu dr. Darja Koter, višja kustosinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj, predstavila svojo novo knjigo Glasbilarstvo na Slovenskem, ki je izšla v Založbi Obzorja v Mariboru. Uvodoma je avtorico in navzoče pozdravil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, o avtorici je govoril glavni in odgovorni urednik Založbe Obzorja Maribor Andrej Brvar, knjigo pa je predstavila avtorica dr. Darja Koter. Po predstavitvi se je razvila živahna razprava o glasbi in glasbilarjih, posebej na slovenskem oziroma ptujskem območju. Posebej velja poudariti, da je Glasbilarstvo na Slovenskem tudi enkratna promocija Pokrajinskega muzeja Ptuj in Ptuja, ki se tudi glede glasbenega razvoja in dediščine odlikuje z nacionalno pomembnostjo. Pogovor z avtorico dr. Darjo Koter bomo objavili v prihodnji številki. F. Laien 'JÍWn Gmmňni pokwvUe^ Organizator Družba za radijsko In časopisno dejavnost Radlo-Tednlk Ptuj Občina Gorišnica Okrepčevalnica Gastro Športna dvorana Gorišnica sreda, 26. decembra 2001, ob 16. uri Voditelja: DANICA GODEC in IJUBO HU^AN Predprodaja vstopnic: Radio - Tednik Ptuj, Menjalnica LUNA, bencinski servis Ziher Moškanjci in Mercator SVS, d.d., poslovalnica Gorišnica PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO ZANIMIVOSTI VESEL BOŽIČNI ČAS: Božič - najlepši praznik STRAN 3 PO NAŠIH OBČINAH MOŠKANJCI: Pesem za bogatenje duše STRAN 8 AVTOMOBILSKA STRAN PREDSTAVLJAMO VAM: Daewoojev malček STRAN 18 PO NAŠIH OBČINAH: OSLUŠEVCI: 100-letnico Ivana Zamuda praznovala cela vas STRAN 9 VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA STRAN 30 ISSN 7704-0198 9 ..______ 9770040197039 PTUJ / INVESTICIJE V KMETIJSKI ZADRUGI Veliki vložki v posodobitev poslovanja Kmetijska zadruga Ptuj se je odločila za obdobje intenzivnega investiranja v razvoj svoje mreže prodajaln oziroma odkupno-prodajnih centrov. Nekaj uspešnih investicij je bilo v minulih letih že opravljenih, nadaljevali pa so jih tudi v letu 2001, ko so si zastavili pomembne načrte tudi za naslednje obdobje. Več o tem smo izvedeli v pogovoru s Srečkom Primožičem, predsednikom nadzornega odbora in predsednikom investicijsko-gradbenega odbora v Kmetijski zadrugi Ptuj. "V letu 2001, ko je bilo v zadrugi volilno leto, smo si zastavili pomemben plan investicij. V tem letu smo za investicije namenili kar 170 milijonov tolarjev; od tega 53 milijonov Pred kratkim je že bila podpisana pogodba o gradnji odkup-no-prodajnega centra v Slovenji vasi DUPLEK / NEZADOVOLJSTVO V MESTNI OBČINI MARIBOR Metava in Dogoše želita v Duplek Občina Duplek je junija prejela v vednost predlog za začetek postopka za izločitev naselij Dogoše in Metava iz mestne občine Maribor ter priključitev obeh naselij k občini Duplek. Postopek je na osnovi zakona o ustanovitvi občin ter za določitev njihovih območij vložil poslanec državnega zbora mag. Janez Kramberger, ki dodaja, da ga je pripravil na željo tam živečih ljudi, nezadovoljnim z odnosom MO Maribor do svojih obrobnih krajev. Državni zbor je že ugotovil, da je vloga popolna in da je bila pravočasno vložena. Prej{nji torek so o vlogi poslanca Krambergerja na pobudo župana Borisa Soviča razpravljali tudi vodje klubov svetnikov in predsedniki političnih strank, zastopanih v mariborskem mestnem svetu, ter se soglasno odločili, da predlog za izločitev naselij iz mestne občine Maribor zanje ni sprejemljiv. Stranke pa so pripravile tudi skupno izjavo, v kateri se zavzemajo za obstoječe stanje, medtem ko je župan Sovič že sklical zbora občanov v obeh omenjenih naseljih. Zatem naj bi svoje mnenje podal tudi mariborski mestni svet. K predlogu mora mnenje podati tudi svet občine Duplek, zato se je župan te občine Janez Ribič ta ponedeljek že sklical zbor občanov. V DUPLEKU SO ZA REFERENDUM Duple{ki župan Janez Ribič je zbrane na zboru občanov seznanil z zakonsko podlago in postopkom izločitve obeh naselij ter menil, da je vsem občanom potrebno dati enake možnosti, da se na referendumu odločijo, ali so za predlagano re{itev ali proti njej. V nadaljevanju je dodal, da ima morebitna priključitev obeh naselij k občini Duplek tako pozitivne kot tudi manj ugodne posledice, vendar pa se je treba zavzemati za ustrezen razvoj krajev. Poslanec Janez Kramberger in predsednik iniciativnega odbora za izločitev naselja Dogo{e iz mestne občine Maribor Bogo Heler pa sta si bila enotna, da je bistveni razlog za to potezo pomanjkanje skupnih interesov naselja Dogo{e in mariborske občine ter težave pri razvoju in uresničevanju interesov naselja v preteklosti. Občane so zanimali predvsem finančni vidiki priključitve, saj je znano, da je v Dogo{ah več objektov, za katere naj bi občina Maribor dobivala nadomestila za stavbno zemlji{če. Župan Janez Ribič je ob tem dodal, da duple{ka občina s temi podatki ne razpolaga, povedal pa tudi, da čistilna naprava v Dogo{ah, tudi če pride do priključitve kraja k občini Duplek, ostane last mestne občine Maribor. Zbrani so ob koncu zbora s skoraj popolno večino potrdili sklep, da zbor občanov daje pozitivno mnenje k predlogu za začetek postopka za izločitev naselij Dogo{e in Metava iz mestne občine Maribor in priključitev k občini Duplek. ak v pakirno linijo, name{čeno v pred leti zgrajenem centralnem skladi{ču. V okviru Kmetijske zadruge Pesnica smo odkupili trgovino, investicija je zna{ala okoli 30 milijonov tolarjev, nadalje smo odkupili poslovne prostore za prodajalno Zadružnik v Ptuju, ki je bila predmet denacionalizacije, v vi{ini 35 milijonov tolarjev. V teku je {e vrsta investicij, med njimi v poslovalnici Vitomarci v vi{ini 13 milijonov tolarjev," je povedal Srečko Primožič. "Že nekaj let se pripravljamo na veliko in zahtevno investicijo v Slovenji vasi. Ta že sodi v seznam serije dolgoročnej{ih investicij, s katerimi bomo zgra-dilii verigo odkupno-prodajnih centrov po vzoru cirkulanskega, kar se je izkazalo za upravičeno naložbo. Priprave na gradnjo v Slovenji vasi so že stekle, predračunska vrednost investicije zna{ala 132, skupaj z opremo pa 180 milijonv tolarjev. Dela naj bi bila zaključena do druge polovice leta 2002. Po načrtih naj bi sledila gradnja podobnih centrov v Gori{nici, Markovcih in Maj{perku. Vse investicije so nujne, saj lahko zadruga le s po- sodobitvijo mreže poslovalnic zagotavlja svojim članom kakovostno oskrbo in je obenem na trgu konkurenčna." Kot pravi Srečko Primožič, se bo morala zadruga odločiti za prodajo dela svojega premoženja, predvsem na področju vrednostnih papirjev, kjer pa so nekaj let že zamudili in bodo svoj delež v ormo{ki tovarni sladkorja v vi{ini 31 tisoč delnic sedaj prodali le za desetino vrednosti pred nekaj leti. Pri tem je predsednik nazornega odbora dokaj kritičen in meni, da bo potrebno odslej ukrepati tako, da bodo odločitve v vodstvu zadruge v korist organizaciji in njenim članom. Nekaj investicijskih sredstev bo Zadruga pridobila tudi s prodajo kmetijskih zemlji{č, ki jih je dobila vrnjena v denacionali-zacijskem postopku. Pri nakupu bodo imeli prednost njihovi člani, ki imajo to zemljo že v zakupu. Tako bodo članom omogočili povečevanje in zao-krožanje njihovih kmetij, kar bo pogoj za uspe{no delo v novih pogojih kmetovanja znotraj Evropske unije. Kako kot predsednik nad- Predsednik nadzornega odbora in investicijsko-gradbenega odbora v KZ Ptuj Srečko Primožič zornega odbora ocenjujete delo drugih organov v zadrugi? "Nadzorni odbor, ki ga vodim že peto leto, budno spremlja delo vodilnih delavcev in upravnega odbora. Ocenjujem, da je sodelovanje dobro, in takega si želim tudi v bodoče. Le s skupnimi prizadevanji bo mogoče doseči zastavljene cilje, ki so nadvse zahtevni in se jih moramo lotevati z vso odgovornostjo." V Sloveniji je sli{ati o povezovanju zadrug v večje organizacije, o tem intenzivno razmi{lja tudi KZ Ptuj. Je na tem področju kaj novega? "Stanje na trgu sili tudi zadruge v povezovanje in združe- vanje. Pred meseci je že stekel proces priključitve nekaterih zadružnih organizacij, ki same v prihodnosti nimajo možnosti obstoja in razvoja, h KZ Ptuj. Proces povezovanja zadrug je sicer res prisoten v vsej državi, saj bodo lahko le večje zadružne organizacije učinkovite pri nastopanju na trgu in v odnosu do ostalega dela gospodarstva. Precej daleč so pogovori s kmetijskima zadrugama Korena in Pesnica. Cilj vseh je, da uspešno zastavimo kmetijsko proizvodnjo in učinkovito poskrbimo za oskrbo kmetovalcev, predvsem svojih članov, in za prodajo njihovih pridelkov." J. Bračič PTUJ / SVETNIKI IN MESTNA OBLAST V [OLI Za u~enje je vedno "pravi ~as" To dokazujejo udeleženci brezplačnega dvodnevnega usposabljanja za uporabo elektronske pošte, ki ga je organizirala Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj v skladu s prizadevanji odprtosti šole v okolje in približevanju sodobnih metod učenja in dela tudi tistim, ki so formalno šolanje končali že pred več ali manj leti. Usposabljanja se je udeležilo 7 mestnih svetnikov in strokovnih delavcev občinske uprave, ki potrebujejo tovrstno znanje za hitrejše in sodobnejše poslovanje. Pouk je potekal v lepi, sodobno opremljeni učilnici Poklicne in tehniške elektro šole v Šolskem centru Ptuj. Ob na- zorni predstavitvi programa in potrpežljivi pomoči učiteljev Vrbančiča, Čeha in Lubca je bilo poleg poučnega prav tako zabavno pošiljati in sprejemati pošto ter "deskati" po internetu. Ana Ostrman PRAGERSKO / 100 LET OPEKARNE Vrhunski zidaki z grenkim priokusom Na Pragerskem so se konec prejšnjega tedna spomnili 100-letnice opekarne, katere začetki segajo v leto 1902, ko so bratje Štajnklauber ustanovili podjetjo Ziegelwerk Pra-gerhof. V tretji največji opekarni v državi, ki je leta 1998 doživela tehnološko prenovo in dobila sodoben računalniško vodeni sistem, pa ima visoki jubilej tudi grenak priokus. žbe Ivana Šmigoca bi Opekarna Pragersko že danes lahko prodala več tudi na trge bivše Jugoslavije. Ob klasični proizvodnji opečnih izdelkov ponu- jajo novi termo-seizmični zidak Soča, želijo pa si doseči tudi vidno mesto med ponudniki peč-nic. ak V Opekarni Pragersko, ki po besedah vodstva velja za tehnološko dovršeno podjetje, so namreč že dalj časa srečujejo s težavami, ki jim jih prinaša prisilna poravnava. K finančnim težavam naj bi največ prispevalo zniževanje cen izdelkov v preteklosti ter poskusi sovražnega prevzema, kar naj bi pri-vedelo do 1,6 milijarde tolarjev dolga. Terjatve je kasneje odkupil bistriški Svit, v opekarni pa si zdaj želijo predvsem to, da bi ta tudi v prihodnje ostala v slovenskih rokah in da bi se jim z upniki čimprej uspelo dogovo- riti glede prihodnosti opekarne, ki naj bi poslovno leto 2001 zaključila z realizacijo v višini 700 milijonov tolarjev. Kot prednost v družbi navajajo bližino glino-kopa, koncesijo za izkoriščanje glinokopa pa so uspeli pridobiti pred časom. Kljub nastalim težavam pa v opekarni še naprej zaposlujejo 74 ljudi, razmišljajo pa tudi o povečanju proizvodnje za tretjino, saj so prepričani, da bo za stanovanjsko gradnjo v letu 2004 po stanovanjski shemi varčevanja primanjkovalo opečnih izdelkov. Po besedah direktorja dru- Darovalci za Bolnišnico Ptuj Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: ISS Servisytem, d.o.o., Maribor Občina Kidričevo Medinova, d.o.o. Ljubljana Belin-IPP, d.o.o. Rogaška Slatina Občina Dornava Vlado Butinar, Maribor Petlja, d.o.o., Ptuj stva, predvidena za voščilnice). S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispeva-na finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko ŽR bolnišnice 52400-763-50711. 3.000.000,00 SIT 1.600.000,00 SIT 880.000,00 SIT 680.936,37 SIT 300.000,00 SIT 20.000,00 SIT 100.000,00 SIT (sred- TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-12. Celoletna naročnina: 9.880 tolarjev, za tujino 21.790 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si BOŽIČNO - NOVOLETNI PRAZNIKI PRIHAJA VESEL BOŽIČNI CAS Božii - najlepši krštanski in družinski praznik V času božičnih praznikov - zimskega kresa se bliža konec starega in začetek novega leta. To je čas, ki je bil za ljudi že od nekdaj nenavaden, poln skrivnosti in neznanih sil. V hladu in temi zimskega časa se za človeka skrivata tajanstvenost in groza. Človeška narava teži za soncem in svetlobo, zato je naš davni prednik tem bolj občutil mrtvaško vzdušje časa pred zimskim kresom. Sredi poganske teme je z nastopom krščanstva zažarela svetloba božičnega praznika. To pa se ni zgodilo čez noč. Krščanstvo je počasi prekrilo poganska pojmovanja, toda mnogo dediščine poganskih časov se je ohranilo do danes in trdovratno kljubuje celo novim časom. Tako se proti koncu leta prepletajo pobožne krščanske šege z očitno poganskimi ostanki, ki se jih navadno niti ne zavemo. Tristo let je bilo potrebno čakati, preden so začeli slaviti praznik Kristusovega rojstva. Misel o praznovanju dneva Kristusovega rojstva se v Cerkvi ni zlahka uveljavila, saj so mnogi v tem videli pogansko šego. Z zapletenimi računi so poskušali dognati pravi dan Kristusovega rojstva, pri čemer so prihajali do različnih izračunov. Nazadnje so se vendarle sporazumeli, da se je Kristus rodil v noči s 24. na 25. december, torej pozimi, saj so Rimljani popisovanje prebivalstva, v času katerega naj bi se Jezus rodil, postavili v zimski čas, ko na poljih ni bilo več dela. Ta čas se je pokril s poganskim praznikom rojstva nepremaga-nega sonca, ki so ga praznovali 25. decembra. Ker so zimski kres enako veselo praznovali tako pogani kot kristjani, se je Cerkev rada odločila za ta dan in tako je veseli dogodek Kristusovega rojstva prekril poganski spomin mladega sonca. Krščanska Cerkev je tako upala, da bo z novim praznikom pregnala šumne poganske obhode rimskih saturnalij (od 17. do 23. decembra) in januarskih koled (1. januar) ter premagala čaščenje boga Mitra. Kdaj natančno se je praznik Kristusovega rojstva uveljavil, ne vemo natančno, vemo pa, da je papež Liberij leta 360 sezidal v Rimu kapelo božjega rojstva, ki je od 9. stoletja dalje imenovana bazilika Santa Marija Maggiore. Božič je bil dolgo časa praznik, ki so ga obhajali le v PTUJ / UMETNIKI ZA KARITAS Odprite dušo Pokrajinski muzej Ptuj in škofijska Karitas iz Kopra sta v petek v Miheličevi galeriji na Ptuju odprla prodajno razstavo likovnih del, ki so nastala v koloniji Umetniki za Karitas na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino pod motom Kosovelovih verzov: Odprite dušo človeku in zvezdi, ki v plašč njegov skrita roma skozi noč. Ptujski župan Miroslav Luci in predsednik slovenske karitas dr. Franc Kramberger pred odprtjem razstave. Foto: Fl V koloniji so sodelovali: Barbara Demšar, Merka Erzar, Črt Frelih, Ciril Hočevar, Stane Jarm, Azad Karim, Janko Ma-rinič, Viktorija Meh, Simon Mlakar, Ludvik Pandur, Angela Prem, Milan Percan, Miroslav Šetka, Deziderij Švara in Vinko Železnikar. Svoja likovna dela je darovalo še petintrideset avtorjev. Izkupiček prodanih del bo namenjen "mladim na robu". Razstavo je odprl dr. Franc Kramberger, mariborski škof in predsednik slovenske Kari-tas, avtorje je predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, v kulturnem programu pa je sodeloval harvist Dalibor Bernatovic. Fl cerkvah. Te so bile slavnostno ozaljšane z zelenjem in preprogami, v bogoslužje pa so vpletali božične prizore, iz katerih so kasneje nastale božične igre. Vendar pa je moralo miniti nekaj stoletij, da se je praznovanje Kristusovega rojstva premaknilo iz cerkev še kam drugam. V 14. stoletju je zaživelo v ženskih samostanih, barok in protire-formacija pa sta božični praznik približala družini, v meščanske nega drevesa, okrašenega z okraski in gorečimi svečami, ki jih v sedanjem času vse bolj zamenjujemo z električnimi žarnicami. Vendar pa je okrašeno božično drevo dolgo časa veljalo za nemško šego. Prva poročila o okrašenem drevesu so se v Evropi pojavila v 17. stoletju. Pri nas pa je na kmetih ta navada ostala neznana, ker jo je nadomeščala starejša neokrašena smrečica, viseča v hišnem kotu. Vsak teden ve~ svetlobe je v na{ih domovih - in naj je bo tudi v na{ih srcih ... Foto: JB in kmečke domove. Tako je božič sčasoma postal najlepši krščanski in družinski praznik. BOŽIČNO OKRAŠEVANJE Božič pa ima poleg številnih pobožnosti in duhovnosti tudi zunanja znamenja. To so v prvi vrsti adventni venci, ki krasijo domove že od začetka advent-nega časa pa do božiča, nato božična smrečica, jaslice, darila, petje in voščilnice. Na praznovanje božiča se pripravljamo že ves december. Vrata okrasimo z adventnim venčkom tudi za dobrodošlico prijateljem, ki nas obiščejo. Zelenje na adventnem venčku pomeni novo življenje, ki ne umira, in je neke vrste simbol nesmrtnost, hkrati pa štiri sveče - iz nedelje v nedeljo prižigamo po eno več - pomenijo, da postaja venec v adventu vse bolj razsvetljen in se na božični večer zazdi, da je posijala luč v mrakobnost zimskih dni. Ponovno se je rodilo upanje, s katerim bo človek lažje in lepše živel. Danes si božiča in božičnih praznikov ne moremo zamisliti brez okrašene smrečice, božič- Kasneje so jo okrasili s pisanimi papirnatimi trakovi, na njej pa so visela jabolka, orehi, sveče in še kaj drugega. Med najbolj značilne simbole praznovanja Kristusovega rojstva so jaslice. Njihov namen je podoživljanje dogodka, ki ga predstavljajo, to je Jezusovo rojstvo. Jaslice so se pojavile v drugi polovici 16. stoletja. Prvi so jih postavili jezuiti na Portugalskem in na Češkem, pri nas pa v 17. stoletju v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Hišne jaslice so začeli postavljati v 18. stoletju, najprej v premožnih meščanskih hišah, stoletje kasneje pa tudi v kmečkih domovih. Slovenci smo ustvarili svoj tip jasli, ki so postale del naše kulturne dediščine in našega kulturnega izročila. Toda na prehodu v 20. stoletje je v izdelavi jaslic prevladala industrija, ljudsko podobarstvo in kiparstvo pa sta usahnila. V zadnjem času pa je podobno kot na začetku vse več ljubiteljskih ustvarjalcev božičnih jaslic. Zadnja leta pa zasledimo tudi žive jaslice. Med najbolj poznane so tiste v Postojnski jami, v naši neposredni bližini pa v Studenicah pri Poljčanah, kjer se vsa vas že skoraj dva meseca pripravlja na ta dogodek. V 16. in 17. stoletju je bila med pripravami na božič zanimiva tudi devetdnevna adventna pobožnost do "noseče Marije". V zvezi s to očitno močno razširjeno in priljubljeno pobožnost-jo je nastalo nekaj umetniških podob tudi na slovenskih tleh. Znani podobi "noseče" Marije sta iz nekdanjega ljubljanskega uršulinskega samostana in iz frančiškanskega samostana v Nazarjih, obe pa sta delo našega baročnega slikarja Fortunata Berganta. Marijino popotovanje, ko z Jožefom zaman iščeta prenočišče, se začne 15. decembra. Obredje izvajajo predvsem ženske, ki med sprevodom molijo in pojejo. Pri zadnji, deveti hiši ostane Marija 40 dni do svečnice. Šega, ki je bila svoj čas pri nas zelo razširjena, je za nekaj desetletij prenehala, zadnja leta pa jo ponovno obujajo. Božič ne bi bil praznik, če ne bi bilo tudi "prazničnih" jedi, ki pa se razlikujejo od ene do druge slovenske pokrajine. Tako v dnevih pred božičem diši iz naših domov po sladkih dobrotah, ko pridne gospodinje hitijo peči drobno božično pecivo. Nekaj dni kasneje pridejo na vrsto potice, pa sadni božični kruh ter seveda še posebni "božični kruh" poprtnik ali poprtnjak. Da se lahko pripravi božična večerja, je po stari navadi potrebno v hiši in okoli nje vse počistiti. V božičnem času, ko so naša mesta in domovi okrašeni, je največ luči. V starih časih je luč bila za tolažbo pokojnim, ki so si želeli svetlobe in toplote, zdaj je nezavedni simbol luči spomin na luč sveta, ki je v sveti noči prišla na svet. POLNOČNICA IN BOŽIČNE PESMI Vse se je umirilo. Sveti večer je. Otroci se ne morejo nagledati jaslic in nekdo od odraslih prične peti. Vrstijo se stare božične pesmi, ki sodijo med najlepše bisere ljudskega ustvarjanja. Med najbolj priljubljenimi je brez dvoma "Sveta noč", nastala 1818. leta v avstrijski vasici Oberndorf; besedilo je napisal župnik Joseph Mohr, uglasbil pa njegov prijatelj uč- itelj Franc Xaver Gruber in se je v razmeroma kratkem času razširila v vse dežele z rimskokatoliško veroizpovedjo. Ure pred polnočjo hitro minevajo, vmes so tudi obdarovanja. Svoj čas je bilo to skromno, z orehi, lešniki in podobnim, danes pa so darila vse bolj bahava. Manjši otroci so medtem že zaspali, starejši se ne morejo odtrgati od televizije, odrasli pa se pripravijo, da bodo šli k polnoč-nici. Nekoč je vsaj nekdo moral ostati doma in čuvati ogenj, da ni ugasnil, ostali pa so odšli proti cerkvi. Svetili so si z baklami, danes z baterijami ali pa se odpeljejo kar v avtomobilu. Po polnočni maši so svoj čas vsi hiteli domov, češ kdor bo prvi doma, bo vse leto zdrav in bo vsako delo opravljal z lahkoto. BOŽIČNI DAN Božični dan je sveti dan, najsvetejši v letu. Ko so se ljudje zjutraj srečevali pri cerkvi, so si segli v roko in si voščili vesele in srečne praznike ter zdravja. Nihče ni stopil čez tuji prag, tako svet je bil sveti dan, da ljudje niso hodili z doma, niti sosed k sosedu ne, samo v cerkev in domov. Kdor je ravnal drugače, bi v hišo prinesel nesrečo. Vendar ni bilo povsod tako. V Prekmurju in Beli krajini so bili božičnega gosta veseli, vendar je moral priti predpoldne, pred kosilom, nato pa je sedel z domačimi k praznični mizi. *** Praznovanje božiča je danes v marsičem drugačno, predvsem zaradi modernega ~asa in komercializacije. Tako gre ponekod bolj za posvetni kot cerkveni praznik. Naj bo tako ali drugače, božič je in bo ostal zaradi vse simbolike in vsega drugega najlepši in največji krščanski ter družinski praznik s pridihom skrivnostne starožitnosti. Vzemimo si ta dan čas zase in za svoje najbližje. Več kot še tako drago darilo je vreden spomin, ki ga bodo naši otroci nosili v srcu vse življenje, spomin na topel, prijazen in z ljubeznijo prežet praznik, kakršnega bodo poskušali čez leta tudi oni pripraviti svojim otrokom. Vida Topolovec TEDNIKOVA ANKETA Novoletne želje Danilo Letonja: "Da bi čim več ljudi na Ptuju bolj srečno in zdravo živelo ter da bi si vzeli več časa za reševanje družinskih problemov." Damjan Vrbnjak: "Da bi se mi uresničila ena želja: da bi se uspel vpisati na likovno akademijo. Sebi in drugim pa želim v novem letu dosti sreče in veliko zdravja." Andreja Kunčnik: "Da bi bila v tem šolskem letu, ko se gre za točke, vsaj prav dobra. Da bi se lepo imeli na maturantskem izletu in da se mi uresniči ena od skritih želja, ki pa naj ostane zares skrita." Emanuela Žunkovič: "Želim si dober uspeh v šoli in da se mi izpolni 225 skritih želja." Jasna Drakšič: "Da bi dosegla čim boljši uspeh na maturi in da bi se lahko vpisala na želeni študij. V novem letu 2002 si tudi želim prebiti čim več dni v hribih." Damjana Marn Krajnc: "Mir na svetu za vse ljudi. Da bi postala dobra šahistka in pianistka ter da bi se vsi ljudje imeli dobro." Tekst in foto: MG Danilo Letonja, Damjan Vrbnjak, Andreja Kun~nik, Emanuela Žunkovi~, Jasna Drakši~ in Damjana Marn Krajnc KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / VIKTORINOVI VEČERI - BOŽIČNI KONCERT Kolednice z zborom sv. Viktorina Svetloba svečk na adventnem venčku je iz tedna v teden močnejša. Kmalu bo božič, za mnoge najlepši praznik leta. Božič je sinonim za ljubezen, mir in dobroto. Ovit je v najlepša osebna doživetja in skupaj z novim letom povezan s številnimi dobrimi željami in pozornostmi med ljudmi. Iz kuhinje se širi omamni vonj prazničnega kruha in potice, narejene po babičinem receptu, otroci pa radovedno pričakujejo, kaj neki jim bo Božiček nastavil pod božično drevo. Prazniki nagovarjajo in vzpodbujajo. Izzivajo in vabijo nas, da njihovo sporočilo v polnosti zaživimo tudi v vsakdanjem življenju. Te sporočilnosti praznikov so se zavedali tudi naši predniki in zato se je skozi čas napletlo veliko različnih prazničnih običajev in navad. Zbor sv. Viktorina ob praznovanju 700-letnice minoritskega samostana sv. Frančiška v Piranu Ker je slovenskega človeka pri vsakem opravilu spremljala pesem, je svoje mesto dobila tudi med prazničnimi voščili. Kole-dovanje je star ljudski običaj, ki se v zadnjem času znova vedno bolj uveljavlja. Obisk prazničnih kolednikov naj bi v hišo prinesel srečo, na polja pa dobro letino. Delček tovrstne bogate dediščine vam bosta na letošnjem božičnem koncertu predstavila zbor svetega Viktorina iz Ptuja in Maja Frangež na citrah. Koncert bo na božič, 25. decembra, ob 19.00 uri, v refekto-riju minoritskega samostana na Ptuju. Sporočilnost božiča in odsev dobrih želja v slovenskih ko-lednicah bomo delili s tistim, ki nam želi prisluhniti. Veseli bomo vsakega, ki želi sprejeti darove miru in ljubezni ter jih deliti z drugimi, kajti trenutki ljubezni, topline, sprejemanja in miru so najpomembnejši delčki, ki sestavljajo dobre medsebojne odnose. Vabilo na koncert končujem s koledniškim verzom in Vam vsem želim veliko veselja, miru in ljubezni. V letu, ki prihaja, naj Vam vsaj 2000 delčkov drobnih pozornosti in medsebojne povezanosti sestavi veliko srečo novega leta, vsaj 2 krat na me- GRAJENA / SOLSKA STAVBA DOBIVA PODOBO Tudi temelji niso ustrezali Nova šolska zgradba v Grajeni dobiva svojo dokončno podobo glede tlorisa. Kot nam je povedala ravnateljica šole Tatjana Vaupotič, so pri novi zgradbi v začetku načrtovali, da bodo temelji stare šole ostali, vendar se je kasneje izkazalo, da ne ustrezajo, zato so se morali odločiti za nove temelje, saj bi sanacija starih zahtevala domala toliko sredstev, kot jih bo potrebno za nove. Celotna investicija se s tem podraži za 15 milijonov tolarjev. Danijeve zvede Pogled v prihodnost — le koga ne zanima, kaj ga čaka. Na srečo se nam v današnjem času uresničijo še tako nemogoče želje: na primer, v trgovinah so nam na voljo mandarine brez pešk, veseli december se začne že novembra, prihodnost pa nam razkrivajo vedeževalci skoraj v vsakem časopisu. Med jasnovidce spada tudi Danny, ki pa ni čisto navaden vedeževa-lec, saj ima lastno tv oddajo. Ki je zelo zanimiva. Ves čas namreč lahko spremljamo lepo zalitega jasnovidca, ki udobno sedi na svojem magičnem stolčku, šumi s pismi ter prelaga karte sem ter tja. Pri tem pa služi čedne kupe denarcev. Ob tem se mu ni treba naprezati, saj je večina oddaje namenjene branju pisem (seveda skoraj vsa pisma prebere potiho, ker so tajna), polaganju kart, ki jih spremljajo izjave kot so: "Če težave so, bodo minile, če pa jih ni, jih ne pričakujemo.' Sledijo glasbeni vložki ter Dannyjevi komentarji videospotov, ki bi jih lahko zadržal zase. Kdo razen njega še sicer misli, da je ALI EN glasbeni genij — verjetno samo pevčeva mama. Le zakaj je Danny v svojem "poklicu" tako uspešen. Morda zato, ker nikoli ne pove nič določenega, kar mu daje sloves nezmotljivega vedeže-valca. Pri njem tudi ne boste slišali nič negativnega, vse težave se bodo razrešile in rek "Življenje je kot kurja lojtra, kratko in posrano ..." zanj ne velja. Ali tudi vas zanima, kaj bo prinesel jutrišnji dan? Bodite pametni ter prizanesite svoji denarnici — svojo radovednost raje potešite pri vremenski napovedi. Lidija Majnik, poslanka državnega zbora, in Tatjana Vaupotič, ravnateljica šole Ljudski vrt, sta si ogledali gradnjo šole v Grajeni Pogledali smo tudi v začasne učilnice, kjer domujejo nižji razredi grajenske šole, ter ugotovili, da se učenci in učitelji kljub utesnjenosti dobro počutijo, v dobri veri, da bodo naslednje šolsko leto pogoji za njihovo delo in učenje mnogo boljši oziroma najboljši. FL sec pa se v tej smeri potrudite tudi sami, pa bo leto 2002 popolno. Voščim vam sveto novo leto, ki ste ga zdravi, veseli dočakali, da b' ga zdravi, veseli sprovodi- li, z malimi grehi, z velikim obiljem, da b' tako dolgo živeli, da b' si nebesa zaslužili. Andreja ČREŠNJEVEC Učenci nižjih razredov se stiskajo v prostorih Društva upokojencev in primestne četrti Grajena. Foto: FL TEDNIKOVA KNJIGARNICA Boiiikova modrost Vsako leto je bilo enako: ko se je bližal konec koledarskega leta, je bil Božiček preobremenjen z delom in sploh ni vedel, kam bi se obrnil. Tako se začenja slikanica z naslovom Modri Božiček Toma Simona, ki je leta 1998 izšla v prevodu Mateje Arhar pri založbi Učila iz Tržiča. Kako podobno se dogaja nav-danim ljudem: konec leta se grmadijo službene in domače obveznosti, da je marsikoga slišati vzdihovati: Naj že minejo prazniki. Tisoč in eno opravilo bi želeli postoriti in stopiti v praznične dni s čisto vestjo. Vse bezlja v silni želji po prazničnih lepotah, dobrotah, darilih! Mamljivi praznični ponudbi, ki se blešči in vabika iz sleherne trgovine, se je težko upreti, čeprav razum govori: Nikar! Toliko dela in denarja za nekaj dni! In po tem sledi januarsko tarnanje o preobilici jedače in pijače, pa o zategovanje pasu, ker le redkim so praznične tudi plače. Le kakšni bi bili prazniki, če bi se zavestno odločili za skromno, tiho praznovanje, takšno z domačimi okraski in darovi? Bi sploh lahko praznovali le ob soju sveč in vonju smrek ter pomenkovanju ob običajnem prigrizku? Bi znali le odpreti srca za ljubeznive besede in pogreznjeni vase razmišljati o resnični dobro-tnosti, ki tako manjka temu svetu? Bi lahko pomišljali o odpuščanju, o osrečevanju tistih, ki jim je življenje nasulo preveč trnja? Preobremenjenemu Božičku se je zgodila nerodnost: njegova čudovita rdeča obleka se je zaradi politega črnila obarvala modro. Božiček v modrem — le kako naj se odpravi po svetu, saj je bil od vekomaj v rdečem?! Modra oblačila nosijo mornarji in Božiček si je omislil barko. A razburkano morje in čoln, zvrhan daril, sta povzročila dobremu možu kup preglavic. In nekateri otroci so ostali brez darilc, drugi pa so zalotili odrasle, ki so tihotapili zavojčke pod božična drevesca. Vedite, če ostanete brez božičnega presenečenja, nič hudega, le Božiček je bil preobremenjen in ni obredel vseh domov! Zatorej bodite pripravljeni in iznajdljivi. Naj vam pomagata praznični knjigi založbe Mladinska knjiga, ki bogato ilustrirani nudita cel kup zamisli za okrasitev, za praznično jedačo in pijačo, za darilca ... Prva, Božič, avtorja Malcol-ma Hillierja, je izšla leta 1994 in na sto dvajsetih bogato ilustriranih straneh v treh obsežnih poglavjih predstavlja izvirne zamisli za darila, izdelavo venčkov in sveč ter številnih okraskov. V pričujoči knjigi boste našli svečane recepte: karibska torta, kandirano sadje, trio božičnih pudingov, razkošne hladetine, čokoladne tartufe, božični štor iz beljakov, sadni savarin ... Druga knjiga iste založbe je iz leta 2000 in je naslovljena Prelepi božični čas ter je delo več avtorjev. Kakor prva tudi ta ponuja okusne recepte, predloge za praznične okraske in privlačna darila. Obsega dvesto štirideset strani večjega formata in jo priporočam tudi tistim, ki bi radi na hitro pripravili izvirno praznovanje. Bodite srečni in zadovoljni! Liljana Klemenčič VABILO NA PRAZNIČNO PRAVLJICO Z JOGO Danes, v četrtek, 20. decembra, bo ob 17. uri zadnja pravljična ura to leto. V pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Mali grad, Prešernova 33, vabimo otroke od četrtega leta dalje. Za praznično pravljično vzdušje se bosta potrudili inštruktorica joge Sonja Trplan in pravljičarka Liljana Klemenčič. Vabljeni s co-patki in lahnimi športnimi oblačili. Vstopnine ni. - Kradioptuj , , e9,8-98,£-l04,3rn. ^ ÍEEffit __^Dnižba za časopisno in radOsko dqavnost RADiO-TEDNiK, cl.o.o., RADiO-TEDNiK p.p. 95. Rai&va 6,2250 Ptuj, tel.! 02/74M4-10, —'—'os/749^4-37, faks: 0fi/74»34^, eiekttonskT^: nabiralnllcSrBdIotednIlcsi, spletne strani: http://www.radlotedn1lcir Oi/7M-\6. tojcuaíTEPflNPn 01 m-U-30. Sonirn (^ocb-ai)" Wítrki«! ^odu&TíctóT^ KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / PRVO LETO DELOVANJA AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA KPS Viva la musical V novembru so svoje prvo leto delovanja zaokrožili s tridnevnimi intenzivnimi vajami na Celjski ko~i pevke in pevci APZ KPŠ. Ob tej priložnosti so pripravili prijeten družabni ve~er, na katerem so po že ustaljenem ritualu ini-ciirali nove pevke in pevce, svojemu zboru pa ob "jubilej~-ku" tudi presene~enje, slastno torto. V prvem letu jim je pod okriljem Kluba ptujskih študentov uspelo sooblikovati mešani pevski zbor pod strokovnim umetni{kim vodstvom Robija Feguša. Zbor šteje že štirideset pevk in pevcev. Kljub študijskim in drugim obveznostim s svojim vestnim delom in zagnanostjo izkazujejo ljubezen do glasbe in visok nivo zavedanja pomena tovrstnega udej-stvovanja. Zbor si je v tem času ustvaril prepoznavno podobo in lahko v prihodnje zagnano stopa na nova pota glasbenih izzivov. Začetek svoje poti je APZ KPŠ pričel s peščico pobudnikov. V kratkem času pa jim je uspelo zbrati dovolj zagnanih pevk in pevcev in tako postaviti trdne temelje za nadaljnji razvoj zbora. K temu je v veliki meri pripomogla tudi dobra organizacijska struktura Kluba ptujskih študentov. Kot večino projektov, ki jih je realiziral KPŠ, je tudi tega pospremila velika mera entuziazma, odločnosti in ljubezni do glasbe vseh udeleženih. Veliko dela in odrekanja pa je obrodilo sadove, na katere so že lahko upravičeno ponosni. Že kmalu so si poiskali primeren prostor za vaje, ki jim ga je v Narodnem domu ponudila ptujska ZKO, za kar se jim iskreno zahvaljujejo. Oblikovali so učinkovito organizacijsko strukturo APZ in sprejeli skupna pravila delovanja, ki usmerjajo in urejajo delo in odnos do zbora. Izvolili so tudi prvega predsednika APZ KPŠ, Mitja Muršica. K temu so dodali tudi lepo oblikovano in ažurirano spletno stran, ki jo lahko najdete s pomočjo slovenskih spletnih iskalcev in geslom APZ (www2. arnes. si/~ rfeguslok-vir-APZ.htm). Svoje delo so javnosti prvič predstavili z nastopom na otvoritvi večnamenskega prostora Kolnkišta v februarju letošnjega leta, kasneje pa še na območni in medobmočni reviji pevskih zborov na Ptuju in v Ormožu. Odziv poslušalcev je bil zelo velik, kar jim je vlilo še dodatne volje za delo in napredovanje. Upam, da ni potrebno posebej opozarjati, kako velik pomen ima tovrstno ustvarjalno delo in druženje mladih za njih same in tudi okolje, v katerem bivajo. Združevanje v podobnih skupinah, ki jih druži tako plemenito početje, ne bi smelo ostati prezrto. Vrednote, ki jih prinaša in utrjuje, so vrednote civiliziranega človeka, z visokim nivojem zavedanja spoštovanja kulturnega in humanitarnega miljeja preteklosti in prihodnosti. Kajti mladi smo nosilci naše skupne prihodnosti in zavedanje tega dejstva je samo po sebi dovolj velik argument za večjo in neposredno podporo odgovornih ljudi. Nedvomno pomeni delo zbora še en del mozaika dela študentov in mladih ter dvigovanje kvalitete bivanja za vse prebivalce našega kraja. Morda bi ob aktualnih debatah o nezaželenem početju mladih ljudi v prostem času veljalo upoštevati tudi primere, kot je pevski zbor APZ KPŠ, in ne zgolj generalizirati ter iskati rešitve, ki so bolj ali manj represivne narave. Dolgoročno tovrstni načini - preverjeno - ne zagotavljajo ugodnih posledic in kvečjemu Veselo praznovanje na intenzivnih vajah! PTUJ / LITERARNO-FILMSKI VEČER V KOLNKISTI Miha Mazzinija Slovenec težko prezre Nocoj ob 19.30 uri bo gost literarnega večera v Kolnkišti Miha Mazzini. Človek, ki se je zapisal slovenski literaturi, filmu, "pecejem" in wordu, preizkuša se tudi kot kolumnist, verjetno pa bi lahko našteli še mnogo drugega. Miha Mazzini je avtor osmih samostojnih del: Očka Orel bend (1981), Drobtinice (1987), Godbe (1989), Zbiralec imen (1993), Satanova krona (1993), Dostava na dom (1997), Telesni stražar (200) in Kralj ropotajočih duhov (2001), spisal pa je tudi otro{ko slikanico z naslovom Čas je velika smetanova torta (1999). Drobtinice so kljub odbijajo~i naslovnici postale tako reko~ kultno ~tivo ob koncu osemdesetih let, saj je knjiga po{la v rekordni nakladi 54.000 izvodov in zanje je dobil nagrado za roman leta. Po tem romanu je napisal tudi scenarij za film Operacija Cartier, ki je leta 1992 prejel nagrado CIRCOM za najbolj{i evropski TV film. Režiral je tudi kratki film Svobodna si. Odlo~i se., ki si ga bomo nocoj v Kolnki{ti tudi ogledali. Mazzini je napisal scenarij za film Sladke sanje, ki je nedavno za~el polniti ki-nodvorane, nabral tri vesne na filmskem festivalu v Portorožu, bil razglašen za najboljši film leta po mnenju žirije filmskih kritikov ter prejel zlato palmo na filmskem festivalu v Valenciji. To je prvi slovenski film zadnjega desetletja, ki ima dosledno izpeljan t.i. tiein (po scenariju filma je bil spisan roman Kralj ropotajočih duhov, obenem pa ima izdelano še zgoščenko). Predvsem računalničarjem je Mazzini poznan kot avtor šestih izdaj priročnikov za računalniške navdušence ter nekaterih računalniških programov. Ob torkih lahko v Delu berete nje- govo tedensko kolumno, njegove članke pa lahko najdete tudi v revijah Monitor in PC&me-diji. Kot se za računalniškega mačka spodobi, ima Miha Maz-zini od slovenskih piscev najbolje urejeno in založeno spletno stran, kar si je vsekakor vredno ogledati (www.MihaMazzini .com). Pravzaprav je predstavljanje Mihe Mazzinija precej nehvaležno delo - človek mimogrede kaj o njem pozabi omeniti. Še veliko bi lahko napisali, obenem pa bi ogromno spustili. Zato vas nocoj raje povabimo v Kolnkišto na prijeten klepet z njim, kjer boste izvedeli mnogo in še več. Na primer kako se je moral na sodišču zagovarjati zaradi čaja, zakaj je slovenski film "štorast", kaj ima šport skupnega z literaturo in vse, kar vas o njem zanima, pa nikoli niste imeli priložnosti vprašati. Jana Skaza odrinejo mlade še bolj na rob ter jih s tem izpostavijo veliko bolj nevarnim dejavnikom. Ponosni na doseženo in odločeni za dosego novih, višjih ciljev se pevke in pevci vneto pripravljajo na nove glasbene izzive, hkrati pa vabijo v svoje vrste vse, ki jim glasba in druženje ob njej predstavljajo lepoto in harmonijo bivanja. Pevke in pevci APZ KPŠ so se intenzivno pripravljali na koncert, ki ga bodo v skupni organizaciji s Klubom ptujskih študentov pripravili 22. decembra ob 19.uri v refektoriju mi- noritskega samostana na Ptuju. Pripravili so zanimiv program pesmi, poslušalcem pa se bodo predstavili tudi v povsem novi podobi. Skupaj s Ptujskim no-netom OOZ Ptuj bodo pričarali-i čudovito praznično vzdušje. Na koncert vabijo vse ljubitelje glasbe! Viva la musica! Primož Vidovič PTUJ / GALERIJA ZULA 3 ZAPRLA VRATA Podoba in njena senca V soboto, 15. decembra, se je v Galeriji Žula 3 na Ptuju zaprla razstava Podoba in njena senca, katere avtor je Oto Rimele, docent na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Gre za tretjo postavitev razstave, ki so jo oktobra letos pripravili na Ravnah na Koroškem, novembra je bila na ogled v Mariboru v Galeriji Žula 2, ptujska otvoritev pa je bila 30. novembra. Hkrati je to zadnja avtorska razstava v galeriji v Prešernovi ulici. Nekateri slikarji se izražajo eruptivno, idejo, ki se je lahko razvijala tudi dlje časa, prenesejo na slikovno polje z vehementni-mi potezami, v katerih zaznamo neustavljiv izbruh ustvarjalne sle. So pa tudi avtorji, pri katerih občudujemo kontempla-tiven pristop in tenkočutnost v dojemanju vizualnega. Med slednje smemo šteti Ota Rime-leta. Rimele sodi med redke slikarje, ki se intenzivno posvečajo tudi likovni teoriji in svoja razmišljanja o slikarstvu objavljajo v strokovnih publikacijah ter znajo tudi v besedi predstaviti svoje delo. Vsako Rimeletovo predstavljanje v javnosti je soočanje s premišljeno zastavljeno likovno problematiko, ki je skozi ves njegov opus usmerjena v barvo. Rimele barvo doživlja kot materijo, ki zmore žarčiti neizmerno energijo. Nadvse suvereno razpolaga z njo in jo doumeva v relacijah, značilnih in odločilnih za njegovo generacijo (Rimele se je rodil leta 1962 v Mariboru), za katero svetloba ni zgolj naravni pojav, pač pa tudi umetna bleščava koncertnih odrov in diskotek. Vse od študentskih let Ota Ri-meleta zanima rob slike. Silovita dinamika dogodkov v 20. stoletju, ki je v ljudeh vzbudila občutje negotovosti in odprla raznolikost pogledov, se je v likovni umetnosti odrazila z raz-središčenjem kompozicije. Ta problematika je pritegnila tudi Ota Rimeleta, dopolnil pa jo je še z upoštevanjem fizično prisotne prostorske globine. Zade- belil je leseni podokvir slike in robove opel s platnom, ki ga je namenil poslikavi. Slika je s tretjo dimenzijo osvojila prostor, slikar pa je gledalčevo pozornost preusmeril s frontalnega polja podobe na njene robove. Rimeletovih slik ne smemo opazovati zgolj s prednje strani, vabijo nas, da jih obkrožimo. Avtor je že leta 1991 vzbudil pozornost z diptihom, imenovanem Vox voti, ko je platni v razstavišču fiksiral pravokotno na steno. Leta 1994 je v prostor zaprtega dvorišča druga za drugo postavil veliki zadebeljeni sliki in ju imenoval Dva rdeča kubusa. V zadnjem času je Oto Rimele opozoril nase z razstavo Dobri stari horizont, ki jo je jeseni 1999 pripravil v Umetnostni galeriji Maribor, nato pa je uspešno gostovala še v galerija A+A v Benetkah. V letu 1999 Rimeletu ni več zadoščalo zgolj odebeliti in poslikati rob slike, pač pa je vse širši rob tudi poševno zamaknil. Nastale so "paličaste slike", položene v umirjene vodoravni-ce dobrega starega horizonta ali v navpičnice, ki to linijo preba-dajo in silijo k nebu. Na vseh teh podobah barvna intenziteta narašča v smeri od ploskovno zminimalizirane frontalne stranice proti njenemu s krepko barvo poudarjenemu robu. Letošnja jesenska serija razstav z naslovom Podoba in njena senca nadaljuje Rimeletova razmišljanja o izrazni moči barve. Prvi pogled v razstavišče nam je razkril kromatsko utišane visoke in ozke površine, na katerih se barva v komaj zaznavnih prehodih stopnjuje od običajno temnejše sredine proti le rahlo svetlejšim robovom prednjih stranic. Zasledovali smo fino naložene sloje barve na prednjih stranicah slike, potem pa so nas pritegnile rdeče sence na steni. Konično oblikovani zadebeljeni robovi najnovejših Rimeletovih slik so obarvani v različnih odtenkih intenzivno rdeče. Barvno maso na platnu smo doživljali kot otipljivo materijo, njen rdeči odsev na steni pa je žarel v popolni dematerializaciji. Avtorjevo misel so sporočale sence na steni, slika sama pa je bila ma-terializirano sredstvo na poti k cilju. Da bi slika sevala svetlobo, so si želeli mnogi ustvarjalci, najdemo jih tako rekoč skozi vso zgodovino likovne umetnosti. Od starejših del naj omenim le bizantinske ikone, v 20. stoletju je bil veliki vzornik Mark Rothko, med Slovenci pa je največje občudovanje namenjeno Gustavu Gnamušu. Oto Rimele iz razstave v razstavo stopnjuje in profilira misel o barvi in njeni energiji. Razstava Dobri stari horizont mu je prinesla širšo afirmacijo, ki je segla tudi do italijanske kritiške javnosti, Podoba in njena senca pa dokazuje Rimeletovo izjemno občutljivost za iskanje tiste težko določljive meje, ko materija vstopi na področje duhovnega. Ce se bodo uresničile napovedi galerista Petra Žule, bo razstavišče v Prešernovi ulici na začetku leta 2002 zaprlo vrata in Ptujčani bomo prikrajšani za kvalitetne predstavitve v dobro opremljeni galeriji. Kolikšen pomen ima dober svetlobni park za uspeh razstave, smo lahko ugotovili prav na primeru Rimeletovih slik. Nobeno drugo ptujsko razstavišče avtorju ne bi omogočalo, da svoja dela prikaže v vsej njihovi izrazni moči. Marjeta Ciglenečki Oto Rimele: Podoba in njena senca (Galerija Žula 2, detajl) PTUJ / OBISK FINANČNEGA MINISTRA TONETA ROPA Vstop v EU - zgodovinska zgodba Na dobro obiskanem zboru članov mestnega odbora stranke Liberalne demokracije Slovenije v Ptuju v soboto, 15. decembra, v mali dvorani gosti{~a Gastro na Ptuju, sta sodelovala tudi minister za finance Tone Rop in sekretar stranke LDS Peter Jamnikar. Pred tem je minister Rop sodeloval v enourni oddaji v živo na Radiu Ptuj. Na zboru stranke LDS v mali dvorani Gatroja je predsednik ptujskega odbora LDS Milan Cucek ob oceni dosedanjih aktivnosti med drugim povedal, da je bila v minulem obdobju pozornost članov in ožjih sodelavcev stranke usmerjena v vse pomembnejše aktivnosti na političnem ali gospodarskem področju širšega ptujskega območja. Praktično ni bilo pomembnejšega dogodka, pri katerem ne bi tako ali drugače sodelovali tudi člani stranke. Poudaril je, da so pri svojem delu in uveljavljanju njihovih pobud v državnem merilu zadovoljni z aktivnostjo poslanke Lidije Majnik, med aktualnimi nalogami, ki so v ospredju, pa so se osredotočili v priprave na kongres stranke, ki bo konec januarja v Portorožu. Ob tem se že pripravljajo tudi na lokalne volitve v prihodnjem letu. Minister Tone Rop je opozoril na ključne naloge Slovenije na področju gospodarstva in ekonomske politike ter pri tem izpostavil pomembnost sprejema Slovenije v Evropsko unijo, nujnost čim hitrejšega prestrukturiranja bank ter dokončnega umika politike iz gospodarstva. Ob tem je poudaril: "Čeprav je mednarodna gospodarska situacija neugodna in čeprav se svetovna kriza še ni povsem odrazila tudi pri nas, bomo storili vse, da našo državo čimprej sprejmejo v Evropsko unijo in da se zgodovinska zgodba Slovenije čimprej zapre." Na področju izobraževanja nas po mnenju ministra Ropa čaka vrsta nalog pri izobraževanju odraslih in štipendijski politiki, kjer bo potrebno zagotoviti tudi štipendije za najboljše slovenske študente na tujih univerzah. Stanje na področju zaposlovanja je po n je-govem mnenju dokaj solidno, saj je stopnja brezposelnosti ena najnižjih doslej. Veliko nalog nas čaka na področju zdravstva in zdravstvenega zavarovanja, poleg vsakodnevnega boja za regije in regionalizacijo pa bo potrebno zagotoviti tudi decentralizacijo Slovenije. Peter Jamnikar pa se je osredotočil zgolj na kongres LDS, ki bo konec januarja prihodnje leto v Portorožu. Kongres bo predvsem programskega značaja. Za osrednji del razprave so Minister Tone Rop je pred zborom ptujskega odbora stranke LDS obiskal tudi Radio Tednik Ptuj. Foto: M. Ozmec okvirno določili 20 velikih tem, o katerih naj bi razpravljali v treh sklopih. Takoj po kongresu pa bodo vse svoje znanje in sile usmerili v priprave na lokalne in predsedniške volitve. Preden so nazdravili novemu letu 2002, so za 4. kongres stranke LDS iz ptujskega območja imenovali predsednika mestnega odbora Milana Čučka, Metoda Graha, Jureta Šarmana, Konrada Rižnerja ter Janeza Vrtiča. M. Ozmec PTUJ / ZAPLET ZARADI PTUJSKIH TERM SE STOPNJUJE Kmetijski kombinat ponudil svoj predlog Vodstvo Kmetijskega kombinata Ptuj je na tiskovni konferenci v sredo, 12. decembra, seznanilo novinarje o aktivnostih, potem ko so v petek, 7. decembra, prejeli odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju o začasni prepovedi razpolaganja z lastninskim deležem nad ptujskimi Termami. Generalni direktor Kmetijskega Kombinata mag. Alojz Erlač je pojasnil, da jih je taka odločitev sodišča precej presenetila, toliko bolj, ker so sredi postopka za izbiro kupca za nakup 100-odstotnega deleža ptuj- skih Term. Glede na to, da ima sodni postopek negativen vpliv na hitrejši razvoj družbe Terme Ptuj, saj se zmanjšuje interes potencialnih investitorjev v to družbo, so vsem 15 občinam nekdanje ptujske občine, ki za- htevajo vsaka po 1,86-odstotni lastninski delež zaradi vlaganj v izgradnjo tedanjega rekreacij-sko-turističnega centra, posredovali svoj predlog za razrešitev nastale situacije, in sicer da se ob prodaji lastninskega deleža Term kupnina v 28-odstotnem deležu deponira v eni od poslovnih bank, kar pomeni jamstvo za predvideno plačilo zahtevane odškodnine. Medtem ko čakajo na odziv ODPRTO PISMO SVETU MESTNE OBČINE PTUJ Uvedba 9-letne O[ S šolskim letom 2003/04 bo v R^-publiki Sloveniji frontalno u'vedena 9-letna OS. Ker je do takrat le {e leto in pol časa in ker je kljub opozorilom nas ravnateljev, da ne izpolnjujemo v MO Ptuj pogojev za uvedbo 9-letne OS, stanje v občini izjemno kritično, se ravnateljice in ravnatelji osnovnih šol obračamo na vas z informacijo o dejanskem stanju v naših šolah in o nujnih prostorskih pogojih, ki jih moramo izpolniti, da lahko vsaj minimalno zadostimo pogojem za izvajanje programa 9-letne OS. V večini ptujskih osnovnih šol fizično ne bomo mogli kvalitetno preiti na nove programe (dvoizmenski pouk zaradi neustrezne opremljenosti učilnic in prevelikega časovnega zamika za popoldansko izmeno ni rešitev). Naj navedemo, da sta dve šoli na vrhu republiških seznamov za investicijska sredstva, žal pa jih ne moremo uporabiti, dokler občina ne zagotovi svojega deleža. Vzpodbudno je, da so se pričela vlaganja v šolo Grajena in da so v pripravi projekti za adaptacijo OS Olge Meglič in dograditev OS Ljudski vrt, hkrati pa smo zaskrbljeni, saj proračun Mestne občine Ptuj za leto 2002 ne predvideva sredstev za slednje predvidenih vlaganj iz državnega proračuna. V osnovnih šolah imamo trenutno 2056 otrok, z uvedbo 9-letne OS se bo številka še povečala, zato vas kot ustanovitelja osnovnih šol prosimo, da ob sprejemanju proračuna 2002 ponovno proučite možnosti za hitrejše vlaganje v osnovnošolski prostor in tako tudi osnovnošolkam in osnovnošolcem Mestne občine Ptuj zagotovitve normalne pogoje osnovnega šolanja. Stanje v osnovnih šolah MO Ptuj v šol.letu 2003/04 (upoštevani so republiški normativi za 9-letno OS) Osn. šola Breg Ljudski vrt Grajena Mladika O. Meglic Predv. št. odd. 18 28 9 22 18 Št. obstoj. učilnic 17 20 12 29 16 (učil.se pogrezajo) Št. manjkaj. u~ilnic 5 (3+2) 13 (10+3) / / 6 (4+2) Računaln. učilnica ne ustreza ne ustreza 1 ustreza ne ustreza Knjižnica ne ustreza ne ustreza ustreza ne ustreza ne ustreza Jedilnica ne ustreza nimamo ustreza ne ustreza ne ustreza Kuhinja ne ustreza ne ustreza ustreza ne ustreza ne ustreza Telovadnica obstoječa ustreza 365 m2 ustreza ne ustreza ne ustreza se podira Telovadnica nujna 1083 m2 363 m2 1083 m2 827 m2 Ločeni vhodi ne ustreza samo 1 vhod ustreza ne ustreza samo 1 vhod Zunanje pov. za ŠV delno ustreza ustreza ustreza ustreza je ni Ravnatelji - ravnateljice: Darja Radičevič, OŠ Breg Tatjana Vaupotič, OŠ Ljudski vrt Sonja Peurgaj, OŠ Mladika Ervin Hojker, OŠ Olge Meglič Mag. Alojz Erla~, generalni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj. Foto: M. Ozmec občin, pa so Okrožnemu sodišču na Ptuju že predlagali, da začasni predlog razveljavi. Če do ponujenega dogovora ne bo prišlo, pa bodo v Kombinatu prisiljeni delovati po rezervnem scenariju, to pa pomeni, da Terme ostanejo v njihovi 100-ods-totni lasti in da bodo vlagali v njihov razvoj le v tolikšni meri, kot bodo same zmogle. Čeprav se je pravdanje o lastništvu Term pričelo že leta 1997, je torej še vedno na prvi stopnji obravnave. Glede na dosedanje izkušnje, predvsem pa glede na dejstvo, da slovenski sodni mlini meljejo razmeroma počasi, je torej do razpleta zgodbe o lastništvu Ptujskih Term še precej daleč, morda celo nekaj let. Več o poznejšem dogovarjanju med Kmetijskim kombinatom in občinami, pa na strani 12. -OM PTUJ / MESTNI SVET JUTRI O NOVEM DIREKTORJU GLEDALIŠČA Med prijavljenimi ni Ptujiana Skladno z ustanovitvenim aktom imenuje direktorja Gledališča Ptuj ustanoviteljica - mestna občina Ptuj - na osnovi predhodnega mnenja sveta in strokovnega sveta zavoda. Razpis za novega direktorja je bil objavljen 28. novembra v dnevniku Večer. Do 6. decembra, ko je bil sklenjen, se je nanj prijavilo šest kandidatov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mestne občine Ptuj je pristojna, da za mestni svet, ki odloča o imenovanju, izvede postopek razpisa in pripravi predlog za odločanje na mestnem svetu; ta bo o izbiri novega direktorja Gledališča Ptuj odločal v petek, 21. decembra. Najprej pa bodo svetniki odločali o predlogu sklepa za sporazumno razrešitev dosedanjega direktorja Sama M. Strelca. 7. decembra je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pregledala prispele vloge. Med šestimi je ugotovila, da eden od kandidatov ne izpolnjuje zahtevka po visokošolski izobrazbi, ostalih pet pa je pozvala, da vloge dopolnijo s podatki o triletnih delovnih izkušnjah in poznavanju področja dela ter sposobnosti za organiziranje in vodenje dela v kolektivu. Vseh pet je vloge dopolnilo. Na podlagi mnenja sveta in strokovnega sveta je na sinočnji seji komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja oblikovala predlog za jutrišnje odločanje na mestnem svetu. Kandidati za novega direktorja Gledališča Ptuj so Tamara Deu O{lak iz Ljubljane, Ale{ Novak iz Maribora, Rene Maurin iz Maribora, Alen Jelen iz Ljubljane in Andreja Ba-b{ek iz Maribora. Med prijavljenimi kandidati ni Ptujč-ana. Eden od kandidatov je redno zaposlen, drugi imajo status svobodnega umetnika, v glavnem pa se ukvarjajo z režijo in dramaturgijo. MG Oitioitm fomi MARIBOR / USPELA EUROPARKOVA HUMANITARNA AKCIJA V četrtek, 13. decembra, je direktor Europarka Vlado Vedlin na zaklju~ni prireditvi Europarkove humanitarne akcije Dobro je delati dobro predstavnikoma Območne organizacije Rdečega križa Maribor, njenemu sekretarju Alojzu Kovačiču in njenemu predsedniku primariju dr. Kurtu Kanclerju, izročil simboličen ček v vrednosti 400.000 tolarjev. Letošnja akcija je že druga, cilj Europarka pa je, da ob koncu vsakega leta polepšajo praznike in vsakdan tudi nekaterim izmed tistih, ki so se znašli v socialni stiski. Zbrani znesek je rezultat naslednjih prispevkov: Eu-ropark je prispeval 230.000 SIT, s kovanci iz Europarkovih fontan je bilo zbranih 80.000 SIT, obiskovalci Europarka so po svojih močeh prispevali 50.000 SIT, trgovci iz Europarka - Spar Slovenija, d.o.o., Humanic in Stiefelkonig - pa so podarili darilne bone. MAJSPERK / PROTI BOLEZNIM SRCA IN OŽILJA Za članice Društva kmetic Ma-jšperk je bilo v prostorih GD Ma-jšperk prej{njo sredo strokovno predavanje Kronične koronarne bolezni in njihovo preprečevanje; predavala je Branka Skledar dr. medicine, specialistka splošne medicine. Predavateljica je poudarila, da v Sloveniji umre v zadnjih 10 letih zaradi omenjenih bolezni 33 odstotkov moških in 10 odstotkov žensk, kar je med posameznimi boleznimi še vedno največ. Odstotek umrlih zaradi teh bolezni je v Sloveniji veliko večji kot v zahodnih državah. Razgiban in živ pogovor po predavanju je znamenje, da se kmečke ženske, ob zdravih živilih, ki jih pridelujejo, hočejo tudi zdravo prehranjevati in zdravo živeti. Večer je bil tudi priložnost in spodbuda za pogovor o zdravstveni preventivi, ki jo je oktobra začelo izvajati ministrstvo za zdravje. S.S. ZAMUSANI / SREČANJE OSTARELIH V Zamušanih je bilo v nedeljo tradicionalno srečanje občanov občine Gorišnica, ki so dopolnili 75 in več let. Srečanje že več let zapored organizira občinski odbor stranke SLS+SKD, vsako leto pa je v drugem kraju občine. Za prevoz udeležencev poskrbijo gasilska društva s svojimi avtomobili. Letošnjega srečanja se je udeležilo okoli 80 občanov, ki sta jih pozdravila predsednik OO SLS+SKD Igor Horvat in župan občine Gorišnica Slavko Vise-njak. jb JURSINCI / AKTIVNI ČLANI RDEČEGA KRIŽA Krajevno organizacijo Rdečega križa v Juršincih vodi Marija Fili-pič, člani pa so zelo aktivni. V soboto so v okviru akcije Nikoli sami obiskali starejše v občini Juršinci, ki jih tudi sicer redno obiskujejo. V okviru tega projekta razdelijo vsako leto okrog 180 paketov. Pri delu jim zelo pomagajo učenci šole v Juršincih, ki so vključeni v podmladek RK; tega vodi mentorica Cirila Kra~un. Fl JURSINCI / SREČANJE Z BABICAMI IN DEDKI V petek so v osnovni šoli Ju-ršinci priredili koncert in srečanje babic ter dedkov učencev šole. V programu so sodelovali učenci ter ljudske pevke iz občine Juršin-ci. Fl Oiif^jimUm KIDRIČEVO / DANES O PRORAČUNU Na predvidoma zadnji letošnji seji sveta občine Kidričevo bodo danes, v četrtek, 20. decembra, po uvodnih pobudah in vprašanjih v osrednji točki razpravljali o delovnem gradivu občinskega proračuna za leto 2002, ki predvideva 791 milijonov prihodkov. Sklepali bodo tudi o predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, o povišanju cen programa kidričevskega vrtca in kanalščin, predlogu komisije za dodelitev sredstev za gospodarstvo, o spremembi odloka, ki ureja izdajo občinskega glasila Ravno polje, ter o pravilniku o financiranju športa v občini Kidričevo. MARKOVCI / ZADNJA LETOŠNJA SEJA SVETA Zadnjič v letošnjem letu se bodo danes, v četrtek, 20. decembra, sestali tudi svetniki ob~ine Mar-kovci in se po uvodnih pobudah in vprašanjih posvetili predlogu odloka o občinskem proračunu za leto 2002, ki predvideva 809 milijonov prihodkov. Sicer pa bodo sklepali še o sprejemu odloka o komunalni taksi, o spremembi zazidalnega na~rta z obrtno cono Novi Jork, o finan~nih intervencijah v kmetijstvu, kriterijih za pridobitev sredstev za pospe{evanje razvoja malega gospodarstva v ob~ini, o vsebini pravilnika o določanju dežurnih prodajaln ter o soglasju k določitvi cen odvoza, baliranja in začasnega odlaganja odpadkov v Čistme mestu Ptuj. Ob koncu se bodo seznanili s projektom večnamenske dvorane v Bukovcih. ZAVRČ / PRAZNIČNI ZBOR OBČANOV Tudi v občini Zavrč je v zadnjih letih čutiti viden napredek, čeprav sodijo med najmanjše občine. O letošnjem delu ter o načrtih v prihodnjem letu bodo razpravljali to soboto, 22. decembra, na zboru občanov ki ga župan Miran Vuk sklicuje v kulturni dvorani v Go-ričaku. Na poznejšem družabnem srečanju pa se bodo vsi skupaj poslovili od letošnjega leta. MARKOVCI / KMEČKA TRŽNICA IN POKUŠNJA VIN Izvedbeni odbor programa celostnega razvoja podeželja in vasi občine Markovci, tamkajšnje turistično društvo in Kmetijska svetovalna služba Ptuj pripravljajo v soboto, 22. decembra, od 9. ure dalje na dvorišču občinske zgradbe v Markovcih Predpraznično kmečko tržnico. Kmetice in kmetje bodo ponujali svoje domače pridelke, priložnost pa bo tudi za nakup prazničnih daril. Vinogradnike in sadjarje pa vabijo, da ob 10. uri prinesejo v analizo svoje vino. Za vzorec zadostuje 1 liter, z analizo pa bo strokovnjak Kmetijske svetovalne službe Ptuj določil ostanek nepovretega sladkorja, prostega žvepla in skupnih kislin v vinu. -OM APAČE / O VOJAŠNICI CIVILNA INICIATIVA Na pobudo neodvisnega svetnika občine Kidričevo Branka Va-lentana so v Apačah ustanovili odbor Civilne iniciative, ki je seznanil javnost, da soglaša z nedavno podpisanim pismom o nameri med Ministrstvom za obrambo in občino Kidričevo o nameravani gradnji vojaških objektov v Apačah. Menijo, da je za uresničevanje tistih določil, ki zadevajo interese vaške skupnosti Apače, potrebno organizirati Civilno iniciativo za uveljavljanje javnih interesov vašč-anov Apač in društvo za uveljavljanje zasebnih interesov vaščanov. V ta namen so že imenovali 5-č-lanski iniciativni odbor. GORISNICA / ZADNJA LETOŠNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA Gorišnica ne bo ovirala prodaje Term Na zadnji letošnji seji sveta občine Gorišnica so v torek zvečer sprejeli proračun občine za leto 2002, območju Cir-kulan še enkrat prižgali zeleno luč za odhod v samostojno občino, potrdili predlagano stališče župana do solastništva v ptujskih Termah ter se strinjali z ustanovitvijo javnega vzgojno-varstvenega zavoda Cirkulane-Zavrč. Že po razpravi na predzadnji seji, ko so svetniki razpravljali in odločali o osnutku proračuna, je bilo mogoče pričakovati, da pri sprejemu njegovega predloga ne bo večjih zapletov. Od osnutka do predloga so vsebino proračuna še enkrat pregledali komisije in odbori za posamezna področja in ugotovili, da s strani župana predlaganih postavk ni mogoče bistveno spreminjati, ker bi vsako povečanje sredstev za eno pomenilo zmanjšanje za drugo področje živl jenja in dela občine v prihodnjem letu. Po zares kratki razpravi je za sprejem proračuna s predlagano vsebino glasovalo 11 od 15 prisotnih svetnikov. Planirani prihodki občine Gorišnica bodo znašali 844.218.000 tolarjev, prav toliko odhodki. Največja postavka na odhodkovni strani je adaptacija in novogradnja osnovne šole Gorišnica, za katero je predvidenih kar 437 milijonov tolarjev. Zaradi visoke, a izredno pomembne investicije, ki bo ustvarila tudi pogoje za uvedbo devetletke, so zavestno krčili postavke na številnih drugih področjih porabe. Pri sprejemu proračuna so tako župan kot svetniki menili, da bo po vsej verjetnosti prihodkov še nekaj več od planiranih, zato so že sestavili seznam prioritet, ki naj bi se financirale iz tega vira. Brez velike razprave so svetniki še enkrat prižgali zeleno luč za izločitev območja Cirkulan iz občine Gorišnica in ustanovitev občine Cirkulane. O tem je bilo povedano že vse, so menili. Župan je že v prvi polovici leta sklical zbor občanov, kjer se je 213 od 302 prisotnih izreklo za novo občino. Državnemu zboru, ki je zahteval še eno mnenje občinskega sveta, tako sporočajo, da se strinjajo z nadaljevanjem postopka, ki ga vodi iniciativni odbor, odločitev za nove občine ali proti njim pa bo tako sprejeta v najvišjem državnem organu. Župan Slavko Visenjak, član pogajalske skupine, ki so jo imenovali župani 15 občin ptujskega območja, je svetnike seznanil s stališčem do lastništva občin v ptujskih Termah, ki jih Kmetijski kombinat prodaja novemu lastniku. Stali{~e župana, da ne kaže ovirati možnega razvoja Term, so svetniki podprli soglasno. Tako je ob~ina Gori-{nica prva odlo~ila, da odstopa od lastni{kega zahtevka v Termah Ptuj in se strinja z deponiranjem 28 odstotkov kupnine, ki jo bo KK Ptuj iztržil za Terme, na posebnem ra~unu, dokler o vsem skupaj ne bo od-lo~ilo sodi{~e. Svetniki so zatem odlo~ili {e o eni, že ve~krat na~eti temi. Osnovna {ola Zavr~ in tamkaj{-nja ob~ina namre~ nista bili zadovoljni s statusom OŠ Zavr~, ki je podružnica Osnovne {ole Cirkulane. Zahtevo po osamosvojitvi {ole so svetniki na eni leto{njih sej pospremili z mnenjem, da naj o tem odlo~i država oziroma pristojno ministrstvo. Na skupnem sestanku v Ljubljani je Ministrstvo za {olstvo predlagalo edino možno re{i-tev, ki jo v celoti podpira tudi svet ob~ine Gori{nica: ustanovi se nov vzgojno-varstveni zavod Cirkulane-Zavr~, v katerem sta obe {oli v enkopravnem položaju, imata skupnega ravnatelja in enakopravno zastopanost v svetu zavoda, ki bo sprejel tudi nov statut. J. Bračič SLOVENSKA BISTRICA / PROSLAVA OB MEDNARODNEM LETU PROSTOVOLJSTVA Prostovoljstvo kot stil živlienja Prostovoljec mora biti iskren, mora znati poslušati in čutiti s sočlovekom. Le tisti, ki to zmore in zna, je lahko prostovoljec, je uvodoma na svečani akademiji v počastitev mednarodnega leta in dneva prostovoljstva povedal dr. med. Janko Predan, predsednik Območnega združenja Rdečega križa Slovenska Bistrica. V nadaljevanju se je zahvalil vsem, ki to humano poslanstvo opravljajo kjerkoli, bodisi pri Rdečem križu, Karitasu, gasilcih in še kje drugje, plačilo zanje pa je topel stisk roke, prijazna beseda ter solze v očeh. Slavnostni govornik državni svetnik Milan Ozimi~ je rekel, da je prostovoljstvo med ljudmi ob~ine Slovenska Bistrica raz{irjeno že zelo dolgo, RK z velikim {tevilom ~lanov, okoli enajst tiso~ krvodajalcev, od tega rednih 2400 ter s 400 prostovoljci v mestu in naseljih, je sicer najstarej{a in najbolj raz-{irjena organizacija s prostovoljnim delom v ob~ini, vendar ne bi smeli prezreti {e prostovoljnega dela pri gasilcih, Ka-ritas in ljubiteljski kulturni dejavnosti. Omenil pa je {e, da je prostovoljstvo lahko protiutež državnim institucijam, ki vse preve~ birokratsko delajo na tem podro~ju. Dokaz, da se prostovoljstvo ne za~ne vedno v poznih letih, temve~ se pri~ne oblikovati že v otro{tvu, je velik odziv {olarjev osnovnih {ol ob~ine Slovenska Bistrica na nate~aj likovnih in literarnih prispevkov na temo prostovoljstva. Na Obmo~no združenje Rde~ega križa Slovenska Bistrica je prispelo 146 risb in 46 spisov na to temo. Dobitniki nagrad za najbolj{e likovne izdelke so Marko Po-to~nik in Doroteja Gselman — oba OŠ Polj~ane, El~i Cvetko, OŠ Zgornja Polskava, Helena Sor{ak, Špela Vele in Nino Vo-du{ek — vsi iz OŠ Cre{njevec. Posebno nagrado z likovnega podro~ja na temo Tudi s stare- jšimi smo lahko prijatelji so si prislužile Nastja Arbeiter, Vida Koro{ec in Leonida Golob iz OŠ Cre{njevec. Nagrado za naj-bolj{e literarne prispevke so prejeli Klara Steinbacher, OŠ Šmartno na Pohorju, Naka Ne-krep, OŠ Pragersko, Tina Ma-lek in Ines Kresnik, obe iz OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, ter Jadranka Zlodej, OŠ Kebelj. Pred proslavo so v preddverju doma Svobode odprli razstavo najbolj{ih in nagrajenih likovnih del otrok na temo pros-tovoljstva. V kulturnem delu programa na proslavi pa so sodelovali tambura{i Kavkler ter KUD Spodnja Polskava z dramatizacijo Pre{ernovih pesmi Železna cesta in Povodni mož. Vida Topolo^ec PTUJ Okrogla miza o NATU Mladim ni vseeno, kaj se dogaja z njimi, zato bodo v Mladem forumu Ptuja v petek, 21. decembra, ob 17. uri v Kolnki-{ti pripravili okroglo mizo o vklju~evanju Slovenije v NATO. Poleg mladih bodo sodelovali Boris Gornik, Luka Juri, Ale{ Klavžar, Uro{ Murko in {e kdo. Pogovor je namenjen vklju~-evanju mladih v javne razprave. -OM ... PA BREZ ZAMERE Par hožiinih Stvari, na katere ne bi smeli pozabiti med boiiinimi prazniki Božič je tako rekoč pred vrati. Zato se spodobi, da si malce ogledamo ta fenomen, ki mu pravimo božič. Fenomen zato, ker je božič kot praznik že zdavnaj prerasel svojo krščansko konotacijo. No, že zdavnaj prerasel marsikje po svetu, saj je znano, da v naši mali veliki državi trdi liniji reformatorjev družbenega reda po drugi svetovni vojni ni bil najbolj pogodu. Raje so forsirali svoje praznike, ki naj bi prevzeli primat tistim z bolj ali manj religioznim predznakom. Tako se je recimo namesto velike noči forsi-ral praznik dela, 1. maj, namesto božiča pa novo leto. Rezultat vsega tega skupaj pa je, da smo s tem dejansko profitirali tisti, ki so nam ekstremistični pogledi te ali one vrste povsem tuji, saj sedaj lahko praznujemo in imamo dela proste dneve oboje, tako tiste z bolj sakralnim kot tudi tiste z bolj zemeljskim pridihom. Torej pri fenomenu božiča ne moremo govoriti samo o sakralnem pomenu, saj je namreč ta fenomen že zdavnaj prerasel zgolj ta pridih. Pri nas se je ta zadeva zelo lepo pokazala v zadnjih desetih letih, ko je božič, če lahko temu tako rečemo, smel stopiti iz ilegale ter postal splošno priznan praznik, rečeno sociološko, v vseh sferah družbenega življenja. Skratka proces, ki je drugje (oh, na Zahodu in v Ameriki) potekal že dolgo časa, se je pri nas zgodil tako rekoč čez noč, v desetih letih oziroma še prej. Kar je po eni strani zelo fino. Ker se je ta transformacija zgodila v tako (relativno — glede na družbene procese) kratkem obdobju, se tako ponuja odlična priložnost, da se ta fenomen ter nekatere posledice, ki jih prinaša s seboj, kritično pretresejo. Božič je postal, gledano z dru-žbeno-sociološkega vidika, praznik druženja v družini, med prijatelji in tako dalje. predvsem pa je postal družinski praznik. Za božič se ponavadi zbere celotna familija, kaj poje, malo poklepeta in tako naprej. Nekako se torej, vsaj za trenutek, ustvari neko familijsko vzdušje, ki se je čez leto porazgubilo. Vsi se imamo radi, vsi nas imajo radi. Kako lepo. Vendar pa je ravno v tem iskati tudi tisti vzrok, ki v veliki meri pripomore k žalostnemu dejstvu, da se ob teh prazničnih dnevih poslovi od življenja več ljudi kot ponavadi. Poslovi v lastni režiji, da ne bo pomote. Stori torej samomor. Človek, ki ga itak že čez leto (ali pa skozi več let) spremlja občutek nezaželenosti, odvečnosti ter osamljenosti, je v tem času priča tisočkrat bolj potencirani sreči, zadovoljstvu in predvsem neki praznični povezanosti in ljubezni med vsemi, kar pri njem le še bolj potencira občutek osamljenosti, zavrženosti in tesnobe. Rešitev se takrat vse premnogim na žalost zazdi v (samo-)terminaciji lastnega obstoja. Ja, tudi to se dogaja v času, ko božiček, ta dobrodušni rdečelični, bradati, okrogli mož, leta naokrog s svojimi sanmi in darovi. Kar nas pripelje do temeljnega dokaza, da se je božič sekularizi-ral, "prizemljil", v nekem pogledu skomercializiral, tako kot prav- zaprav skoraj vse drugo v potrošniški družbi. Darovi, darila. sSi znate predstavljati božič brez daril? Zelo težko, mar ne? In, še huje, mar si znate predstavljati otroka, ki za božič ne bi pričakoval kakšnega (precej dragega) darila? Jaz tudi ne. sSeveda krivde za to ni pripisovati božiču samemu, vzroke gre iskati v dejstvu, da je naša družba sama materialistično usmerjena. In božič, ko je sam postal element naše družbe, pravzaprav nikoli ni imel nobene šanse, da ne bi postal na neki ravni popolnoma materialen, zmaterializiran. To so pač pravila obstoječe družbe. Iz vsega je treba narediti biznis, potegniti dobiček. Tudi iz božiča. Kar poglejte, na primer, kdaj se je letos začelo božično (novoletno) okraševanje izložb ter promocija prazničnih dni. Ja, skoraj takoj po martinovem, se pravi sredi novembra. Uh. In če mislite, da so si trgovci in vsi drugi biznismeni te stvari tako zgodaj omislili zato, ker jim je ves ta božično-novoletni stampedo z okraševa-njem (tri četrt je itak cenenega kiča) tako zelo všeč, potem ste, no, malce naivni. Logika takega početja je namreč naslednja: dalj časa bomo ljudem z vsem tem pompom dajali občutek, da je božič pravzaprav pred vrati, dalj časa bodo kupovali darila, torej: več dobička za nas. In taktika se očitno izplača. Skoraj vsi, še posebej pa otroci, si želijo vedno več in vedno dražje stvari. Višje, hitreje, močneje, dražje, ne? Vendar dejansko otroci niso (v tolikšni meri) razvajeni, ampak je za to večinoma kriva družba, v kateri živijo in katere produkt so. Zato si pač želijo vedno dražje in bolj nemogoče stvari. Poseben primer v tej zgodbi pa je naš stari znanec, ta mali Bush. Ce otroke še nekako razumemo, da si v teh (božičnih) dneh želijo nemogočih stvari, saj so vendar še otroci, pa je ta mali Bush poglavje za sebe. Tip je spet prekosil samega sebe. Mož v zrelih letih naj bi bil po vseh normah in predstavah že odrasel in odgovoren posameznik, če pa je povrhu še šef jenkijevske države, pa še sposoben, odgovoren, realen, skratka, z eno besedo - moder. Ki bi si v tem (božičnem) času želel, no, recimo miru na svetu ali kakšno podobno popularno stvar. Ampak ne, ta mali Bush je pred kakim tednom zblebetal, da si želi, da bi vsi odvisniki od mamil, džankiji, kot svoj prispevek k vojni proti terorizmu nehali jemati droge, se nehali drogirati torej, saj se teroristi ukvarjajo s preprodajo drog. Tako bi po njegovem oslabili terorizem. ??? Kot da je rešiti se iz klešč droge tako enostavno kot iti na sekret!!?? Ha, po Bushevo očitno da, le da džankiji prej niso imeli dovolj dobrega razloga za to. Kaj je naslednje? Bo ta mali Bush pisal Božičku, naj mu za darilo v božični štunf na kaminu zatlači Osamo Bin Ladna?! Niti stotina ne stavim, da res ne bo. MOSKANJCI / DRUGA PRIREDITEV MLADIH MOSKANJSKIH LÙKARJEV Pesem za bogatenje duše Deset mladih lukaric in dva lukarja iz Moškanjcev smo v soboto, 8. decembra, spoznali na odru va{ke dvorane v Mo-{kanjcih. Pozdravili so nas z lukarsko himno, a kaj hitro smo spoznali, da so po letu dni za nekaj centimetrov višji, bolj modri in pogumni, le ljubezni do kulturne dedi{~ine niso spreminjali, ta je ostala povsem enaka - velika. Od lanske prve prireditve Tudi mi se imamo radi pa do letošnje so mladi moškanjski lukarji, ki delujejo kot sekcija pri PD Ruda Sever Gorišnica, veliko nastopali ter s pesmijo med ljudi delili veselje. Lukarstvo je med ljudmi v Moškanjich močno zakoreninjeno že dolgo let, trideset pa jih je preteklo od takrat, ko so v vasi prirejali prve lukarske praznike in bogatili ljubiteljsko kulturo. Danes to nadaljuje mladi rod, kajti starejše moškanjske lukarice so se razšle, z mladimi je ostala le Genovefa Vucak, ki jih vodi po ljubiteljski poti. Mo- Starejši lukarji so pred 30 leti posejali zrno, danes je vzklilo - mladi tradicijo nadaljujejo Stilistka in maska Anastazija Topolovec, Fotograf S. Zebec, Oblačila je nosila Jana Černi, Oblikovanje RS škanjski lukarji pa se ne dajo kar tako, imajo radi ljudsko pesem, ki jih tako zelo spominja na čase, ko so se z lukarskim praznikom ponosno postavljali njihovi dedje in babice, iz nastopa v nastop dokazujejo, da to zmorejo in znajo. Na letošnji prireditvi Tudi mi se imamo radi so to vnovič dokazali, v svojo družbo pa povabili še otroško folklorno skupini in plesno skupino Migice OŠ Gorišnica, tam-buraško skupino PD Gorišnica, pevko Melito Golob, Miciko in Hanzeka iz Cirkulan, muzikanta Viktorja Munda, za konec pa prihranili presenečenje večera — ples nekdaj aktivnih mo-škanjskih lukarjev. Navdušenje v povsem polni dvorani vaškega doma je bilo pričakovano, tudi gorišniški župan Slavko Visenjak ob tem ni skrival dobrega razpoloženja. Nekdaj je bil tudi sam član moškanjskih lukarjev, a zdaj je župan, ki pravi, da je lepo biti župan v občini, kjer so občani pripravljati kaj tudi prostovoljno narediti, še posebej v kulturi. Omenil je, da je lukarska zgodovina v Moškanjcih bogata, za to, da se ohranja, pa ima še posebej veliko volje domačinka Genovefa Vucak. Njeno veselje so pesmi, s temi se ujema kak star običaj, na kar je Vučakova spomnila z besedami: "Samo posejati je treba in zraslo bo. Starejši lukarji so pred 30 leti posejali zrno, danes je vzklilo, mladi tradicijo nadaljujejo. Pesem pa je nekaj najlepšega, pomeni notranje bogatenje duše." Tudi Slavica Cvitanic, predsednica komisije za kulturo v Simpatične Migice z OŠ Gorišnica. Foto: TM občini Gorišnica, se je oglasila na odru in izrazila veliko zadovoljstvo, da so v prosvetnem društvu tudi mladi. Zahvala za njihov uspeh gre tudi staršem, je menila Cvitaničeva, ki otrokom dajejo veliko podpore, jim bodrijo in so z njimi, da lahko pokažejo to, kar znajo. Za do- ber nastop se je mladih lukar-jem zahvalila tudi predsednica PD Gorišnica Kristina Anto-lič, ob koncu pa še predsednik vaškega odbora Moškanjci Jože Petek, ki je prepričan, da bo drugi prireditvi sledila prihodnje leto decembra še tretja. TM PTUJ / NOVOLETNA OKRASITEV MESTA Vsak po s^oie Letos je za novoletno okrasitev mesta občina lahko dodatno namenila milijon tolarjev, ki so jih porabili za nakup 300 metrov svetlobnih cevi in 100 metrov barvastih ter drobnih okrasnih predmetov. Ostalo okrasje je iz prej{njih let. Novoletni okraski so izobešeni na Mestni hiši in nekaterih objektih na Mestnem trgu, v Murkovi in Prešernovi ulici, na gledališki stavbi, v Krempljevi, Miklošičevi in Lackovi ulici, na ptujskem mostu, delu Osojni-kove od podvoza do hotel Super Li, na platoju pred Borovim, delu Potrčeve ceste od Grajene do semaforjev in v Volkmerjevi do pokopališča ter v naselju Grajena. Novoletno okrasitev mesta je tudi letos izvedlo Komunalno podjetje Ptuj. Za novoletno okrasitev so poskrbela tudi nekatera podjetja in ustanove, še vedno pa mesto nima skupnega koncepta orka-sitve, za katerega so se ogrevali pred leti. MG KA&UPI SANITETNI PREVOZI Z REŠEVALNIMI VOZILI VSEM BOLNIKOM, DIALIZNIM PACIENTOM, OSEBJU DIALIZNEGA ODDELKA ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, PREDVSEM PA SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO PODJETJE KA&UI> KI SE PRIPOROČA S SANITETNIMI PREVOZI Z REŠEVALNIMI VOZILI, KATERE IZVAJATA MEDICINSKA TEHNIKA. lik Prečna pot 9 2250 Ptuj Toni KAJNIH Mtel.: 041 647 966 Janez SLANIC Mtel.: 041 366 470 LDS Liberalna demokracija Slovenije Svetniki svetniške skupine LDS v Mestni občini Ptuj, VAM iskreno želimo obilo uspehov, zdravja in sreče v prihajajočem letu 2002, vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in ponosno praznovanje ob dnevu SAMOSTOJNOSTI NAŠE SLOVENIJE. OSLUSEVCI / 100 LET IVANA ZAMUDA Praznovala cela vas V soboto so v Osluševcih praznovali velik jubilej: njihov va-ščan Ivan Zamuda je praznoval 100. rojstni dan. Gospod Ivan je tudi najstarejši občan občine Ormož. Ivan Zamuda se je rodil 14. decembra 1901 v Gorišnici, tam je tudi preživel svoje otroštvo. V domači delavnice se je izučil za kolarja, izpite pa je uspešno opravil v Ormožu. Delo ga je popeljalo tudi v tujino, saj je delal v Avstriji in na Hrvaš- kem. Ljubezen pa ga je počakala doma - poročil se je z domačinko, skoraj sosedo iz druge vasi, iz Osluševcev, Elizabeto Kiric. Kot mladoporočenca sta kupila mlin v vasi Sejanci, ga preuredila in v njem pridno delala. Tam sta živela vse do leta 1955. Jubilant Ivan Zamuda v družbi svojih otrok. Foto: Laura SVETI TOMAŽ / SLOVESNOST OB KONČANI OBNOVI DVORANE Dobili svoj bankomat Pri Svetem Tomažu je bilo v petek zelo slovesno: krajani so proslavili zaključek del pri obnovljenem domu kulture in prevzem novega bančnega avtomata. S slovesnosti v obnovljenem domu krajanov. Foto: Hozyan Slovesnost je potekala v prenovljeni kinodvorani. V prvem delu je zbrane nagovoril vodja bančne enote SKB banke iz Ormoža in predal v uporabo novi bančni avtomat pri ambulanti v centru Svetega Tomaža. Krajane in druge udeležence je pozdravil tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Sveti Tomaž Mirko Cvetko, zbrane pa je nagovoril tudi poslanec Alojz Sok. Srečanje se je nadaljevalo z veselim druženjem, v katerem so sodelovale tudi ljudske pevke od Svetega Tomaža, za dobro voljo pa so poskrbeli člani skupine trio Pauza. Vaščani so bili veseli prenovljene dvorane, ki so jo člani sveta KS Sveti Tomaž pred kratkim soglasno preimenovali v dom krajanov, saj so jo s svojimi sredstvi pomagali graditi sami, pa tudi za delo so z veseljem poprijeli. mh --■M^^-iaa.-wina.w------- :=====ÍEra3== ----- ------kpjmá^aájs^^jd^ -----^ "WnAeňu^aám: I tMÍT^Jfu^____ Nato sta se preselila nazaj na Elizabetino domačijo v Osluše-vce. Tam je Ivan začel graditi nov mlin, toda slabi časi za mlinarje so povzročili, da se je odpravil delat v mešalnico močnih krmil Perutnine Ptuj. Cas je med drugimi spremembami prinesel tudi prošnjo za gradnjo mešalnice in mlina Koka v Varaždinu, ki jo je z veseljem sprejel. Tam je delal vse do pokoja. Nato se je doma ukvarjal z kmetijstvom, z veseljem pa je izdeloval razne kmečke pripomočke, mline - vse, kar se je dalo narediti iz lesa. V zakonu se je Ivanu in Elizabeti rodilo sedem otrok, ki sta jih vse vzgojila v ljubezni v pridne odrasle ljudi. Danes 100-letnega dedka razveseljujejo že vnuki in pravnuki. Še vedno je zdravega duha, nasmejan in dobre volje, četudi že nekoliko slabše vidi in sliši. Zanj skrbi sin Ciril, še vedno pa se s palico rade volje sprehodi, njegov razum pa je tudi še vedno zelo zdrav. Ob prazniku so se častitljive starosti sovaščana spomnili tudi Osluševčani in ga v vaškem domu z veseljem pozdravili, z njim nazdravili in tudi katero rekli. Na slovesnosti so bili tudi vsi Ivanovi otroci, obiskali so ga sorodniki, voščili so mu predstavniki različnih organizacij, čestitke so mu izrekli tudi v imenu krajevne skupnosti, vo-ščilu pa se je v imenu občine Ormož pridružil še župan Vili Trofenik. Lepe želje najstarejšemu občanu so izzvenele v prijetni družbi, ob žlahtni kapljici in z željo po vnovičnem srečanju ob letu. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Tednika. Mh Najstarejšemu občanu je voščil vse najboljše tudi župan Vili Trofenik. Foto: Laura ORMOŽ / 30 LET VRTCA Jutri osrednja slovesnost Vrtec Ormož te dni praznuje 30-letnico organiziranega varstva. Minuli petek so v avli osnovne šole na Hardeku pripravili zanimivo okroglo mizo Vzgoja samostojnega in odgovornega otroka. Med zanimivimi gosti so sodelovale Marja Strojin, psihologinja, magistra pedagoških znanosti Marjeta Domicelj, magistra Vera Bevc, samostojna svetovalka Fanika Fras Berro in Marija Pušenjak. V zanimiv pogovor so se zelo vključili tudi obiskovalci, ki se jih je v avli nabralo veliko število in so pogovoru z veseljem prisluhnili. Pogovor je vodila Marjeta Meško. V Vrtcu Ormož tudi te dni potekajo zanimive aktivnosti - Otroški maratoni. V ponedeljek so pekli pecivo, obiskala jih je tudi slaščičarka, spekli so dve veliki torti ter ju z velikim veseljem pojedli. V torek je potekal igralni maraton. Malčki in njihovi starši so iz kartonskih škatel zgradili mesto svojega otroštva in vrtec v njem. V sredo pa so sodelovali pri velikem rajanju. Prepevali so, delali okraske in upihnili 30 svečk na veliki torti v čast slav-ljencu - svojemu vrtcu. Zanimiva dogajanja se bodo nadaljevala tudi danes, ko bodo malošolčki po zanimivi bajki o svetlobi šli iskat skriti zaklad. Praznovanja se bodo zaključila jutri z osrednjo svečanostjo Veselite se z nami, tri desetletja smo med vami; svečanost se bo pričela v domu kulture ob 18.00 uri. Mh ORMOŽ / ZLATA POROKA ZAKONCEV VREČAR Pol stoletja zadovoljstva Minulo soboto sta znova stopila pred matičarja zakonca Vrečar iz Ormoža. Zlatoporočenca Franček in Marija Vrečar. Foto: Hozyan Franček in Marija, rojena Jur-šič, sta se vzela 25. novembra 1951. Franček je rojen 20. oktobra 1928, Marija pa 12. decembra istega leta. Oba sta bila zaposlena v trgovini v Ormožu, kjer sta se tudi spoznala in zaljubila. V zakonu sta se jima rodila sin in hčerka, zdaj jima čas že krajšajo tri vukinje in vnuk. Oba sta upokojena, z veseljem delata doma in v vinogradu na Humu, kljub težki operaciji Frančka še vedno z veliko volje poprimeta za delo. Cas je najlepši, ko se nekoliko umiri, ko lahko mož in žena sedeta k mizi in nazdravita s prijatelji. To sta Marija in Franček storila minulo soboto, ob zlati poroki. Pred matičarja sta ponovno stopila v Ormožu in pred Bogom sklenila zlati zakon v Veliki Nedelji. Mh SVETI TOMAŽ / NOVOLETNE DELAVNICE si Pri Svetem Tomažu bodo jutri učenci osnovne šole sodelovali v novoletnih delavnicah: pri izdelovanju sveč, božično-novoletnih aranžmajev, papirnatih rož, peki božično-novoletnega drobnega peciva, izdelovanju okraskov iz umetne mase, lahko pa bodo sodelovali tudi v delavnici, ki jo bosta vodili delavki Pokrajinskega muzeja Ptuj. Učenci bodo nastale izdelke razstavili, obiskovalci pa jih bodo lahko tudi kupili in si z njimi polepšali dom ob prihajajočih praznikih. V nadaljevanju bodo ob 11. uri v telovadnici osnovne šole počastili še prihajajoči državni praznik s spominsko uro v sodelovanju s člani Kulturnega društva Frana Ksavra Meška Sveti Tomaž, izrekli pa bodo tudi novoletno voščilo županu občine Ormož Viliju Trofeni-ku. mh ORMOŽ / OTROŠKI PARLAMENT Mladi o prostem iasu V Ormožu je v ponedeljek potekal otroški parlament. Sodelovali so mladi parlamentarci iz osmih osnovnih šol iz vse občine in iz Gimnazije Ormož. Tema tokratnega parlamenta je bila prosti čas. Zanimivega zasedanja pa so se udeležili tudi ravnatelji šol in svetovalne delavke. Učenci, učenke in dijaki so se udeležili tudi srečanja pri županu občine Ormož Viliju Trofe-niku, eden izmed njih pa se bo udeležil parlamentarnega zasedanja v Ljubljani. Mh Mladi parlamentarci v sejni sobi ormoškega občinskega sveta. Foto: Hozyan REPORTAŽE, ZANIMIVOSTI ZGORNJA HAJDINA / PREDNOVOLETNI OBISK PRI POLAJZARJEVIH Želijo si vodovod in elektriko Težko je razumeti, da v 21. stoletju nekateri med nami še živijo v človeka nevrednih bivalnih razmerah. Družina Po-lajžar s petimi otroki na Zgornji Hajdini 103 je že ena takih. Stanujejo v hiši brez elektrike in vodovoda, v teh mrzlih dneh se grejejo le ob štedilniku, ki ga mora mama Marjana, ker nimajo premoga, nenehno polniti z drvmi. Eno peč na drva pa imajo v sobi, kjer spi cela družina, mama in oče ter pet otrok v starosti od treh do desetih let. Starša sta brezposelna, živijo od socialne pomoči in otroškega dodatka ter od zaslužka od priložnostnega dela očeta Ivana. Njihova največja želja je, da bi dobili normalno stanovanje, takšno, ki bo imelo vodo in elektriko, poudarjajo, da bodo otroci lahko na toplem, da se bodo lahko normalno umivali in bodo lahko priklopili pralni stroj, ki jim ga je podarilo Območno združenje RK Ptuj. Mama Marjana nam je povedala, da so že večkrat prosili občino Hajdina in župana, da bi rešil njihov problem, vendar za zdaj brez uspeha. Po svojih močeh se za družino trudijo v KO RK Hajdina, vendar predsednica Ana Žumer pravi, da so dokaj nemočni. Sama je opazila, da bi morali tudi okna na novo zaste-kleniti, ker so stekla večji del uničena, da pa jim ne bi še bolj pihalo v skromno stanovanje, so jih delno zaščitili s polivinilom. Pri ostri zimi, kot se napovedu- Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... Ivek, Mateja in Kaja so se zelo razveselili igrač, ki so jih zanje zbrali mladi člani RK na OŠ Ljudski vrt. Foto: MG je letos, tudi to ne pomaga. Pri Območnem združenju RK Ptuj družini pomagajo tudi s paketi živil, je povedala sekretarka VICANCI / Z MARJANOM TOPLAKOM O SVETU TEME "Ne vem, kaj bi bilo, ie bi ponovno spregledal II Marjan Toplak iz Vičancev 51 je oslepel zaradi tumorja med vidnimi živci pri petih letih. Operacija ni uspela, utrpel je še dodatne poškodbe, med drugim tudi hormona za rast. Živi v toplem domu skupaj z mamo in očetom ter bratovo družino. Zadovoljen je, da jih je več pri hiši, da je zmeraj živahno. Mali nečakinji Monika in Katja mu včasih ponagajata, a se ne huduje, Gregec pa je še premajhen, da bi bil nagajiv, le zvedavo opazuje svojega strica Marjana. Da je nekaj narobe z njegovimi očmi, je zaznal, ko je bil na travniku, in čeprav je bilo sončno vreme, je silil domov, češ da se megli in bo deževalo. Ko so ga prvič odpeljali k zdravniku, nihče ni posumil, da je z njim nekaj hudo narobe. Zdraviti so ga želeli s kapljicami. Šele ko je dobil visoko temperaturo, so ga odpeljali v Maribor, zatem pa v Ljubljano, vendar operacija ni uspela. Po operaciji je bilo nekaj časa z njim zelo hudo, niti hoditi ni znal. Dve leti je bival v Stični, OŠ je obiskoval v Ljubljani. Od tem je 1981. leta šel v Škofjo Loko, kjer je bil v začetku sprejet v delavnico za pri-učevance. Tam je ostal tri leta. Zatem so ga premestili v montažne delavnice, kjer je ostal tri leta. Ker mu je pričelo pešati zdravje, so ga leta 1988 invalidsko upokojili. Ce ne bi imel dodatka za tujo pomoč, bi bila penzija zelo majhna, pravi. Veliko si pri svoji komunikaciji s svetom pomaga s kasetofonom, rad piše tudi na pisalni stroj, Braillovo pisavo zelo dobro obvlada, že vrsto let pa izdeluje tudi vizitke s smrečicami in srčki. Za računalnik pa ni najbolj navdušen. Še najbolj je srečen, ko lahko prisluhne priljubljenim radijskim oddajam. Redno posluša radio Maribor, radio Ptuj, radio Maxi. Ce je le mogoče, gre tudi za izlete, in Marjan Toplak z mamo, očetom in bratovo družino • •• čeprav ne vidi, si zna predstavljati pokrajino in barve. "Lahko se pohvalim, da 'občutim' kraj, kjer hodim. Z vsakega izleta odnesem veliko. Zame je vsak kraj zanimiv, četudi bom v njem naredil le nekaj korakov. Hodim s pomočjo bele palice. Do strica in botre je od naše hiše okrog pol kilometra, prehodim jih brez težav," pravi Marjan. V prazničničnih dneh bo pri Toplakovih na Vičancih še bolj živahno, kot je ponavadi. Marjan je obiskov še posebej vesel, ker se takrat posebej veliko pogovarjajo. Zelo je bil vesel tudi obiskov enega od mladeničev, ki se je odločil za civilno služenje vojaškega roka in ga je večkrat obiskal. Po 31 letih, odkar je izgubil vid, še vedno razmišlja o tem, kako bi bilo, če bi ponovno spregledal. Bog ve, znanost zelo napreduje, morda pa bo prinesla rešitev tudi zanj. Ob novem letu si najbolj želi zdravja in miru. Njegovo čestitko bosta zagotovila dobila nekdanja sošolka Marija iz Sta-rošincev, s katero se večkat sli-šita po telefonu, in prijatelj iz Laškega, s katerim je bil prav tako skupaj v šoli v Ljubljani. Tudi Marjan je mnenja, da lahko društva slepih in slabovidnih veliko naredijo za svoje člane, predvsem pa omogočijo slepim in slabovidnim, da skozi svojo dejavnost opozorijo javnost nase, na svoje probleme in na to, da so ne glede na svojo pomanjkljivost enakovredni državljani. Edina tema, ki jo priznavajo, je nevednost. MG Anica Kozoderc. V prejšnjem tednu so jih obiskali skupaj z mladima članicama RK OŠ Ljudski vrt Ptuj, kjer so v lanskem letu otroci zbirali igrače. Otrokom, ki jim starši ne morejo kupiti igrač, so namenili nekaj svojih. Prinesli sta jih Nina Turnšek in Valentina Kosi v spremstvu mentorice mladih članov RK Sonje Pu~ko, ki je zelo pohvalila darežljivost mladih. V zelo kratkem času so napolnili škatli igrač, s katerimi so razveselili najmlajše tri Polajžarjeve otroke, ki se jim je ob pogledu na toliko igrač samo smejalo. Sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Anica Kozo-derc pa je prinesla še nekaj sladkarij, s katerimi se bodo sladkali ob prazničnih večerih. Mama Marjana se je v njihovem imenu najtopleje zahvalila, pri tem pa ni pozabila omeniti, da njihovih otrok ni obiskal Miklavž - na miklavževanje na Hajdini v organizaciji Karitas njeni otroci niso bili povabljeni. Polajžarjeva se zavedata, da bi morala otrokom zagotoviti drugačne razmere za razvoj, zato si najbolj želita, da bi jima novo leto prineslo kvalitetnejše pogoje za bivanje - če ne v tej hiši, pa v kateri drugi. Najraje bi se videla v socialnem stanovanju, teh pa občina Hajdina nima, pravi župan Radoslav Si-monič, ki se zaveda vseh problemov družine Polajžar. Po njegovem bi bilo najbolje, da bi občina odkupila eno od opuščenih hiš na Hajdini in jo preuredila v stanovanje, ki bo imelo vodo in elektriko. Odločitev o tem mora sprejeti svet občine Hajdina. Ce bi to želeli urediti v hiši, kjer sedaj stanujejo Polajž-arjevi, morajo pridobiti soglasje lastnice, ki biva v tujini. Ob božiču se bo oglasila na Hajdini, takrat pa naj bi se o tem tudi pogovorili, je povedal hajdinski župan; vsi dosedanji pogovori o tem so bili neuspešni. Na Centru za socialno delo Ptuj pa nam je direktor mag. Miran Kerin povedal, da bodo skušali pomagati tudi z gospodinjo, ki bo v njihov dom prihajala vsak dan. Pod novoletno jelko pri Pola-jžarjevih ne bo veliko daril. Eno samo željo imajo: čim prej se rešiti neznosnih stanovanjskih razmer in otrokom ponuditi boljši start v življenju. Roman, Cirila, Mateja, Kaja in Ivek trkajo na zavest družbe in okolja, ki je do njih vse prej kot prizanesljivo. Ce bi bilo drugače, staršema ne bi očitali, da sta otroke nekoč s taksijem popeljala v Haloze, da bi jim pokazala tudi drugačen svet, kot ga imajo na očeh vsak dan. Otroci niso lačni, kruh in mleko imajo, potrebujejo pa več od tega, tudi to, da jih okolje sprejme kot vse druge otroke. MG Elektrika Hidravlika Mehanika EHM, d.o.o., Kidričevo 2325 Kidričevo Tovarnišl^a c. 10 Tel.: 02/799-54-93 PRIJETNE BOŽIČNO NOVOLETNE PRAZNIKE TER VSE LEPO V LETU 2002 ŽELIMO VSEM NAŠIM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM. TRNOVSKA VAS / DRUGAČNI MED NAMI Nasmeh z nasmehom vraiajmo V petek so v Trnovski vasi učenci osnovne šole s svojimi mentorji pripravili prireditev, ki so jo namenili vrstnikom, ki zaradi drugačnosti obiskujejo drugačne šole oziroma šole in ustanove, ki so prilagojene tej drugačnosti. V tem šolskem letu so učenci iz šole v Trnovski vasi obiskali šolo za sluh in govor v Mariboru, osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka na Ptuju, zavod Sonček na Ptuju ter zavod Marijana Bo-rštnerja v Dornavi. Svoje vrst- nike iz teh ustanov so povabili tudi v svojo šolo in ob novih prijateljih spoznali veliko življenjsko modrost, da je drugačnost del vsakdanjega življenja in da so ljudje, ki na kakršenkoli način kažejo drugačnost, Učenci so se predstavili z zanimivim programom. Foto: Fl v svojem bistvu niso drugačni, da dajejo in sprejemajo človeško toplino, so del univerzuma in zato sodijo v vsesplošno okolje, v naš vsakdan, ki mu bivajoči dajemo življenjski utrip in energijo. Petkova prireditev je bila zaključek projekta Drugačni med nami, ki ga je na šoli v Trnovski vasi vodila učiteljica Milena Meznari~. Učenci so za prireditev pripravili recitacije, brali so svoja dela, peli, plesali, igrali, imitirali, zapele pa so tudi članice šolskega ženskega pevskega zbora pod vodstvom Nataše Zemljič. Projekt je podprla tudi občina Trnovska vas, s prevozi so pomagali bišečki gasilci in vsem se je za sodelovanje zahvalil ravnatelj destrniške šole, kamor spada podružnica v Trnovski vasi, Drago Skurjeni ter posebej poudaril, da na šoli tudi drugačne vključujejo v redni šolski pouk. Franc Lačen ...in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Naročila 24 ur na brezplačni telefonsici številici . 080 22 66 PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana ZANIMIVOSTI, VOŠČILA ZAMUSANI / ZAVAROVAN SE ZADNJI PREHOD V OBČINI Pridobitev, ki varuje življenja V petek so se vaščani Zamušanov in predstavniki občine Gorišnica kljub ostremu mrazu zbrali na križišču lokalne ceste in železniške proge v tej vasi. Namenu so predali pomembno pridobitev za svojo varnost in varnost obiskovalcev - avtomatske zapornice na progi Pragersko - Središče. Predstavnikom občine z županom Slavkom Visenjakom na čelu in predstavnikom Slovenskih železnic se je za razumevanje in sodelovanje pri zavarovanju nevarnega križišča zahvalil predsednik vaškega odbora Zamušani Alojz Žiher. Župan Slavko Visenjak je dejal, da je imela občina sprejetih nekaj načrtov, za katere skoraj ni upala, da se bodo uresničili, med njimi je bila tudi ureditev prehoda v Zamušanih. Toliko v Metalki PC Ptuj, Rogozniška 7 Prihod vlaka je potrdil, da avtomatske zapornice delujejo. PRAZNIČNO NOVOLETNA PONUDBA V METALKI MPCvSITi Miza za likanje art. 302 ...................... Miza za lilcanje art. 411....................... Ocvrtnilc SIEMENS TG 12001 ..................... Sesalnik SIEMENS mokro-suhi WM 15000.......... Sesalnik SIEMENS 1400 W BBS 6115.............. Sužilnik las 1600 WUFESASC 8448 ......... Opekač za sendviče UFESA SW 7390 ............... Kuhinjski aparat večnamenski BOSCH MUM................. Stroj rezalni GORENJE R 502 ........................ Stroj rezalni GORENJE R 404 ........................ Obralminl čas od 7.00 do 10JI0 uro, sobota od 7.00 do 13.00 MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA METALKA TRGOVINA Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00 2.871,- 4.311, 12.610,- 29.990,- 21.990, 3.990,- 5.990,- 14.990, 10.990, 7.290,- fff?fiMPEL3 podjetje za prodajo, gradbeništvo in posredovanje na veliko in malo Vsem svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter srečno in uspehov polno novo leto 2002. Juržinci 65,2256 Juržinci; Tel.: 02 / 754 61 11 ; Fax.: 02 / 754 61 10; GSM: 041 / 764 448 Slovesna predaja: (z leve) predsednik VO Zamu{ani Alojz Žiher, župan občine Gori{nica Slavko Visenjak in direktor za infrastrukturo pri SŽ Ivan Godec bolj so zato v vodstvu občine ponosni, da so z zavarovanjem prehoda dokončno rešili problem nevarnih križanj ceste in železnice; od štirih prehodov, ki so zahtevali že več življenj, so danes urejeni vsi, dva z nadvozom in dva z avtomatskimi zapornicami. Za razumevanje in dobro sodelovanje se je zahvalil Slovenskim železnicam, 55 evropskih sodnikov, 29 avtomobilov, en zmagovalec. Peugeot 307 - Evropski avto leta 2002. 55 izkušenih novinarjev s področja avtomobilizma iz 21 držav je po 7 mesecih obsežnega testiranja na cestah in dirkalnih stezah ocenila vozne lastnosti, udobje, praktičnost, varnost, kvaliteto izdelave, oblikovanje in upravljanje 29 nominiranih avtomobilov. V konkurenci 7 finalistov je zmagal samo eden: Peugeot 307. Že od 2,689.000 SIT. SAMOZAVEST SERIJSKO. SRC TOPLAK s.p. Dežno I d, 2286 Podlehnik,tel.:02 788 40 50 « PEUGEOT predvsem direktorju za infrastrukturo Ivanu Godcu. Novo pridobitev je blagoslovil domači župnik Ivan Holo-bar, prav tako vesel pridobitve, ki bo varovala življenja. Potem ko so se s prihodom vlaka udeleženci slovesnosti prepričali, da zapornice delujejo, so jih s prerezom vrvice predali v uporabo Alojz Žiher, Slavko Visenjak in Ivan Godec. Investicija je veljala 35 milijonov, od tega je bil delež občine 4,5 milijona tolarjev. J. Bračič Vesjd božič! UGODNI NAKUPI hlač za mlade in odrasle: NES, CASUCCI, KEEGAN, BIG BOSS, HOLIDAY Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ruj Cestno podjetje Ptuj d.d. Zagrebška c. 49ta, 2250 Ptuj Narava včasih sama povezuje bregove..ceste povezujejo ljudi. Vletu, ki prihaja ostanimo še naprej prijatelji. Sredstva namenjena za voščilnice smo darovali Bolnišnici Ptuj. Cestno podjetje Ptuj d.d. Vsak more in mora nekaj storiti, da preživimo to dolgo zimo, vsak nekaj zase in eden za drugega... (Tone Kuntner) SDS Čestitamo ob dnevu samostojnosti ter želimo vesele božične praznike in sreče v novem letu! Mestni odbor SDS Ptuj svetniška skupina Rajko Fajt, vodja MAJŠPERK, PTUJ / SESTANEK ZUPANOV IN DOGOVOR S KMETIJSKIM KOMBINATOM Ohiine ne bodo ovirale razvoja Term župani občin na Ptujskem so na zadnjem srečanju v letu 2001 govorili o nadaljnjih aktivnostih pri urejanju zadev okrog biv{e počitni{ke kolonije Biograd, o poročilu o stanju pravdne zadeve Terme Ptuj, o deponiji, o ustanovitvi potro{-ni{ke pisarne in o novih programih v ptujski kmetijski {oli. Tudi vnovični sestanek županov občin na Ptujskem, 13. decembra so se sestali v prostorih občine Maj{perk, ni prinesel napredka oziroma re{itve za biv{o po~itni{ko kolonijo Biograd na morju. Dogovorili so se le, da bodo tudi za leto 2002 ob~ine pokrile sorazmerni del stro{kov komunalnega nadomestila, nujnega vzdrževanja objektov in prostora ter novega davka za neizkori-{čene počitni{ke zmogljivosti, ki ga je z leto{njim letom na novo uvedla občina Biograd na morju. Sklicali bodo tudi raz{irjeni sestanek med predstavniki občin in gospodarstva na Ptujskem, na katerem naj bi se pogovarjali o menjavi objektov biv{e poči-tni{ke kolonije Biograd na morju in morebitnem nakupu hotelskih zmogljivosti v Filip Jakovu. Delovno skupino, ki bo vodila aktivnosti v pojanjih do hotelov Ilirija, bodo sestavljali župani Miroslav Luci, Franc Puk{ič in Franc Segula, koordinator pa bo Janez Merc. Župani občin na Ptujskem, sestanka v prostorih občine Maj-{perk se jih je udeležilo devet, sicer pa enajst predstavnikov občin, so namenili precej pozornosti obravnavi pravdne zadeve s Kmetijskim kombinatom Ptuj oziroma Termami. Kot je znano, je mestna občina Ptuj 22. avgusta 1997 pri Okrožnem sodi{ču na Ptuju vložila tožbo za vzpostavitev solastnega deleža iz naslova vlaganj v izgradnjo rekreacijskega in turističnega centra Toplice Ptuj oziroma Terme, d.o.o., Ptuj. Vmesno sodbo so občine dobile, nanjo se je Kmetijski kombinat pritožil, sodi{če je izdalo tudi začasno odredbo o prepovedi kakr-{negakoli premoženjskopravnega razpolaganja s celotnim lastni{-kim deležem v družbi Terme, na katero se je Kmetijski kombinat prav tako pritožil, ker je v postopku izbire strate{kega partnerja. Županom pa je posredoval dogovor v zvezi s pravdno zadevo, ki naj bi ga sklenili s petnajstimi občinami na Ptujskem. V razpravi so župani ugotovili, da predlagani dogovor zajema predvsem interese KK Ptuj, občine bi z njegovim podpisom v bodoče terjale samo denarni znesek, ne pa več solastnega deleža v tej družbi. Terme Ptuj ne bi bile več tožena stranka, ampak samo KK Ptuj, občine bi umaknile predlog za izdajo začasne odredbe in tako omogočile prodajo Term. V zameno za to bi se za občine pri banki deponiralo 28 odstotkov realizirane kupnine. Odprtih vpra{anj v dogovoru pa je {e več, je bilo sli{ati prej{nji četrtek v Maj{perku. V izčrpni razpravi so župani nedvoumno ugotovili, da so vse novonastale občine na Ptujskem zainteresirane za razvoj Term, da pa obžalujejo, da dosedanji večinski lastnik ni zagotovil primerljivega razvoja z drugimi slo- venskimi zdravilišči, zato tudi podpirajo pridobivanje dobrega vlagatelja, ki bo zagotovil primeren razvoj. Predlagali so sklenitev poravnave, s katero bi se ognili nadaljnjemu večletnemu pravdanju, ki bo tudi zelo drago. S sklenitvijo, so poudarili, bi z vzajemnimi popustitvami prekinili spor in določili vzajemne pravice in obveznosti. Dogovor KK Ptuj je lahko izhodišče za poravnavo, pri čemer pa župani predlagajo, da se 28 odstotkov realizirane kupnine ob podpisu poravnave nakaže na skupni račun občin oziroma vsaki občini nakaže pripadajoči delež po kriterijih za delitev premoženja bivše občine Ptuj. Ob tem pa KK Ptuj umakne vložene pritožbe, občine pa umaknejo tožbo. Določili so tudi skupino za pogajanja z generalnim direktorjem KK Ptuj mag. Alojzem Erlačem, ki jo sestavljajo župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, župan občine Gorišnica Slavo Visenjak in župan občine Majšperk Franc Bezjak. O sprejemu usklajenega besedila dogovora bodo razpravljali občinski sveti, ki se bodo tudi odločali o tem, ali bodo pripadajoča sredstva vložili v nadaljnji razvoj Term ali ne; mestna občina Ptuj jih je pripavljena vložiti, je povedal ptujski župan Miroslav Luci. POGAJANJA O TERMAH Skupina za pogajanja se je z vodstvom KK Ptuj sestala 17. decembra. Pogajanja so bila naporna in na trenutke tudi precej glasna, prinesla pa so vsebinska SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI OdhajajoH in ostali Slovenija ima vse možnosti, da se uvrsti med izjemne države, v katerih si predvsem posamezni funkcionarji sami (samovoljno) dolo~ajo, kje in kako dolgo bodo vladali. Predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in premier dr. Janez Dr-nov{ek je pravkar sporo~il, da bo {e naprej ostal predsednik stranke in predsednik vlade, ker se je na to (oboje skupaj) menda najbolj navadil, o morebitni kandidaturi za predsednika države pa se bo odlo~al, ko bo ~as za to. V koprskem naftno-turisti~nem gigantu Istra-benzu, ki deluje v povezavi z avstrijskim OMV, pa so ta teden za novega predsednika uprave soglasno izbrali ministra za evropske zadeve Igorja Bav~arja. MERJENJE MOČI Drnovškovo in Bav~arjevo kadrovsko kombiniranje ne bi bilo kaj posebnega, ~e ne bi potekalo v ~asu nekakšnega posebnega merjenja mo~i znotraj LDS in na slovenski politi~ni sceni in ~e to merjenje ne bi tako izrazito postavljalo v ozadje odgovornosti za izvajanje mandata, ki so ga posameznim strankam in posameznim voditeljem neposredno ali posredno dali volivci. Tako bo Igor Bav~ar, ki se je po lastnih izjavah doslej razdajal predvsem za državne interese, že prej kot na polovici mandata zapustil eno izmed - za slovensko usodo -najpomembnejših in najzahtevnejših ministrskih mest. In to ra- vno v ~asu, ko se bo Evropa dokon~no odlo~ala o sprejetju Slovenije v EU, ko bi bilo njegovo znanja in izkušnje še posebej pomembni in dragoceni ... Premier Drnovšek pa je kar sam priznal, da je njegovo (o~it-no nepotrebno in premalo pretehtano) javno razmišljanje o pred~asni opustitvi liderstva v stranki in premierske pozicije povzro~ilo razli~ne škodljive posledice in nezaželena gibanja v LDS in v vladajo~i koaliciji. Seveda pa niti Drnovšku niti Bav~arju ne kaže pripisovati naivnosti. O~itno sta oba, vsak po svoje, ne glede na "žrtve" in "državne interese" želela razjasniti nekaj vprašanj in dilem. Dr. Drnovšku je z njegovim "manevrom" vsekakor uspelo opozoriti na njegovo trenutno "nezamen-ljivost" v stranki, ~e si ta seveda ne želi ve~jih notranjih pretresov in izgubljanja pozicij na slovenski politi~ni sceni. Do tega pa o~itno predvsem vodilni strankarski strukturi, ki se je dobro situirala v državnih organih, diplomaciji in gospodarstvu - vsaj v tem trenutku - ni. Drnovšek si je potemtakem s svojo "negotovostjo" in svojim "razmišljanjem" samo še utrdil položaj v stranki in na vodilni poziciji. Tega se dobro zaveda, zato so njegovi zadnji javni nastopi tudi tako samozavestno igrivi, o možnosti, da na bližnjem kongresu LDS ne bi bil ponovno izvoljen za predsednika, pa sploh ne razmišlja. Zato o novem predsedniškem mandatu govori tako, kot da bi bil nespremenljivo dejstvo. Dr. Drnovšek je pred volitvami v LDS ustvaril razmere, v katerih mu kot predsedniškemu kandidatu ni treba trepetati, ali bo izvoljen, pa~ pa volilno telo "trepeta" in ga prosi, da bi sploh blagovolil kandidirati ... Igor Bav~ar, katerega politi~ni sijaj zadnja leta kljub vsemu nezadržno upada, je z lansiranjem govoric o kandidiranju za vodilno pozicijo Istrabenzu ravno v ~asu pred strankarskim kongresom o~itno tudi tako poskušal opozoriti nase in si popraviti iz-hodiš~no pozicijo. Zaradi tega tudi ni naklju~je, da je v svojih skopih javnih izjavah morebitno kariero v gospodarstvu omenjal zgolj kot eno izmed možnosti, predvsem odvisno od dogajanj znotraj LDS. Seveda bi lahko v LDS kategori~no ugotovili, da Bav~arja še naprej potrebujejo kot podpredsednika oziroma kot enega izmed najpomembnejših vodilnih strankarskih ljudi, predvsem pa tudi kot ministra za evropske zadeve. Vendar se niti eno niti drugo ni zgodilo. Drnovšek je na izrecno novinarsko vprašanje le nekaj dni pred do-kon~nim odlo~anjem v Istraben-zu nezainteresirano dejal, da je nekaj slišal o Bav~arjevi kandidaturi v koprskem podjetju, kaj ve~, zlasti informativnega, pa o Bav~arju ni povedal. Drnovšek tudi ni omenil, da bi ga na sedanjih pozicijah posebej potrebovali in pogrešali. Bav~arju tako izhodišča za dogovor, ki naj bi bil sklenjen med občinami in Kmetijskim kombinatom. Tožba naj bi se spremenila v tem smislu, da Terme niso več tožena stranka in da občine ne zahtevajo lastniškega deleža Term, pač pa protivrednost v višini 28 odstotkov realizirane kupnine. Kupnino plača Kmetijski kombinat na poseben račun občin, občine pa s temi sredstvi lahko razpolagajo in hkrati umaknejo začasno odredbo. V primeru, da bo pravda za občine neugodno rešena, bodo občine morale sredstva vrniti. Dogovorili so se, da bosta pooblaščenca obeh strani, odvetnika, pripravila čistopis dogovora, pogajalska skupina županov pa ga bo preostalim županom predstavila 27. decembra. V januarju 2002 naj bi v vseh petnajstih občinah sklicali svete občin, na katerih naj bi dogovor potrdili. Celotni postopek naj bi bil končan do konca januarja. Kot poudarja Srečko Kolar, odgovoren za stike z javnostjo v KK, d.d., Ptuj, sicer pa direktor za kadre, gre v vsej zadevi za to, da mati - Kmetijski kombinat -prevzame vsa morebitna bremena hčerke - Term -, da se bo ta lahko hitreje razvijala. Tega ne more ogroziti niti denacionali-zacijski zahtevek, ki se nanaša na okrog pol hektarja od skupno 18 ha površin Term. V nobenem primeru to ni izvensodna poravnava, še poudarja Srečko Kolar. Če bo prišlo do predvidenega razvoja Term, kot ga je pogajalski skupini v ponedeljek predstavil generalni direktor KK Ptuj, bo to pomenilo bistven kvaliteten zasuk v razvoju ptujskega turizma nasploh, je poudaril ptujski župan Luci. MG MAJŠPERK / SVETNIKI O PRORAČUNU 2002 Čimvei investicij, nobenega zadolževanja Svetniki ob~ine Maj{perk so na 21. redni seji prej{njo sredo, 12. decembra, po dalj{i in dokaj kriti~ni razpravi ter z vmesno prekinitvijo v prvi obravnavi sprejeli predlog ob~inskega prora~una za leto 2002 v prevideni vi{ini 666 milijonov tolarjev. V ta znesek je v{tet tudi ostanek sredstev iz leto{njega leta v vi{ini 120 milijonov, sicer pa so se o dokončnem sprejetju proračuna odločali včeraj, na zadnji leto{nji seji sveta. Po besedah župana Franca Bezjaka bo osnovna usmeritev proračuna v prihodnjem letu čimveč investicij in nobenega zadolževanja. Tako pričakujejo, da bodo od davčnih prihodkov zbrali okoli 160 milijonov, nedavničnih prihodkov naj bi imeli za skoraj 50 milijonov, okoli 331 milijonov pričakujejo iz transfernih dohodkov drugih javnofinančnih institucij, iz leto{njega leta naj bi prenesli neporabljenih 120 milijonov, okoli 85 milijonov pa naj pridobili iz državnih razpisov. Za investicije naj bi namenili 408 milijonov, od tega dobrih 155 milijonov za začetek gradnje {ole v Maj{perku, ki se vleče že nekaj let, 164 milijonov pa naj bi namenili za komunalno dejavnost, od tega 115 milijonov samo za gradnjo vodovoda po Halozah, 32 milijonov za kanalizacijo in 24 milijonov za ceste. Pri sestavi proračuna so po županovih trditvah prisluhnili razvojnim programom in težnjam občine, zato je ta uravnotežen. Posamezni odbori občinskega sveta na tako predlagano vsebino proračuna niso imeli bistvenih pripomb, pa so jih zato imeli nekateri svetniki. Svetnik Smole je ugotovil, da v osnutku proračuna prihaja do odstopanj ter da se posamezni zneski pojavljajo na različnih mestih, svetnik Kokot je prepričan, da so nekateri deli proračuna obravnavani preveč enostransko oziroma da so upo{tevani le predlogi ene stranke, ostalih 5 pa ne, nekateri pa niso bili zadovoljni zaradi tega, ker so gradivo za sejo prejeli prepozno, le 6 dni pred sejo. Župan je vse očitke odločno zavrnil, če{ da so neosnovani. V nadaljevanuju razprave je podžupanja Darinka Fakin opozorila na nujnost čiprej{nje gradnje ceste Ptujska Gora - Zolar, saj gre za prevažanje na delo k uspešnemu zasebnemu podjetju. Sve- tnik Galun pa je županu zameril, ker pri snovanju proračuna niso povabili nobenega predstavnika od treh krajevnih skupnosti, ki jih imajo v občini Majšperk. V drugem delu seje so svetniki soglašali s skoraj 10-odstotnim povišanjem cen za program vrtca Majšperk ter najemnin za poslovne prostore, saj gre za uskladitev z rastjo življenjskih stroškov. Soglašali so tudi s 6,4-odstotnim povišanjem cene najemnin za grobove in prispevka za vzdrževanje pokopališča. Med pobudami in vprašanji pa je naletela na ugodna tla pobuda ene od svetnic, da se v pogajanja za gradnjo vojaškega kompleksa v Apačah vključi tudi majšper-ška občina, saj Bolečka vas meji z Apačami. Precej razprave pa so namenili tudi po pojasnjevanju župana Franca Bezjaka o aktivnostih občine za gradnjo nove šole v Majšperku, ki se neuspešno vlečejo že nekaj let. Po besedah tajnika Marjana Gorčenka so v začaranem krogu, saj od državnih organov ne dobijo ustreznega soglasja, da bi lahko gradnjo pričeli. Zato bodo v prihodnjem letu vložili vse napore, da bodo to soglasje pridobili in da bodo končno lahko pričeli gradnjo. M. Ozmec seveda ni preostalo drugega, kot da se je odlo~il za odhod v gospodarstvo, kjer bo zagotovo ~akal kakšno novo (ugodnejšo) priložnost, da bi se ponovno zavihtel v politiko. ODHAJANJE PRVOBORCEV Z Bav~arjem odhaja iz prvih politi~nih vrst še en prvoborec slovenskega osamosvajanja, iz vodstvene strukture LDS pa tudi predstavnik mladinske strukture, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih odlo~ilno vplival na krog mladih "upornikov", kateremu je pripadal tudi Janša. Čeprav brez kakšnih posebnih formalnih funkcij, je bil Bav~ar-jev vpliv na to skupino mladincev izjemen. To se je kazalo tudi v prvih mesecih nove oblasti in priprav na osamosvojitev, ko je bilo pravzaprav najve~ pomembnih nalog skoncentriranih v Bav~arjevih rokah, ki je formalno opravljal funkcijo notranjega ministra. Takrat mu je brezmejno zaupal tudi obrambni minister Janez Janša, ki ga je nepri~ako-vano (in za mnoge šokantno) takoj po osamosvojitvi predlagal za predsednika vlade namesto Lojzeta Peterleta. Ta Janšev predlog je še dodatno prispeval k nezaupanju in nesporazumom znotraj vladajo~e koalicije Demos. Ob razpadu Demosa je Bav~ar zares kandidiral za predsednika vlade, vendar je pri glasovanju v parlamentu propadel. Potem je doživel s svojo demo-krati~no stranko hud poraz na volitvah, razšel se je z Janezom Janšo, stranko pa je pozneje združil v Drnovškovo LDS, v kateri je dobil pozicijo podpredsednika, vendar brez kakšne posebne politi~ne teže in odmevnosti. V bistvu je bil to za-~etek konca njegove vrhunske politi~ne kariere iz za~etka devetdesetih let. Med vsemi iz Bav-~arjeve stranke se je v novi LDS še najbolje znašel in uveljavil dr. Dimitrij Rupel, ki je pravzaprav za~etnik slovenske zgodbe o kadrovskih igrah med mandatom, v kakršno sta se zdaj podala tudi dr. Drnovšek in Bav~ar. Dr. Rupel bo tako med drugim ostal v zgodovinskem spominu tudi po tem, da si je poljubno izbiral svoje funkcije, ne glede na trajanje mandata. Tako je pred-~asno odšel z županske pozicije v Ljubljani za slovenskega ambasadorja v Washington, iz Washingtona pa spet pred rokom za zunanjega ministra ... KAJ JE NAROBE Pravzaprav je za Slovenijo sre-~a, da na politi~ni sceni ne ostajajo predolgo in "nezamenljivo" vedno eni in isti ljudje. Ni~ slabega tudi ni, ~e se trgajo nekatera "ve~na prijateljstva". Ob "sprtih" Janševih, Bav~arjih in drugih živimo še kar znosno, vprašanje pa je, kako bi živeli, ~e bi bili vsi ti in drugi, ki lahko vplivajo na javno življenje, bolj "enotni" in bolj "mo-~ni". S tega vidika tudi ne smemo biti povsem nezainteresirani in se zgolj nasmihati, ~e aktualni predsednik vlade preve~ prostodušno razlaga, na kaj je pri vladanju "navajen" in na kaj ne, ali ~e ministra Bav~arja v novo podjetje, na novo vodilno delovno mesto sprejemajo s pojasnilom, da je Bav~ar pa~ njihov in da jim je že doslej pomagal ... Nekatere stvari je preprosto treba razjasniti. Ni problem, ~e jim je Bav~ar že doslej "pomagal" tako, da to ni bilo na škodo drugih ali države, prav tako ni ni~ narobe, ~e premier vlada tako, kot je navajen, ~e to ni v nasprotju s temeljnimi demokrati~nimi pravili. Jak Koprive PO SLOVENSKIH GORICAH Oéi^áintoM CEKVENJAK / LUTKE, ČARODEJ IN KONCERT Tudi v cerkvenjaški OŠ in vrtcu niso pozabili na veseli december. Tako je u~ence v {oli danes (20. 12.) obiskal mednarodni mojster moderne magije, iluzionist Kiraly. V soboto, 20. decembra, ob 16. uri pa bo v dvorani v Cerkvenja-ku boži~no—novoletni koncert, na katerem se bosta predstavila otroški in mladinski pevski zbor osnovne šole Cerkvenjak. Za najmlajše pa bo v nedeljo, 23. decembra, ob 13. uri v dvorani lutkovna igrica Ma~ek Ma~-kursson. LENART / POTOPISNO PREDAVANJE O ROMUNIJI Mati~na knjižnica Lenart organizira v petek, 21. decembra, ob 11. uri potopisno predavanje z diapozitivi o Romuniji. Predaval bo popotnik, zdravnik in poznavalec številnih dežel Brane Ko-bal. V času novoletnega živžava 21. in 24. decembra v dopoldanskem času pa Matična knjižnica pripravlja Babičin kotiček. V tem času bo knjižničarka — pravljičarka pripovedovala pravljice. LENART / SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME Občinska športna zveza Lenart organizira v soboto, 22. decembra, od 9. ure dalje sejem rabljene smučarske opreme. Ta bo na Trgu osvoboditve v Lenartu. SVETA TROJICA / PREDSTAVITEV TROJIŠKE KRONIKE V petek, 21. decembra, ob 17. uri bodo v kulturnem domu pri Sveti Trojici člani Kulturnega društva Ernest Golob Peter predstavili Trojiško kroniko, v kateri številni avtorji v strnjenih povzetkih predstavljajo zgodovino Sv. Trojice in okoliških krajev ter bogato dejavnost številnih društev. Posebej je predstavljena vloga nekaterih vidnejših kulturnih ustvarjalcev. Trojiško kroniko si bo nekoliko kasneje možno tudi ogledati na internetnih straneh društva, razmišljajo pa tudi izdaji na zgoščenki. Izid Trojiške kronike spada v okvir praznovanja 100-letnice organiziranega kulturnega delovanja in 50. obletnico ustanovitve kulturnega društva Ernest Golob Peter. LENART / PRAZNIČNE KULTURNE PRIREDITVE Jutri (21. decembra) ob 18. uri bo v cerkvi sv. Lenarta koncert božičnih pesmi Akademskega pevskega zbora Maribor. Ob istem času bo v kulturnem domu v Jurovskem Dolu koncert Družina poje, ki ga pripravlja Kulturno društvo Ivana Cankarja iz Jurov-skega Dola. Ob 19. uri bo v kulturnem domu v Voličini božično obarvana prireditev z naslovom Tisoč iskric smo prižgali. V soboto, 22. decembra, ob 21. uri bo v Domu kulture v Lenartu monokomedija Od boga poslan, v kateri nastopa Matjaž Javšnik. V torek, 25. decembra, ob 17. uri bo v Voličini v domu Sv. Jožefa skupina Sonce iz Lenarta pripravila večer božičnih pesmi. V sredo, 26. decembra, ob 19. uri bo v domu kulture v Lenartu Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana organizirala nastop skupine EZL EK — večer šansonov. Zmago Šalamun LENART / NOVE INVESTICIJE V ZDRAVSTVO Kupili bodo reševalni ^tomobil Ob lenarškem občinskem prazniku v začetku novembra so med novimi pridobitvami občine Lenart slovesno odprli prizidek k zdravstvenemu domu, ki so ga gradili {tiri leta. Vendar se z odprtjem delo v zdravstvenem domu ni zaustavilo. Tako nadaljujejo preurejanje drugih prostorov, preurejajo pa tudi sprejem. S prizidkom so v zdravstvenem domu dobili 400 kvadratnih metrov povr{ine. Tako so pridobili dve ordinaciji splo{ne medicine, ordinacijo medicine dela in {porta, urgentno ali dežurno ambulanto ter prostore, v katerih bo rentgenski aparat. Vrednost investicije je zna{ala 90 milijonov tolarjev. Denar za gradnjo so prispevali ministrstvo za zdravje, občina Lenart in Zdravstveni dom Lenart ter donatorji. Razširjeni zdravstveni dom zagotavlja neprimerno boljše razmere za delo LENART Novoletni iiviav Tudi letos v Lenartu pripravljajo novoletni živžav, ki bo potekal jutri, v soboto in ponedeljek. Organizirajo ga občina Lenart, Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana, Lokalna turistična organizacija Slovenskih goric, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti -Območna izpostava Lenart in Občinska športna zveza. Potekal bo na Trgu osvoboditve v Lenartu na ploščadi pred spomenikom NOB. Prireditve se bodo pričele jutri (21. 12.) ob 11. uri. Nastopili bodo pevski zbor Ciciban iz Vrtca Lenart, pevski zbor dru-{tva invalidov Lenart, iz OŠ Vo-ličina se bodo predstavili nonet, vokalno-instrumentalna skupina in otro{ka folklorna skupina, iz OŠ Lenart pa otro{ki in mladinski pevski zbor. Nastopili bodo tudi ljudski pevci dru-{tva upokojencev od Sv. Ane. Popoldne se bodo predstavile lenar{ke mažuretke, oktet dru-{tva upokojencev Sv. Jurij, me- {ani pevski zbor Kulturnega dru{tva Sv. Ana, Denis Cuček, lutkovna skupina TI IN JAZ IN ON in lutkovna skupina Koba-ceki iz OŠ Lenart. V soboto dopoldne bodo nastopili lenar{ke mažuretke, pihalni orkester MOL iz Lenarta, folklorna skupina OŠ Lenart, ljuske pevke Kulturnega dru-{tva Trojica od Sv. Trojice in folklorna skupina Kulturnega dru{tva Sv. Ana. V popoldanskem delu programa pa bodo nastopili člani folklorne skupi- ne Kulturnega dru{tva Trojica od Svete Trojice, Anine mažu-retke od Sv. Ane, folklorna skupina Kulturnega dru{tva Ivana Cankarja Jurovski Dol in gasilske ljudske pevke iz Oseka. V ponedeljkovem kulturnem programu bodo nastopili člani me{anega pevskega zbora Kulturnega dru{tva Sv. Franči{ek od Sv. Trojice, pevski zbor Kulturnega dru{tva Mary Jurman iz Lenarta, Alenka Moleh in le-nar{ke mažuretke. Vse dni novoletnega živžava bo med 10. in 17. uro na Trgu osvoboditve sejem, na katerem bodo dru{tva in zasebniki na stojnicah ponujali svoje izdelke, primerne za darila, za gostinsko ponudbo pa bo poskrbela Okrepčevalnica 29. Po lenar{kih ulicah se bo sprehajal Božiček in poskrbel za ponudbo majhnih drobnih pozornosti, ki jih bo mogoče kupiti na stojnicah. 31. decembra bodo pripravili tudi silvestrovanje na prostem. Zmago Šalamun CERKVENJAK / KONČUJEJO GRADNJO VODOVODA Kaj z vaškimi vodovodi? Ob koncu letošnjega septembra so delavci Komunalnega podjetja Ptuj pričeli rekonstrukcijo celotnega omrežja cerkvenjaškega vodovoda. Vrednost investicije znaša 462 milijonov tolarjev. Računajo, da bodo celotno investicijo zaključili v letu 2005. S tem projektom bodo v občini Cerkvenjak v celoti uredili oskrbo s pitno vodo. Za rekonstrukcijo so se odločili, ker je obstoječe omrežje staro 30 ali več let in ne prenese pritiskov, ki jih dosega dobava vode iz ptujskega vodovoda. V tem dneh so končali gradnjo primarnega omrežja na območju Cagone, Stanetincev in Andrencev. Ta del investicije obsega 12 kilometrov primarnih vodov in nekaj sekundarnih ter kompletne hi{ne priključke. Na ta del rekonstruiranega omrežja bodo priključili 230 gospodinjstev. Tako so v leto{njem letu v rekonstrukcijo vodovodnega omrežja vložili 128 milijonov tolarjev. Ko bo vreme omogočalo, bodo pričeli gradnjo hi{nih priključkov, v spomladanskem času pa bodo naredili vsa sanacijska dela na zemlji{čih in cesti{čih, ki so jih ob robovih načeli. Projekt predvideva, da v vsak zaselek pripeljejo ptujski mestni vodovod, tudi do tistih, kjer se sedaj občani oskrbuje z vodo iz va{kih vodovodov. O va{kih vodovodih župan Jože Kraner pravi: "Na{i občani so precej občutljivi, predvsem tisti, ki imajo vodovode. S tistimi, ki so priključeni na va{ke vodovode, se bo potrebno temeljito pogovoriti, kajti ugotavljamo, da je voda iz va{kih vodovodov marsikdaj oporečna. Tisti trenutek, ko bomo tudi do teh zaselkov pripeljali ptujski vodovod, se bo z občani potrebno temeljito pogovoriti. Prepričan sem, da bodo dojeli, da voda iz ptujskega vodovoda nadzorovana in bistveno bolj zdrava kot pa iz va{kih vodovodov. Ne bo {lo za prisilo, dejstvo pa je, da nam va-{ki vodovodi v poletnih mesecih usihajo." Zmago Šalamun Direktor Zdravstvenega doma med. Direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kramberger, dr. med., o novih prostorih pravi: "Prostori, ki smo jih pridobili s prizidkom, niso nadomestni prostori. Doslej smo se dva ali trije zdravniki ti{čali v enem prostoru. S prizidkom smo pridobili tudi prostor za dispanzer za žene, dekleta in matere. V tej ambulanti, kjer je delal dispanzer nekaj dni na teden, je delal tudi zdravnik splo{ne medici- Lenart Jožef Kramberger, dr. ne. Prostorska stiska je bila izjemno velika. Tako smo s tem prizidkom pridobili prostore, ki jih prej ni bilo." Nad prizidkom želijo zgradi- ti {e mansardo in v njej urediti prostore za logopeda, psihologa, dežurnega zdravnika, prostore za patronažno službo, prostor za knjižnico, dnevni prostor in prostor za računovodstvo. S tem bodo sprostili del starega dela zdravstvenega doma in ga nameravajo primerno preuredili. NAKUP REŠEVALNEGA VOZILA Osebje Zdravstvenega doma Lenart skrbi za zdravje 18 tisoč prebivalcev v vseh {tirih občinah na območju upravne enote Lenart. Kot je povedal direktor Jožef Kramberger, so se z župani teh občin že dogovorili, da bodo skupaj financirali nakup novega re{evalnega vozila. Vrednost investicije zna{a okrog 18 milijonov tolarjev. Zmagosla^ Šalamun SV. ANA / SVETNIKI SPREJELI PRORAČUN OBČINE Ve~ kot polovico za investicije V soboto, 15. decembra, so svetniki občine Sveta Ana na 23. redni seji sprejeli rebalans letošnjega proračuna. Nato so v drugem branju sprejeli proračun občine, ki za prihodnje leto znaša 345 milijonov tolarjev. Od tega je za investicije namenjenih 183 milijonov tolarjev ali dobrih 55 odstotkov proračuna. V prihodnjem letu bodo nadaljevali urejanje mansarde v OŠ in gradnjo vodovodnega omrežja. Za ureditev mansarde namenjajo v prihodnjem letu 15 milijonov in za gradnjo vodovodnega omrežja 43,5 milijona tolarjev. Sprejeli so tudi odlok o ustanovitvi skupnega organa za izvr{evanje ustanoviteljskih pravic in usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javne službe za oskrbo z vodo ter odlok o uvedbi povračila za priključno zmogljivost. Ta predvideva dodatno plačilo za gospodinjstva v vi{ini 967 tolarjev na mesec za vodomer premera 20 milimetrov. Zbrana sredstva se namensko uporabljajo za zagotavljanje novih vodnih virov, za kritje obratovalnih stro{kov objektov in naprav ter za investicijska vzdrževanja, ter za za{čito in izbolj{anje kvalitete pitne vode. Sprejeli so tudi odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Sveta Ana in odlok o odvajanju in či{čenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Sveta Ana. Sklenili so tudi, da se vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemlji{ča povi{a za 10 % in zna-{a 0,48 SIT. Sprejeli pa so tudi sklep o povi{anju oskrbnine v vrtcu Sv. Ana in Lokavec, ki ju skupaj obiskuje 50 otrok, in sicer za 10,63 %. Tako bo oskrbnina 1. januarjem 2002 zna{ala 52.000 tolarjev. Zmago Šalamun LENART Veseli december v vrtcu Tudi v lenar{kem vrtcu so pripravili ve~ prireditev za star{e in otroke. V sredo so v sklopu Vrt~eve {ole za starše organizirali brezplačno predavanje na temo Zakaj bolan otrok ne more biti v vrtcu. Predavala je dr. Božena Pejkovič iz Zdravstvenega doma Lenart, udeležilo pa se ga je kar veliko število staršev. V tem tednu so za otroke iz zunanjih enot vrtca pripravili lutkovno igrico skupine Detelj iz vrtca Lenart z naslovom Mojca Pokrajculja. Danes (20. 12.) si bodo igrico ogledali tudi otroci lenarških enot rumenega in rdečega vrtca, jutri (21. 12.) pa bo vse otroke v vrtcu obiskal Božiček ali dedek Mraz. Po skupinah so se otroci preizkusili v peki peciva in pizz, z lastnimi okraski so okrasili božično-novoletno drevo, pred prazniki pa bodo pripravili novoletni pogrinjek — svečano kosilo ob svečah. V lenarškem vrtcu ustanavljajo tudi sklad za nakup računalnikov. Kot je povedal ravnatelj vrtca Darko Rebernik, so prvi donatorji že nakazali sredstva. Lutkovna skupine Detelj iz vrtca Lenart pa v sodelovanju s kulturnim društvom Muršec Živkov iz Trnovske vasi gostuje po različnih krajih. Tako bodo jutri (21. 12.) gostovali v Trnovski vasi in Vitomarcih z lutkovno igrico Abrakadabra, otroke pa bosta obiskala tudi Božiček in dedek Mraz. V nedeljo, 23. decembra, pa gostujejo na Destrniku in v Hajdošah. Zmagoslav Šalamun LONDON / BRANKO KASTELIC - NOVI UREDNIK BBC V LONDONU N^vo delo - n^vi izzivi Slovensko uredništvo BBC v Londonu ima novega urednika. To je Branko Kastelic, dobro znan slovenski "glas" iz britanske prestolnice, ki ga redno sli{imo tudi na našem radiu, saj slovensko uredništvo BBC in Radio Ptuj že vrsto let zelo uspešno sodelujeta. Slovensko uredništvo BBC je letos spomladi praznovalo častitljivo {estdesetletnico obstoja. Ob tej priložnosti je bilo na fužinskem gradu v Ljubljani prijetno srečanje BBC-jevih partnerjev in prijateljev, ki sem se ga tudi sama udeležila. Branka Kastelica v najinem pogovoru spomnim, da nas je bilo veliko. "Veliko nas je bilo, kar po mojem potrjuje, da je 'ta mali BBC-jev slovenski radio', ki je nastal med drugo svetovno vojno, igral pomembno vlogo ne samo takrat, ampak tudi v obdobju hladne vojne in potem vojn v nekdanji Jugoslaviji od osamosvojitvene vojne v Sloveniji naprej. Ker smo v svetu spet priče vojni, tako imenovani 'vojni proti terorizmu', o kateri lahko izčrpno in aktualno poročamo, zahvaljujoč velikanski mreži BBC-jevih dopisnikov po vsem svetu, kakršne nima nihče drug, bi ciniki najbrž rekli, da vojne oziroma dobro poročanje o slabih dogodkih upravičuje obstoj slovenskega uredništva," mi pripoveduje Branko Kaste-lic, ki je bil konec novembra izbran za novega urednika slovenskega uredništva BBC. TEDNIK: Pa bi imeli ciniki prav? Branko Kastelic: "Ciniki imajo redkokdaj prav. BBC in slovensko uredništvo sta igrala ključno vlogo v obdobju napetega miru hladne vojne z objektivnim poročanjem v času, ko je na informativnem področju potekala srdita propagandna vojna med Vzhodom in Zahodom in je bilo objektivnega poročanja bolj malo. Pozorno smo spremljali tudi slovensko pomlad in njeni akterji so redno nastopali v naših programih, potem pa tudi povojno slovensko bitko za mednarodno priznanje in uveljavitev, njen pohod v Evropo in EU, ki še traja. Vedno smo poročali tudi o dobrih novicah z različnih področij, od kulture do znanosti, od glasbe do gospodarstva. Pred kratkim sem uvedel tudi 'rumene novice', v katerih pokrivamo priljubljeni svet slavnih. Novi časi - pa s tem ne mislim samo na dogodke 11. septembra in po njem, ampak tudi morje informacij, v katerem se utaplja svet in v katerem poskušajo ostati na površini veliki in majhni mediji različnih vrst, in majhen medij znotraj velikega medija, kot je BBC-jevo slovensko uredništvo - prinašajo nove izzive." TEDNIK: BBC in tudi njegovo slovensko uredni{tvo vse ve~ pozornosti usmerjata tudi svoji navzo~nosti na svetovnem spletu. BBC-jeve oddaje v slovenščini lahko poslušate na Radiu Ptuj vsak dan ob 12. uri, ob petkih ob 18.30 pa oddajo Evropa v enem tednu. Branko vas vabi tudi na obisk BBC-ja, posebej slovenske strani na internetu: www.bbc.co.uk, BBC World Service (www.bbc.co.uk/ worldservice/) in slovenskega uredni{tv (www.bbb.co .uk/slovene/). Vesel(i) bo-(do) tudi elektronske po-{te: slovene.section@bbc .co.uk ali branko.kastelic@ bbc.co.uk Branko Kastelic: "To je naš glavni izziv. Spletna stran slovenskega uredništva BBC (www.bbb.co.uk/slovene/) je del najbolj priljubljene britanske digitalne destinacije, BBCi, kot se od nedavno imenuje dosedanji BBCOnline. Nikjer drugje na svetovnem spletu kot na BBCi (www.bbc.co.uk) ni mogoče najti novic iz vsega sveta, o vseh dogajanjih, od vojnih do ljubezenskih, v 43 jezikih, če s klikom obiščete mednarodni del BBC (www.bbc.co.uk! worldservice/). V minulih mesecih so posebej pomembno vlogo igrali naši posebni poročevalci iz Afganistana, prvi smo jih imeli v Kabulu, še pred njegovim padcem, ter naše paštunsko uredništvo, ki je v paštunskem jeziku in angleščini najbolj pozorno spremljalo dogajanje v Afganistanu, nam razlagalo nekaj skoraj nemogočega, namreč PRAGERSKO / NAMESTO "GOMULKE" SIEMENS - DESIRO Desiro privabil veliko radovednežev Slovenske železnice so v soboto, 24. novembra, s promocijo novega elektromotornega klimatiziranega vlaka Siemens - desiro povezale štiri občine: Slovensko Bistrico, Rače -Fram, Hoče - Slivnico in Šentilj. Na železniških postajah v teh občinah, v slovenjebistriškem primeru je bilo to na Pragerskem, se je zbralo lepo število ljudi, največ pa na končni postaji Šentilj, in si z velikim zanimanjem ogledalo novo pridobitev. Povsod je bil tudi priložnostni kulturni program, ob govoru Miloša Rovšnika, direktorja poslovne enote za potniški promet pri slovenskih železnicah, pa so dobrodošlico novi pridobitvi izrekli še župani omenjenih občin. Železnica je skozi kraje občine Slovenska Bistrica stekla davnega 1846. leta. Ko so 24. aprila 1860 odprli še progo Pra-gersko — Ormož — Središče ob Dravi — Čakovec in dalje proti Budimpešti (Orientalna železnica Franca Jožefa), je Pragersko postalo pomembno železniško križišče. Veliko vlakov je v poldrugem stoletju vozilo in se tod ustavljalo, od hlaponov do die-selskih lokomotiv, najbolj znanih pod imenom gomulka, ker so bili izdelani in kupljeni pred več kot tremi desetletji na Poljskem. Na mnogih progah so jih že zamenjali, vendar gomulke Iz Ljubljane do Maribora že vozi novi vlak Siemens - desiro. Foto: VT ne bodo šle tako hitro med staro šaro, saj jih še vedno uporabljajo, v prihodnje pa bodo služile ob večjih prometnih konicah. Doslej so Slovenske železnice kupile že 17 elektromotornih klimatiziranih vlakov Siemens — desiro od 30 naročenih, od tega deset dvočlenskih s 123 sedeži in 20 tričlenskih s 183 sedeži. Vsaka garnitura stane okoli 8 milijonov nemških mark. Kot smo izvedeli ob promociji novega vlaka, ima ta veliko prednosti v primerjavi s starim. Njegova vožnja je tiha, ekološko najmanj obremenjujoča, značilni so hitri pospeški, velika udobnost za potnike, z njimi se lahko peljejo invalidi z vozički in imajo dostop do stranišč. Ob ogledu "šoferjevega" prostora smo lahko občudovali še vrsto sodobnih aparatur, med drugim avtomatski glasovni odzivnik, ki napove in izpiše prihajajoče postaje. V pogovoru z železničarji, še posebej s sprevodniki, smo izvedeli, da je zanimanje za vožnjo z vlakom v zadnjem času v porastu. Tako je na Pragerskem vsako jutro ob šesti uri in deset minut prava gneča vseh, ki se vozijo proti Mariboru bodisi v službo ali v šolo. Ob tem, da ukinjajo mnoge avtobusne proge, je mesečna vozovnica za vlak v primerjavi z avtobusno za tretjino nižja. kdo je kdo v Afganistanu, in nas presenečalo s takšnimi ekslu-zivnimi prispevki, kot je bil intervju s talibanskim vodjo mulo Omarjem." TEDNIK: Člani slovenskega uredni{tva BBC, ki si ga lahko predstavljamo kot majhen radio in majhen elektronski časopis z velikimi ambicijami, so se z veliko delovne vneme lotili novih izzivov, ki so jih pred njih postavili novi časi in novi urednik. Branko Kastelic: "Deloma tudi zato, da smo lažje preživljali šok in bolečino ob nenadni zahrbtni bolezni in smrti mojega predhodnika, komaj 52-letn-ega kolega in prijatelja Veseljka Simonoviča, ki je vrsto let vodil slovensko uredništvo. Julija je zbolel, konec avgusta ga ni bilo več. Veseljko je imel veliko dobrih lastnosti. Po eni od njih je bil izjema: v 18 letih, kolikor sva delala skupaj, ga nikoli nisem slišal reči slabe besede o komerkoli. Tudi kadar je beseda nanesla na kakšnega znanega hudobca in zlobca sveta, se je znal nasmehniti in reči, da ga je mama gotovo imela rada. Pogrešam ga." Z Brankom se pogovarjava tudi o novostih na drugih po- dročjih njegovega delovanja in življenja. Še vedno je dopisnik Pop Tv in ljubljanskega Dnevnika iz Londona in kolumnist revije Glamur, pri kateri je letos poleti objavil nov seksi roman z naslovom Dnevnik poželenja in v kateri objavlja tudi članke o temi, ki mu - v teoriji in praksi, kot mi pravi - ostaja najljubša: o seksu. Hkrati se trudi biti dober oče trem otrokom: Adrianu (12 let), Annabel (10 let) in Aaronu (2 leti), ki jih 'obožuje', in dober mož njihovi mamici - ženi Ne-venki. TEDNIK: Se trudi{ {e kje? "Seveda. Na teniškem igrišču," pravi Branko, ki je nad tenisom navdušen v tolikšni meri, da že od svoje preselitve v Anglijo (leta 1984) živi v mirnem zelenem Wimbledonu na jugozahodu Londona in ima od doma samo deset minut hoda do znamenitega prizorišča najstarejšega teniškega turnirja sveta. "Vsaj enkrat bi rad igral na centralnem igrišču." TEDNIK: Nedvomno s Sam-prasom ali Agassijem ali Ivani-{evicem? Branko Kastelic: "Ne. Z Ano Kurnikovo." Marija Slodnjak LJUBLJANA / SIMPOZIJ »SLOVENCI V XX. STOLETJU« Arhitekturni grehi našega podeželja Slovenska matica (SM) iz Ljubljane je 4. in 5. decembra organizirala zanimiv simpozij Slovenci v XX. stoletju, na katerem je, vključno z njenim predsednikom dr. Jožo Mah-ničem, sodelovalo točno dvajset predavateljev. Simpozija so se udeležili tudi številni poslušalci, tako da je bila dvorana SM občasno že kar premajhna. Že seznam predavateljev oz naslovi njihovih referatov zelo nazorno predstavljajo teme, ki so jih predstavili: Peter Vodo-pivec — Pogled zgodovinarja; Drago Jančar — Pogled pisatelja; Tine Hribar — Pogled filozofa; Jože Pirjevec - Slovenci in zahodna meja v XX. stoletju; Vasko Simoniti - Za oblast je pravično tisto, kar meni, da ji koristi; France Bučar — Stoletje prehoda; Jože Pučnik — Politične svoboščine; Marijan Pavčnik - (Ne)vrednost pra-voznanstva; Igor Grdina — Slovenska samopodoba v XX. stoletju; France M. Dolinar — Katoliška cerkev med slovensko politiko in versko prakso; Žarko Lazarevic — O stoletju industrije v Sloveniji; Marko Kos — Gospodarski dvig, kultura in politika Slovenije; Jože Maček — Slovensko kmetijstvo v XX. stoletju; Du{an Ogrin — Krajina in nacionalna prepoznavnost; Ale{ Vodo-pivec — Plečnik in Ravnikar; Ale{ Gabrič — Dvajseto stoletje — zmagoslavje znanosti?; Milček Komelj — Upodabljajoča umetnost; Jože Pogačnik — Značilnosti slovenske književnosti XX. stoletja; Leon Stefanija — Glasba in slovenska glasba XX. stoletja. Posameznim sklopom referatov je sledila tudi živahna razprava. Organizatorji so obljubili, da bo že v začetku prihodnjega leta izšel zbornik referatov, ki ga bomo glede na "slišano" lahko postavili v skupno vrsto s 57. številko Nove revije. Večina poslušalcev je bila nad simpozijem navdušena in resnično je velika škoda, da ni bil deležen večje medijske pozornosti. Sto let je v življenju človeštva malo, v življenju majhnega naroda pa vendarle že kar lepa številka. In v stoletju, ki ga zapuščamo, se je zgodilo kar nekaj prelomnih dogodkov — žal povečini zaznamovanih z vojnami, številnimi človeškimi žrtvami in veliko materialno škodo. Mnogi od referentov so se spraševali, ali smo bili v tem obdobju pasivni ali aktivni udeleženci tega dogajanja. Odgovor je — aktivni! Nesporno pa drži tudi ugotovitev, da je to bilo stoletje, ko je bil slovenski jezik najbolj prepoznaven element naše narodne identitete. Ob tem se nam nehote zastavi tudi neprijetno vprašanje — ga bomo znali čuvati tudi v bodoče? Pred nami je proces glo-balizacije, želimo si v Evropo, v NATO ... , materialnim dobrinam namenjamo več pozornosti kot kulturnim dobrinam itd. Bomo uspeli najti neko usklajenost med ekonomijo, ekologijo in bivanjsko kulturo? Bolj kot besede, ki smo jih slišali na tem simpoziju, smo se poslušalci zamislili ob podobah idilične slovenske krajine, ki nam jih je prikazal profesor Dušan Ogrin. Na platnu so si sledile podobe naše raznolike pokrajine — gorski vršaci v jutranji megli, osamela drevesa, z vinsko trto porasli grički, skrbno obdelana kraška in ravninska polja, že od daleč prepoznani obrisi naših cerkva, vedute starih mest — in ravno ko se je srce predalo tej krasoti prelepe Slovenije, nas je predavatelj "poklical nazaj v realni svet". Pokazal nam je najbolj izstopajoče primere našega brezvestnega odnosa do slovenske krajine — propadajoče kozolce (kar je prvi indikator propadanja kmetijstva), uničevanje tipičnih slovenskih vasi, ki so jih naši predniki zasnovali v sozvočju s pokrajino, zapušč- ene hiše, divja odlagališča sredi gozda, neobdelana polja, ki jih sprva prerašča trava in nato gozd ... Simpozij se je sicer zaključil, toda na poti domov sem premišljevala o svoji rojstni štajerski zemlji, ki prav tako vidno izgublja svoje krajinske značilnosti — nekoč tako idilične vasice, ki so bile dobesedno položene med brazde polj, vse bolj izgubljajo to lepoto. Namesto nizajočih se gospodarskih subjektov (bivalna hiša, gospodarsko poslopje, dvorišče, zelenjavni vrt, sadovnjak, polje) je vse več novogradenj, ki že s svojo višino (celo 2- do 3-nadstropne družinske hiše), neprimerno kritino, visokimi ograjami ... odbijajo ljudi (tudi turiste), ki jim je ta pokrajina ljuba. In tudi naše Haloze, ki so jih nekoč krasile vinske gorice, viničarije, zidanice s prešami in klopotci, se vse bolj spreminjajo v naselja "vikendov", ki nič več ne sodijo v tipično halo-ško arhitekturo. So za ta "novodobni arhitekturni greh" krivi samo ljudje, ki tu živijo? Smo vsi skupaj (vključno s profesorji na univerzi) naredili dovolj, da bi ljudi poučili o pomembnosti ohranjanja slovenske krajine? Sama še nisem povsem obupala nad svojimi sorojaki. Pogrešam pa — tudi v TEDNIKU - članke, ki bi ljudem svetovali, kako naj obnavljajo svoje stare domačije, zidanice in za kakšen tip novogradnje naj se odločijo, da bo le-ta čim bolj v sozvočju z naravo, ki nas obdaja. mag. Rozina Švent PTUJ / Z ANKO OSTRMAN O NASILJU NAD ŽENSKAMI Za uUnkovitejšo zašiito žrtev 25. novembra so se v Sloveniji pričeli dnevi akcij proti nasilju nad ženskami in se končali 10. decembra, na dan človekovih pravic. Slovenske nevladne in vladne organizacije, ki se ukvarjajo z nasiljem nad ženskami, so pripravile številne okrogle mize, predavanja in posvete, vladni urad za enake možnosti pa je 26. novembra v okviru projekta Pha-re-Twinning predstavil nemški zakon in akcijski načrt za zaščito žensk pred nasiljem. Po podatkih SOS telefona, ki je namenjen ženskam in otrokom v stiski (v Sloveniji je pri~el delovati pred 12 leti), in drugih organizacij je nasilja v slovenskih družinah iz leta v leto ve~. Ker pa ni pravih podatkov, obi~ajno žrtve iz razli~-nih vzrokov mol~ijo, so podatki lahko le približni. Tako naj bi bilo nasilje prisotno v vsaki peti slovenski družini, vsaka sedma ženska pa naj bi doživela posilstvo. Po akciji v letu 1999 pod naslovom Kaj ti je, deklica, ko je bilo nasilje med ženskami in otroki v družini obsežno predstavljeno, se je število klicev na SOS telefonu pove~alo, akcija je spodbudila prizadete, da so se pri~eli oglašati pogosteje. Nasilje nad ženskami je najpogostejša oblika nasilja na svetu. Slovenska zakonodaja še vedno bolj š~iti storilce kot žrtve. Po najnovejših podatkih v Sloveniji deluje 13 organizacij, kjer lahko za~asno pomo~ poiš~ejo pretepene, ponižane in posiljene. Glede na razsežnost pojava nasilja nad ženskami v Sloveniji se postavlja potreba po multidisciplinarnem pristopu do te problematike, prav tako bo potrebno širiti mrežo zato~iš~ in drugih oblik pomo~i za ženske in otroke. O nasilju nad ženskami smo se pogovarjali z Anko Ostr-man, svetnico ptujskega mestnega sveta (na njeno pobudo so o teh vprašanjih pri~eli govoriti tudi v mestnem svetu), ~lanico slovenske filantropije, ki se kot prostovoljka ukvarja z nekaterimi programi, in ~lanico koa- licije za enake možnosti spolov, ki je ustanovljena na ravni države. TEDNIK: Kakšne razsežnosti doživlja nasilje nad ženskami in otroki v Sloveniji? A. Ostrman: "Natan~nih podatkov ni, ker gre za nasilje med štirimi stenami. Zanj se ponavadi zve, ko žrtev iš~e pomo~ v zdravstvu, na policiji, v socialni službi oziroma pri nevladnih organizacijah, ki delujejo v ta namen, da pomagajo žrtvam. Po nekaterih podatkih, ki so na voljo pri nevladnih organizacijah, in po statistiki na policiji so izra~unali, da je v bistvu vsaka tretja ženska v Sloveniji žrtev fizi~nega nasilja in približno vsaka sedma žrtev posilstva. Če pogledamo samo te podatke, ki so na voljo, je nasilja nad ženskami v Sloveniji pravzaprav veliko." TEDNIK: Katere so najpogostejše oblike? A. Ostrman: "Najpogostejše je fizi~no nasilje: pretepi, lažje ali težje telesne poškodbe, v~-asih pride tudi do uboja, umora, pogosto je tudi spolno in psihi~no nasilje. Fizi~no nasilje najpogosteje žensko oziroma žrtev pripelje do tega, da poi-š~e pomo~, še zlasti ko so ogroženi tudi otroci. V teh primerih ženska ponavadi prej poiš~e pomo~, ker š~iti otroke. Psi-hi~nega nasilja pa tako in tako nih~e ne prijavlja, ~eprav ga je zelo veliko, z njim se obi~ajno tudi vse pri~ne." TEDNIK: Kje ženske iščejo pomoč? Anka Ostrman. Foto: CG A. Ostrman: "Zelo razli~no. Ko je nasilje neznosno, ko se za~nejo bati za svoje in življenje otrok, pokli~ejo policijo. V~asih se zate~ejo tudi na socialno službo, kjer ponavadi že pred tem rešujejo nekatere druge probleme, kot je neuspešnost otrok v šoli, odsotnost z dela zaradi bolniške; šele takrat tudi ponavadi priznajo, da imajo v družini opravka z nasiljem, ki se ga ne da ve~ prenašati. Zelo veliko žensk in otrok se v teh primerih zateka na telefone za klic v sili - SOS telefone, ki delujejo po vsej Sloveniji, tudi na Ptuju. To pa zato, ker v za~etku lahko ostanejo anonimne, ker žrtve zelo težko priznajo, da se jim dogaja nasilje. Ko nasilje traja nekaj ~asa, žrtev izgubi svojo samopodobo, pogosto se tudi vprašuje: 'Kaj pa ~e sem si to tudi zaslužila, ker sem bila slaba gospodinja?' in podobno. Nasilneža skuša celo opravi~evati, da ima morda celo prav, da jo kaznuje, ker najbrž nekaj ni v redu, zato tudi težko o tem spregovori." TEDNIK: Kje vse lahko ženska - žrtev nasilja dobi pomoč, kdo vse ji lahko pomaga? A. Ostrman: "Teh institucij je zelo veliko. To so vladne in nevladne organizacije. Nevlad- ne so vsi SOS telefoni, materinski domovi, varne hiše, kamor se ženske lahko umaknejo pred nasiljem tudi z otroki in kjer lahko ostanejo nekaj ~asa, da premislijo, kako si bodo uredile svoje bodo~e življenje, odnos z nasilnežem in podobno. Vladni pa so organi pregona (od tožilstva do policije) in centri za socialno delo, kjer žrtvam lahko pomagajo na razli~ne na~-ine - od svetovanja do konkretnih pomo~i. Policija je zelo pomembna institucija v primerih, ko žrtev iš~e pomo~, ker ima tudi nekatere pristojnosti, da lahko poseže v dogajanja in storilca tudi prijavi, da je kršil javni red in mir." TEDNIK: Kakšna je naša skrb za žrtve nasilja, če jo primerjamo z drugimi državami? A. Ostrman: "Nezadovoljiva. Slovenija je na tem podro~ju šele na za~etku. Če za~nem samo pri varnih hišah: pripo-ro~ilo je, da bi na vsakih 10 tiso~ prebivalcev zagotovili vsaj eno mesto v varni hiši. V Sloveniji imamo trenutno le pet varnih hiš, na Ptuju ni nobene, za celo severovzhodno Slovenijo je varna hiša z 20 mesti le v Mariboru. Ptujski mestni svet je že januarja leta 2000 sprejel sklep, da bomo v mestni ob~ini uredili eno stanovanjsko enoto, kar bi po teh priporo~ilih za- PTUJ / KLUB PTUJSKIH STUDENTOV Izvolili novo vodstvo V soboto, 1. decembra, so v Kolnkišti potekale volitve za Klub ptujskih študentov (KPŠ). Začele naj bi se ob sedemnajsti uri, vendar so bile prestavljene za pol ure zaradi premajhne prisotnosti volivcev, nato pa se jih je udeležil 101 član KPŠ. Volilni program je vodil Samo Bauman. Novo vodstvo KPŠ s predsednikom Romanom Križaničem (sedi levo) Program se je začel s predstavitvijo in sprejetjem dnevnega reda, sledila so poročila komisij za rekreacijo, kulturo, informacije in finance, za temi so prišle na vrsto predstavitve kandidatov ter volitve. Za disciplinsko komisijo je bilo prijavljenih pet kandidatov in kandidatk, izvoljeni pa so bili Aleksandra Brodnjak, Dalibor Markež in Aljaž Novak. Za nadzorni odbor so se potegovali štirje kandidati, izvoljeni pa so bili Ozren Blanu-ša, Aleksander Kraner in Go-razd Ladinek. Najhujši "boj" je potekal za mesto tajnika, za katerega sta se prijavila en kandidat in kandidatka, ter za funkcijo podpredsednika, za katero sta se borila dva kandidata. Tajnik je postal po zelo težkem prepri~evanju volivcev, saj so z vseh strani prihajala (po njegovih besedah) diskriminatorna vprašanja, Andrej Lazar, sicer tudi podpredsednik Mladega foruma ZLSD Ptuj. Podpredsedniški stol~ek pa je v boju s predsednikom SLS + SKD (Nove generacije) Petrom Mrdženom za dva glasa dobil Boštjan Pul-ko. To so bile funkcije, za katere se je zaradi protikandidatov glasovalo tajno. Naslednje funkcije so volili javno z dvigom roke oz. glasovnega listi~a. Na mesto informatorke je bila izvoljena Nina Milošič, kulturni program bo vodila Mojca Zu-panič, s financami pa bo kot blagajni~arka imela opravek Tanja Novak. Mesto predsednika pa je zasedel Roman Križanič. Funkcijo koordinatorja za rekreacijo bo za~asno še opravljal Peter Ladič, saj ni prišla nobena kandidatura za to mesto. Kot novost ima v KPŠ letos svojega predstavnika tudi dijaška sekcija (DŠ) ptujskih dijakov. To mesto je zasedel predsednik DŠ Miha Senčar. Tako je KPŠ dal priložnost tudi dijakom, da iz skupnega prora~una uporablja finan~na sredstva za izvajanje svojih projektov. Letos se je v KPŠ izmenjalo skorajda celotno vodstvo. Bivši predsednik Aleksander Kraner je zasedel mesto v nadzornem odboru, ostale funkcije pa so zasedli študentje in študentke, ki so do zdaj v klubu sodelovali zgolj pasivno. Ozren Blanuša doš~alo. Še vedno te~ejo samo pogovori o tem, kje naj bi jo locirali. Drugi problem je zakonodaja, ki je sicer že doživela nekatere popravke, predvsem kazenski zakon, to pa še ni dovolj. Avstrija in Nem~ija imata na primer zelo napredno zakonodajo, kar zadeva problematiko žrtev nasilja. 26. novembra smo se lahko v okviru dnevov nasilja nad ženskami seznanili z nemškim zakonom in akcijskim na~rtom za zaš~ito pred nasiljem. Nemški zakon daje bistveno ve~jo vlogo tudi policiji. Nasilnež mora za sedem dni zapustiti stanovanje, izselitev pa se lahko zavle~e tudi do enega leta ali ve~. Če žrtev nima lastnih dohodkov, mora stanovanje pla~evati izseljeni storilec. Storilcem pa zakon predpisuje tudi prepoved vstopa v žrtvino stanovanje, prepoved komuniciranja in sre~evanja z žrtvijo ter obvezo, da se izogiba žrtvinega stanovanja. V Sloveniji pa je tako, da od doma beži žrtev, ne pa nasilnež, ki se še naprej lahko šopiri v stanovanju. Za u~inkovitejšo zaš~ito žrtev bo Slovenija morala narediti še veliko. Bistveno bo potrebno spremeniti tudi zakon o kazenskem postopku. V postopku dokazovanja dejanj nasilja, ki jih je povzro~il nasilnež, mora žrtev v bistvu dokazati in ponavljati svojo zgodbo v nedogled. To je grozljivo, pogosto se tudi dogaja, da žrtev odstopi od dokazovanja oziroma pregona nasilneža, ker ne zmore ve~, ker jo to še dodatno ponižuje. V teh vprašanjih bi se lahko zgledovali po tujih državah, kjer so žrtev nasilja že doslej znali bistveno u~inkoviteje zaš~ititi kot v Sloveniji. V Nem~iji so dosegli tudi temu primerno družbeno klimo, ki nasilje ne odobrava. O tem govorijo na najvišjem politi~nem in oblastnem vrhu. To je prisotno v zvezni in deželnih vladah ter ob~inah, ki tudi ukrepajo, ko je potrebno. Osebno razmišljam o tem, da bi poskušala tudi na Ptuju opraviti pogovore, da bi pri~eli v institucijah, kjer se ukvarjajo z žrtvami nasilja, to nasilje tudi evidentirati. V Nem~iji po zakonu o statistiki nimajo dolo~-be, da bi morali v policiji, tožilstvu, zdravstvu in socialnih službah posebej voditi statistiko o nasilju. V enem od nemških mest so s tem poskusili, policijska postaja je eno leto skrbno beležila vse primere. Po enem letu, ko so videli, kaj se dogaja, so se tega lotili tudi v drugih policijskih postajah. Pri nas pa se vsi izgovarjajo, da nimamo tovrstne zakonodaje. Prepri~ana sem, da bi tudi mi lahko tako delali, ~e bi le bila volja." MG MARIBOR / S KONGRESA PODMLADKA MLADE SLOVENIJE '"Mi smo mlada Evropa" Jernej Pavlin ostaja predsednik Mlade Slovenije (MSi), nova podpredsednika podmladka NSi pa sta Rajko Ja-nžekovič, ki prihaja iz regijskega odbora Ptuj-Ormož, in Jakob Kokalj, za predsednika sveta je bil izvoljen Silvo Sok, ki prav takop prihaja iz regije Ptuj-Ormož, za generalnega sekretarja pa Robert Ilc. Tako je odločil prvi redni kongres MSi, ki je dva dni zasedal v Mariboru pod geslom: "Mi smo mlada Evropa." Poleg izvolitve novega vodstva so delegati sprejeli tudi program in nosilno resolucijo kongresa, potrdili spremembe statuta ter poslušali poročila o delu MSi po ustanovnem kongresu. "Vse bolj postajamo sti~iš~e in odsko~na deska mlade generacije, z Mlado Slovenijo pa je vse mo~nejša mlada desna sredina," je skoraj osemmese~ni obstoj MSi ocenil J. Pavlin. Kongres je izvolil tudi ~lane sveta, izvršilnega in nadzornega odbora ter razsodiš~e MSi. Ne- kaj teh mest so zasedli prav tako ~lani regije Ptuj-Ormož. Andrej Erbus, Alen Salihovi~ in Dejan Rožmarin so prišli v izvršilni odbor, Marko Žiher, Simon Kolmani~, Janko Plajnšek in Milan Šilak pa v svet podmladka. Po besedah "novega starega" predsednika ima Mlada Slovenija "jasno izdelane cilje in sposobne ljudi. Naš program je svobodno socialno-tržno gospodarstvo, liberalizacija slovenskega trga in odprava monopolov, vladavina prava in enakost pred zakonom za vse ter trans-parentne in razvojno naravnane javne finance. Smo zagovorniki vstopa Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO ter odlo~-no podpiramo boj proti najve~ji grožnji 21. stoletja, to je svetovnemu terorizmu. In smo tudi e-generacija, ki se zaveda, da je razvoj globalnih informacijskih storitev izredno pozitiven pojav in bistvenega pomena za našo prihodnost," je dejal Pavlin in pripomnil, da je "desna sredina celosten program in zaveza Mlade Slovenije". Delegati so soglasno sprejeli program MSi z naslovom 10-krat za novo Slovenijo. Vanj je MSi zapisala deset glavnih politi~nih ciljev: visokošolski študij brez šolnin, policentri~ni univerzitetni razvoj in ustanovitev novih univerz, enakopravna e-družba, v~lanitev Slovenije v Evropsko unijo, ~lanstvo države v zvezi NATO, profesionalna vojska, aktivna politika zaposlovanja, enakomeren in usklajen regionalni razvoj, pregledne in razvojno naravnane finance ter uveljavitev na~-ela socialne države. Soglasno je bila sprejeta tudi osrednja resolucija kongresa. V njej se MSi odlo~no izreka za vstop Slovenije v Evropsko unijo in sood-lo~anje mladih pri izgradnji Evrope. Prvi dan kongresa, je delegate nagovoril predsednik NSi in vodja njene poslanske skupine Andrej Bajuk, ki se je znova zavzel za ~imprejšnje kon~anje tranzicije v državi. "Za dosego tega cilja je potrebno ~im prej ustvariti resni~no demokracijo, tržno gospodarstvo ter pravno in socialno državo," je poudaril. "Velike koalicije, ki jih vodi LDS, so le posodobljena oblika frontovske politike, ta pa želi pred svetom ustvariti podobo nekakšne normalnosti v državi." (Povzeto po STA) ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE SLOVENSKA BISTRICA / STIRIDESET LET OSNOVNE SOLE MINKE NAMESTNIK — SONJE Šola, ki opr^lja majhne plemenite naloge V kroniki šole s prilagojenim programom je zapisano, da so pouk pričeli 5. decembra 1961. Od takrat je minilo štirideset plodnih in ustvarjalnih šolskih let, pomembnih za vsakega posameznika, ki mu je na življenjski poti ob prizadevnih pedagoških delavcih pomenila šola krajšo ali daljšo postajo. Šola se je sprva imenovala Zavod za duševno prizadete otroke, 1962. so zavod preimenovali v Posebno osnovno {olo. Zadnje preimenovanje je doživela 1978. leta, ko so jo poimenovali po borki Pohorskega bataljona Minki Namestnik — Sonji in od takrat dalje je to Osnovna šola Minke Namestnik — Sonje. Število šolarjev je v teh letih neprestano nihalo, od največ 167 v šolskem letu 1973/74 do 49 v tem šolskem letu, povečalo pa se je število dejavnosti, ki jih izvajajo. Štiridesetletnico so praznovali na dan obletnice prvega šolskega dne s prisrčnim kulturnim programom, ki je potekal v nabito polni viteški dvorani bistriškega gradu, kjer so otroci z besedo, plesom in pesmijo zidali stavbo svojega sončnega dne in k sodelovanju povabili še mešani pevski zbor KUD Štefana Romiha s Črešnjevca. Prav tako lepa in prisrčna je bila tudi razstava njihovih likovnih in ročnih del v sosednjih likovnih salonih. Kot častno gostjo so na praznovanje štiridesetletnice delovanja šole povabili Štefko Kučan. V nagovoru jim je s toplimi besedami čestitala k pomembnemu jubileju in se tako zahvalila vsem, ki so skozi 40 let sooblikovali {olo v to, kar danes je. "S požrtvovalnostjo se da mnogo narediti. In mnogo ste naredili, vsekakor v težkih pogojih," je med drugim povedala. Ob koncu je vsem zaželela več medsebojne pomoči v sobivanju - med sabo, v družbi in državi. Pozdrave z iskrenimi čestitkami in vzpodbudnimi besedami: "Ta šola je aktivni člen našega šolskega sistema in brez nje si ga ne znamo predstavljati," jim je ob prazniku izrekel tudi župan dr. Ivan Žagar. Praznovanje obletnice šole so pričeli že spomladi z okroglo mizo pod naslovom Kvaliteta življenja oseb s posebnimi potrebami. V novembru sta otroke obiskala upokojena ravnatelja ter upokojene učiteljice šole, konec novembra pa so skupaj z učenci OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica ustvarjali v različnih delavnicah. V začetku decembra so prišli v goste učenci osnovne šole Črešnjevec in skupaj z njimi so v novolet- Ravnateljica osnovne šole Minke Namestnik - Sonje Tanja Ni-kolovska na proslavi ob 40-letnici šole. Foto: Samo Brbre nih delavnicah izdelovali razno okrasje. 21. decembra pa si bodo v Mariboru v lutkovnem gledališču ogledali lutkovno predstavo, se sprehodili po praznično okrašenem mestu ter se v muzeju udeležili še novoletnih delavnic. Začetek osnovne šole Minke Namestnik — Sonje ni bil lahek. Ob denarnih in tudi drugih materialnih težavah ter pomanjkanju ustreznih učiteljev je bilo potrebno družbi in okolju dokazati, da je taka šola nujno potrebna. Peščica požrtvovalnih pedagoških delavcev s toplim človeškim odnosom in primernimi metodami je znala naučiti in usposobiti tudi te otroke. Prva leta je šola z internatom delovala v skromnih, dotrajanih prostorih bivšega dijaškega doma Anice Černejeve na Partizanski cesti, ki ni več ustrezal za delo in bivanje. V sedemdesetih letih so pričeli obnavljati prostore v več kot 200 let stari stavbi nekdanje druge osnovne šole in jih uredili tako, da še danes dobro služijo. Sedanja ravnateljica Tanja Nikolovska je v nagovoru, ko je nizala dogodke minulih let, dejala, da se je lepo z mislimi sprehoditi po preteklosti, "ko se zaveš, da je bilo delo dobro opravljeno". V osnovni šoli Minke Namestnik — Sonje je danes 49 otrok, zanje "skrbi" 48 redno zaposlenih delavcev, pet pa jih je v delo vključenih v okviru javnih del. Največji del šolarjev (29) je vključenih v osnovno šolo s prilagojenim programom. Ker pa njihovo število upada, so vsi oddelki na nižji stopnji kombinirani, do kombinacije pa prihaja tudi že na predmetni stopnji. Učenci, ki obiskujejo osnovno šolo s prilagojenim programom, so aktivni in uspešni na različnih področjih. Večina se jih po končanem osnovnem šolanju usmeri v dvoletno poklicno izobraževanje gradbene, kovinske, tekstilne ali živilske smeri. 33 otrok zaradi oddaljenosti šole od kraja bivanja prebiva med tednom v domu šole. Tisti uč- Častna gostja Štefka Kučan se je med učenci dobro počutila. Foto: Samo Brbre enci osnovne šole s prilagojenim programom, ki dnevno prihajajo v šolo od doma, so vključeni še v oddelek podaljšanega bivanja. Šoloobvezne otroke z zmerno motnjo v duševnem razvoju vključujejo v oddelke vzgoje in izobraževanja, v oddelku s kombiniranimi motnjami, kjer poteka delo po posebnih individualnih programih, pa so otroci s kombiniranimi razvojnimi težavami. To so predvsem otroci s cerebralno paralizo, kjer je pri večini ovirana motorika in nerazvit govor. V program šole sodi tudi varstveno-delovni center z 18 odraslimi varovanci, ki se po končanem osnovnem šolanju niso mogli vključiti v redno delo in samostojno življenje. Šola ima tudi mobilno specialno pedagoško službo; izvajajo jo delavke šole na osnovnih šolah v občini Slovenska Bistrica in Oplotnica ter tako pomagajo otrokom, ki imajo motnje pri učenju in v razvoju. Kaj pa prihodnost šole, vprašamo ravnateljico Tanjo Niko-lovsko. Pove, da število otrok upada, ker nova reforma predvideva, da se posamezni učenci vključujejo v šolo bližje kraju bivanja. V novih programih predvideva zakonodaja tudi več individualnosti in individualizacije dela, razmisliti pa bo potrebno še o nekih vmesnih delavnicah za učence, ki program šole s prilagojenim programom sicer končajo, vendar se niso sposobni vključiti v redno delovno razmerje, prav tako pa jih ne morejo vključiti v var-stveno-delovni center. Vida Topolovec PTUJ / POGOVOR O KNJIGI: HARRY POTTER Poteromanija tudi v ptujski knjižnici Minuli torek, 11. decembra, je na Pogovoru o knjigi (dejavnost za mlade bralce, ki jo v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča vodi višja knjižničarka Leonida Mesarič) gostovala predstavnica založbe Epta, ki izdaja svetovni bralni čudež: zgodbe o Harryju Potterju. Prireditev je v obliki kviza vodila Nina Kokelj, sicer avtorica nagrajenega prvenca za leto 1998 Milovanje, ki je za to priložnost oblekla čarovniška oblačila in se predstavila kot sošolka Harryja Potterja z Brada-vičarke. Pravljična sobica je bila polna mladih radovednežev, ki se navdušujejo nad literarnim junakom — bralnim fenomenom, ki je obnorel domala ves svet. Avtorici knjig Joanni K. Rowling, tridesetletni učiteljici angleščine, je na robu življenjskega poloma (ločena in brez službe) uspelo v pičlih petih letih zable-steti s fantastičnimi knjigami, ki so jo uvrstile med najboga- tejše ustvarjalke na svetu (z njo se lahko kosa le pevka Madonna). Doslej je izdala štiri knjige o Harryju (Kamen modrosti, Dvorana skrivnosti, Jetnik iz Azkabana in Ognjeni kelih, prevaja Jakob J. Kenda), serija pa bo zaključena s sedmo knjigo. Le-te podirajo vse mogoče rekorde: čez 110 milijonov knjig je že prodanih, prevedene so v sedeminštirideset jezikov in jih je moč kupiti v dvestotih državah, starost bralcev je izredno raznolika ... Po Harryju segajo že tretješolci, brejo ga dijaki in študentje ter odrasli, brati so začeli tudi tisti, ki jim doslej knjige niso bile kdovekako mar. Tudi zadnja knjiga, ki obsega častitljivih 614 strani, ni odvr- m^fm nila bralcev. Mnogi se strinjajo, da je Harry Potter Vineto današnje dobe. In kje je magična moč serije zgodb, ki nikakor niso enostavno branje, saj so prepolne zahtevnih izrazov in besednih zvez ter natrpane z magijo in akcijo? Morebiti današnja mladež bolj kot kdajkoli prej po- trebuje varno zavetje, četudi ga dajejo fantazijske sile. Seveda je nujno priznati, da je knjiga deležna posebne pozornosti medijev ter so zgodbe o Harryu odlično vpete v tržne spone (igrice, karte, spletne strani, pisala, peres-nice, pobarvanke ...). Tudi film, ki te dni začenja pohod v kino-dvorane po vsem svetu, že napoveduje velikanske dobičke. Literarni čudež Joanne K. Rowling je na voljo v knjigarnah in trgovinah, kjer običajno ne prodajajo knjig. Tudi v knjižnici Ivana Potrča si lahko to tako zaželeno branje izposodite. Vendar boste za izposojo potrebovali nekaj čarovniške sreče, saj so zgodbe o Harryju najbolj iskane knjige v knjižnic in je "čakalna doba" s čarobno pomočjo vsaj teden ali dva. Liljana Klemenčič in Leonida Mesarič MARIBOR / STUDENTSKE LITERARNE DELAVNICE Kdaj tudi v Ptuju? študenti v Mariboru so zadnja tri leta zelo aktivni na področju literarnega ustvarjanja, za kar gre v veliki meri pripisati mlademu ptujskemu pesniku Davidu Bedraču, ki ni le uspešen pesnik, temveč že tretje leto vodi literarne delavnice. Povedal je, da mu je delati z mladimi literati kolegi v veliko veselje, da pa je bil na začetku, ko ga je študentsko kulturno društvo v Mariboru povabilo k sodelovanju, nekoliko negotov; toda rezultati zadnjih dveh let so pokazali, da David zna delati z iščočimi upi slovenske besede. Delo v delavnicah poteka na zanimiv način: študentje izmenjujejo izkušnje in mnenja, predvsem pa berejo in kritično nastopajo do svojih del. Bedrač-eve metode so sveže in obetavne, pa tudi zamisli, ki jih je veliko že uspešno izpeljal, so prav take. Njegov namen je spodbuditi mlade avtorje, jim pokazati čim več poti, odpreti svet besed, kolikor je to mogoče, nikakor pa noče rušiti njihove osebne poetike. Mladi so tako poustvarjali skozi že znana literarne besedila, pisali na travniku, cesti, pokopališču; po- stavljali so se v vlogo literarnih kritikov, brali domače in tuje avtorje na posebne načine, opazovali lastne zapise in iskali morebitne pomanjkljivosti. Iz vrst te delavnice je izšlo nekaj uspešnih mladih litera-tov, ki so že prodrli v slovenske literarne revije, uspešni pa so tudi na številnih literarnih natečajih, kjer dosegajo vidne rezultate, zato ni presenečenje, da o podobnih delavnicah razmišlja David tudi v domačem mestu Ptuju. Svetlana Potnik Mladi literati ob grobu Srečka Kosovela v Tomaju. Vir: internet KULTURA, ÊZOBRAXEVANJE MARKOVCI / PRVI MIKLAVŽEV KONCERT "Plehmuzika" s stoletno tradicijo Godba na pihala občine Markovci obstaja šele dve leti, a si je pod taktirko mlade in ambiciozne dirigentke Helene Bezjak med ob~ani pridobila veliko simpatizerjev in nav-du{encev. V zahvalo in v vzpodbudo jih je v leto{njem letu občina odela v nove uniforme. Da bi svoje delovanje javnosti {e bolje predstavili, pa so v nedeljo, 9. decembra, popoldne v polni telovadnici osnovne šole Markovci pripravili glasbeni večer, ki so ga poimenovali Miklavžev koncert. Kot gostje so nastopili člani moškega pevskega zbor Markovci, ki ga vodi Srečko Zavec. Med vsemi je bil Miklavževega koncerta zagotovo najbolj vesel pobudnik, ustanovitelj in sedanji predsednik godbe na pihala ob~ine Markovci Mirko Janžekovič. Zato je v pozdravnem nagovoru spomnil na to, da mineva že 100 let, odkar je bila "plehmuzika" ustanovljena v Stojncih. V~asih so rekli: "Kaj pa je danes, da igra plehmuzi-ka?" Godbeniki resni~no niso igrali za vsako malenkost, bilo pa jih je slišati dale~ naokoli, ob vseh pomembnejših prireditvah in dogodkih na vasi, veselih ali tudi žalostnih. Tekel je ~as, menjavali so se godbeniki in tudi dirigenti, ob~-asno je prihajalo tudi do prekinitev, a vedno znova so se zbrali in spet skupaj zaigrali. V godbi so igrali muzikantje iz vse mar-kovske fare, pa tudi od drugod. Pred nekaj leti je spet prišlo do krajše prekinitve, zato so godbenike mnogi zelo pogrešali. Muzikanti pa so na pobudo Ribeka pred dobrima dvema letoma sedli skupaj in ob sladki kapljici ter ob podpori župana Franca Kekca in svetnikov, pa tudi številnih krajanov neko novembrsko soboto tradicijo godbe spet Šopek ustanovitelja in predsednika godbe Mirka Janžekoviča za mlado dirigentko Heleno Bezjak. Foto: M. Ozmec oživeli in jo nadaljujejo še danes pod imenom Godba na pihala občine Markovci. Tudi iskanje "kapelnika" je bilo težko, a zagotovo so zadeli v ~rno, ko so vodenje zaupali mladi in ambiciozni, takrat še študentki glasbene akademije, doma~inki Heleni Bezjak. Članom godbe na pihala občine Markovci so se v drugem delu pridružili se pevci domačega moškega zbora V dveh letih obstoja so pod njenim vodstvom markovski godbeniki skoraj nepogrešljivi na vsaki ob~inski ali vaški slovesnosti, tudi na žegnanju in farnem praznovanju radi zaigrajo. Tudi zato je bil njihov prvi Miklavžev koncert tako dobro obiskan in tudi zato so njihove skladbe izzvenele toliko lepše. Še posebej vro~ aplavz so doživeli, ko so se jim v drugem delu, proti koncu koncerta, na odru pridružili pevci moškega pevskega zbora Markovci pod taktirko Srečka Zavca in ko so skupaj zapeli ter zaigrali tisto staro in vsem dobro znano Adami~evo Ratata, ratata, zaigra naša muzika ... Godbenikom in pevcem je ob prijetnem predprazni~nem glasbenem doživetju ~estital podžupan ob~ine Markovci Franc Kekec. Dirigentki godbe Heleni Bezjak in vsem godbenikom je v imenu moškega pevskega zbora ~etital predsednik Jože Cigula, pridružili pa so so se mu tudi predstavniki pobratene godbe na pihala iz Kostanjevice na Krki. Še to: prvi Milavžev koncert je lahkotno in domiselno povezoval napovedovalec radia Ptuj Peter Kiri~. M. Ozmec TRNOVSKA VAS / IX. DNEVI ORALNEGA ZDRAVJA Osvešiajmo mlade o zdravi prehrani Vzgoja je dolgotrajen, kontinuiran proces, v okviru katerega se povezujejo pedago{ki delavci z zdravstvenimi in zobozdravstvenimi. Poleg pouka veliko ~asa posvetijo zdravi prehrani, zdravim življenjskim navadam, vzgoji na preventivnem področju — zlasti zobozdravstvenem. Osnovne šole že vrsto obiskujejo medicinske sestre in otrokom pou~ijo, kako dnevno skrbeti za higieno zob. U~enci posameznih razredov vse šolsko leto tekmujejo v ~isto~i in urejenosti zob, zato redno obiskujejo zobozdravnike. Med letom ve~krat kontrolirajo ~isto~o in urejenost zob, ob koncu šolskega leta pa razglasijo zmagovalni razred, ki je tudi nagrajen. Junija smo v JVIZ Destrnik-Trnovska vas — Vitomarci na šoli v Trnovski vasi izvedli projekt Ne damo zobkov zobu časa. Medicinska sestra Melita Trop in u~iteljica Milena Meznari~ sta motivirali u~ence, da so v treh tednih do podrobnosti raziskali vse o zobeh. Nastali so številni pisni in likovni izdelki ter domišljijske zobne krta~ke iz razli~nih materialov. V za~etku oktobra pa je Društva za oralno zdravje Slovenije (njegova tajnica je Melita Trop) pripravilo IX. dneve oralnega zdravja. Namen sre~anja je v medsebojni izmenjavi mnenj in izkušenj na podro~ju preventive v zobozdravstvu. Sre~anje se je za~elo s prisr~nim kulturnim programom. Sledili so pozdravni nagovori, podelitev priznanj za leto 2001 in razglasitev zmagovalcev na objavljen razpis Kako s prehrano do zdravja. Predstavljena je bila tudi zobozdravstveno vzgojna slikanica Zobomiška. Predavatelji so prvi dan posvetili veliko pozornosti zdravi prehrani. Slišali smo predavanja: Vsakdanji kruh v prehrani, Najnovejša spoznanja o vplivu nekaterih ogljikovih hidratov na zobni karies, Pomen maš~ob pri regulaciji telesne teže, Pre-hranska poro~ila. Naslednji dan se je za~el s predavanjem: Dojenje, osnova in za~etek zdrave prehrane ter nadaljevali s temami Dojenje in šola za starše neko~ in danes, Hrana moja prijateljica, Zdrava prehrana v vrtcih, zdrava prehrana - kompromis med stroko in željami v vzgojno-varstvenih ustanovah, Prehrana osnovnošolcev — krožnik zdravja in užitkov, Primer pristopa k promociji zdrave prehrane, Poskrbi za svoje telo in Sprejmimo vsakega otroka. Mnogo priporo~il, ki smo jih slišali, bi morali še posebej povedati vodjem prehrane v osnovnih šolah, saj bi ve~krat na jedilniku zamenjali bel kruh s ~rnim. Prav bi bilo, da bi navajali otroke, da bi namesto sladkarij sošolcem ob praznovanju rojstnega dne namenili sadje. Pitje gaziranih pija~ naj bi zamenjalo pitje nesladkanih ~ajev, vode. Vse to pa je le želja tistih, ki jim skrb za zdravje nekaj pomeni. Našemu šolarju je, kot smo v tem mesecu — mesecu zdrave prehrane ugotovili, najljubša hrana tista, ki je na hitro pripravljena. IX. dnevi oralnega zdravja Slovenije so se po svojih mo~eh potrudili in posredovali pripo-ro~ila, mi pa osveš~ajmo mladi rod, da ima zdrava hrana izjemno pomembno mesto vsak dan. Angela Fras PTUJ / LILJANA KLEMENCIC - AVTORICA KURENTA Pravljica - najstarejša literarna oblika Pred časom je pri Slovenski knjigi v Ljubljani iz{la pravljica z naslovom Kurent Ptujčanke Liljane Klemenčič, knjižničarke Knjižnice Ivana Potrča. To je tretja pravljica v zbirki Slovenske ljudske. Prvi dve O pastirčku in debeli uši ter O pustu in zakletem gradu je napisala Anja Štefan, za tretjo pa je urednica Slovenske knjige Danica Štumerger Novosel zaprosila Liljano in z veseljem se je odzvala. Kot nam je povedala avtorica, je Kurent nastal po avtenti~-nih zapiskih razli~nih ljudskih Naslovnica Kurenta pravljic o kurentu, pravzaprav je štiri pravljice združila v eno. Ilustrator je bil Matjaž Schmidt, ki je kurentu dal svojstven, otrokom prijazen obraz, kljub njegovi grotesknosti. Ob besedi kurent vedno pomislimo na naš pustni lik. Sicer pa je kurent povzet iz ljudskih pripovedk iz ~asov poganstva. Liljana je vse ljudske pripovedi in stihe o kurentu povezala z našim kurentom in nastala je pravljica, ki je obogatila slovensko literaturo. Celotna zbirka je namenjena otrokom do desetega leta za samostojno branje, sicer pa spadajo te knjižne zvrsti v pomembno narodno dediš~ino, ki ni namenjena samo otrokom. Po mnenju Klemen~i~eve pravljice v Liljana Klemenčič kot pripo-vedovalka na eni od pravljičnih ur za~etni obliki niso bile namenjene otrokom, temve~ so jih pripovedovali modreci v svojem okolju in s svojimi zgodbami pomagali reševati stiske ljudi, da bi ti lažje živeli. V mnogih državah je branje in poslušanje pravljic del psihoterapije (Anglija ima biblio- terapevtske šole, ki pou~ujejo o uporabi pravljic za te namene). Kvalitetna pravljica lahko nudi kulturno-estetski užitek vsem starostnim stopnjam. Liljana Klemen~i~ je že dvajset let knjižni~arka, v~asih je bila edina za otroke, sedaj se je ta oddelek razširil. Že v starih knjižni~nih prostorih je uvedla pravlji~ne ure, ki jih sedaj vodi trikrat mese~no. Z razširitvijo otroškega oddelka so uvedli tudi dodatne dejavnosti, kot so literarne uganke, razstave, že omenjene pravlji~ne ure, projekti pravljic z jogo. S tem zadnjim projektom se predstavljajo po vsej Sloveniji. Vklju~eni so tudi v slovenske projekte. V tem šolskem letu je v okviru Slovenskega knjižnega kviza moto In-goli~ in Štajerska, zato ptujski knjižni~arji sodelujejo pri pripravi vprašanj in tudi kviza. Kot splošna knjižnica oziroma mladinski oddelek knjižnice dobro sodelujejo s knjižnicami na vseh osnovnih šolah na Ptujskem. Franc Lačen PTUJ / KONCERT MLADIH SAKSOFONISTOV Nastop kvarteta Kaskade Prej{njo sredo je bil v dvorani glasbene {ole Ptuj koncert kvarteta saksofonov z imenom Kaskade. Sestavljajo ga dijaki Srednje glasbene {ole iz Ljubljane, koncert pa je organizirala Glasbena mladina Maribor. Mladi saksofonisti so predstavili dela Singeleeja, Glazunova Habeta, Françaixa, Gershwina, Goloba, Iturraldeja in Joplina. Kvartet Kaskade deluje na Srednji glasbeni {oli v Ljubljani že od 1999. leta, posamezne člane pa poučujeta znana slovenska saksofonista Matjaž Dreven{ek in Dejan Pre{iček, ki je tudi mentor kvarteta. Kvartet sestavljajo Luka Golob iz Slovenj Gradca, Uro{ Br- Kradioptuj glez iz Kranja, Matjaž Škoberne iz Brežic in Andrej Tomažin iz Ljubljane. Vsi štirje so se udeležili ve~ glasbenih tekmovanj in se vra~ali z vidnimi uvrstitvami. Tudi na ptujskem koncertu so se mladi glasbeniki solidno predstavili kljub sorazmernu težkemu programu, posebej v razgibanih ritmi~nih pasusih. Fl mnmzz Sprgjwùte [zzu). Latol^ žoste zQàjdxk OéJkm uspe^ 1-—I m < ÍE > PREDSTAVLJAMO VAM: DAEWOO MATIZ II Daewoojev maliek s svojim nastopom je Daewoo matiz osvojil srca mnogili ljubiteljev malih avtomobilov. Leta 1998 je za svojo obliko celo prejel laskavi naslov Najlepši mali avto na svetu. Vendar so avtomobilska leta storila svoje in pri Daewooju so se odločili svojega malčka močno pomladiti. Med kupce prihaja prenovljen, še drznejši in odločnejši. Oblika - mini enoprostornež Po zasnovi je matiz II mini enoprostornež in sodi v evropski A segment avtomobilov. Dolžina zna{a pol~etrti meter, {irina meter in pol. Snovalci so majhne dimenzije spretno kombinirali v mini enoprostorskem konceptu. Prepoznaven obraz z gumbastimi o~mi je delo slavnega italijanskega oblikovalca Giugiara. Elegantno izbo~eni blatniki in razgibana oblika prednjega dela poskrbita za zadostno mero prepoznavnosti. Nova dinami~na oblika je opazna že na prvi pogled. Notranjost - za prijetno počutje in udobno vožnjo Ob prenovljeni zunanjosti na voznika in potnike ~aka tudi prenovljena notranjost. Vstop v avtomobil znatno olaj{a pet vrat, ki se na {iroko odpirajo. V{e~ne okrogle oblike armaturne plo{~e in kakovostna izdelava ob prostornosti skrbijo za dobro po~utje v potni{ki kabini. Merilniki so pregledni in name-{~eni v vidnem polju voznika, stikala so preprosto dosegljiva in v{e~no osvetljena. Držali za plo~evinki in mnogo priro~nih predal~kov zaokrožuje pozitiven vtis notranjosti. Prednji sedeži so po prenovi ve~ji in udobnej{i. Dvignjeni zadnji sedeži tudi zadaj sede~im potnikom omogo~ajo dober pregled nad dogajanjem na cesti. Lahko jih tudi prevrnete (pri modelu SE v razmerju s 60/40) in tako prtljažni prostor pove~ate na 624 litrov prostornine. Matiz II in varnost Aktivni in pasivni varnosti potnikov je posve~ena posebna pozornost. Matiz II ne le dosega, pa~ pa tudi presega najstrožje Matiz II je prostoren avtomobil, v katerem lahko potuje tudi pet potnikov Simpati~na oblika je delo italijanskega mojstra Giugiara evropske varnostne predpise. Za aktivno varnost je poskrbljeno z zanesljivim zavornim sistemom, tretjo zavorno lu~jo, brisalcem zadnjega stekla, odli- Okrogle oblike armaturne plo{~e in kakovostna izdelava skrbijo za dobro po~utje potnikov ~no preglednostjo, u~inkovitimi žarometi in opcijskim protib-lokirnim zavornim sistemom. Pasivno varnost zagotavljajo varnostni pasovi s pirotehni~-nimi zategovalniki, oja~ana A in B stebri~ka, zložljiv volanski drog, za{~ita pred bo~nimi trki, varnostni zra~ni blazini za voznika in sovoznika, oja~ana streha in karoserija, izdelana iz posebnega razteznega jekla. Motor in podvozje časi, ko so avtomobilski motorji za brezhibno delovanje potrebovali najmanj {tiri cilindre, so mimo. Motor matiza II, zahvaljujo~ sodobni zasnovi, premore vsega tri. Premi{-ljeno zasnovan in lahek motor iz prostornine 0,8 litra iztisne najve~jo mo~ 38 kW (51 KM) in majhnega korejca požene tudi do hitrosti 144 km/h. Majhna Po zasnovi je matiz II mini enoprostornež poraba, v povpre~ju vsega 6,4 litra, in prostoren rezervoar za gorivo poskrbita za to, da boste redko zapeljali na bencinsko ~rpalko. Servisni intervali po prenovi zna{ajo 15.000 kilometrov, kar je v prid tako denarnici kot okolju. Motor prav tako izpolnjuje ekolo{ko normo Euro 3. Podvozje matiza II, spredaj z McPher-sonovimi vzmetnimi nogami, zadaj s posami~nimi obesami, je bilo ob pomladitvi dodobra spremenjeno. Rezultat sta ob-~utno izbolj{ana vodljivost in udobje. Cene in garancijski pogoji Daewoo matiz II je na voljo z dvema paketoma opreme. Model S je slab{e opremljen in je namenjen manj zahtevnim kupcem. Bolje opremljen model nosi oznako SE in nudi možnost dokupa dodatne opreme, ki med drugim obsega dve varnostni zra~ni blazini, zavorni sistem ABS in klimatsko napravo. Cene se gibljejo med 1.112.735 in 1.613.967 SIT. Splo{na garancija traja 3 leta ali 100.000 prevoženih kilometrov, garancija proti prerjavenju karoserije traja 6 let. Prvo leto po nakupu boste deležni tudi mobilne garancije. Karoserija je dodatno oja~ana NASVETI IN NOVICE VOŽNJA POZIMI Pozimi na voznike preži obilica zahrbtnih pasti, kot so poledica, daljša zavorna pot, slaba oprijemljivost cestiš~a in slaba vidljivost. Ob upoštevanju naslednjih nasvetov bo vožnja mnogo prijetnejša in varnejša. 1. Na pot se odpravite pravo~asno. Ne hitite, raje zamudite, kot da bi izgubljen ~as skušali nadoknaditi s hitrejšo vožnjo. Ogrožate tako sebe kot druge udeležence v prometu. 2. Pred vožnjo temeljito o~istite sneg in led z vozila. Za boljšo vidljivost ob~asno o~istite tudi sprednje in zadnje lu~i. 3. Na za~etku vožnje preizkusite u~inek zavor in oprijemljivost cestiš~a, pri tem pazite na vozila za seboj. Vožnjo potem prilagodite razmeram na cesti. 4. Zaradi daljše zavorne poti pove~ajte varnostno razdaljo. Tako boste imeli dovolj ~asa reagirati, ~e bo vozilo pred vami zaviralo. Izogibajte se sunkovitemu zaviranju in menjavanju smeri, ker lahko povzro~i zdrs vozila. 5. Bodite pripravljeni na spremenljive vozne razmere. Suhi deli cestiš~a lahko hitro preidejo v led ali snežno brozgo. Hitrost prilagodite razmeram. Posebej pozorni bodite pri zavijanju v neo~iš~ene stranske ceste in dovoze, na križiš~ih, mostovih in v gozdovih. 6. Če je možno, uporabljajte glavne ceste in avtoceste. Tudi v primeru daljšega sneženja so bolje o~iš~ene in varnejše. 7. Kljub štirikolesnemu pogonu in elektronskim pripomo~-kom vozite pazljivo. Vodljivost vozila je s temi pripomo~ki resda izboljšana, vendar zavorna pot ostaja enaka. 8. Če se odpravljate na daljšo pot, s seboj vzemite snežne verige in tople odeje. V primeru slabe vremenske napovedi ne pozabite na snežno lopato in vre~o peska. Poskrbite, da boste v rezervoarju vedno imeli dovolj goriva, kajti možnost zastoja je pozimi bistveno ve~ja. Toyota v ZDA s tretjo znamko Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota namerava leta 2003 na ameriškem trgu ob že uveljavljeni Toyoti in prestižnem Lexusu uvesti še tretjo znamko. Po besedah Toyotinega predstavnika bo nova proizvodna paleta namenjena predvsem mlajšim kupcem. Za za~etek je na~rtovana prodaja modela yaris in izpeljanka modela corolla, ki je na Japonskem pod imenom will popularna predvsem med mlajšimi kupci. Nove prodajne mreže ne nameravajo razvijati, zato bo avtomobile mogo~e kupiti pri ustaljenih trgovcih in preko interneta - gre za sodoben na~in prodaje, ki ga je Toyota uspešno uvedla že pri hibridnem modelu prius. F1: Silverstone ostaja v koledarju Mednarodna avtomobilisti~na zveza FIA je sporo~ila, da bo dirka za Veliko nagrado Velike Britanije tudi v bodo~e potekala na tradicionalnem dirkališ~u v Silverstonu. Zaradi varnostnih in prometnih težav, ki jih je med dirko v sezoni 2000 povzro~ilo deževno vreme, so status dirkališ~a za~asno postavili pod vprašaj. Rally: Burns sme k Peugeotu Novope~eni svetovni prvak v rallyju, 30-letni Anglež Richard Burns, bo v prihodnji sezoni vozil za moštvo Peugeota. V zunajsodni poravnavi sta se Subaru in Peugeot naposled dogovorila o ustrezni odškodnini za prestop britanskega voznika. Težave so se pojavile po tem, ko je Burns po koncu sezone že podpisal pogodbo za novo moštvo, vendar so odvetniki v njegovi stari pogodbi s Subarujem odkrili ~len, ki ga v primeru osvojitve naslova svetovnega prvaka tudi v bodo~e veže na japonsko moštvo. Subaru je v primeru prestopa zahteval odškodnino v višini 20 milijonov nemških mark. Kon~ni znesek, ki so ga Francozi Japoncem pla~ali za prestop, ni znan. PTUJ / MIKLAVŽ V VDC SONČEK Hvala dobrotnikoma Kot vsako leto doslej nas je tudi letos obiskal Miklavž gospe Milene in gospoda Stanka Srdin-ška, ki sta lastnika Domače mini pekarne Milena iz Lovrenca na Dravskem polju. Prijetno sta nas presenetila in razveselila z Miklavževimi darili. "Miklavž" nam je podaril tudi nekaj gotovine, tako da si bomo lahko privoščili še slastne pizze, ki jih imamo vsi tako radi. Iz vsega srca se zahvaljujemo "Miklavžu" iz Lovrenca; s tem nam ponovno dokazuje, kako lepo in široko srce ima tudi za nas drugačne. Uporabniki VDC Sonček Ptuj V slovo ptujskemu stoletniku Štefan Voda iz Ulice Lackove čete 9 v Ptuju, stoletnik, na katerega smo bili Ptuj~ani izredno ponosni, je na svoji življenjski poti iz 19. v 21. stoletje omagal. V sredo, 21. novembra, je po 101 letu in 341 dneh, torej le 24 dni pred 102. obletnico rojstva, v ptujski bolnišnici za vedno zatisnil oči. Ob navzočnosti številnih prijateljev in znancev so tri dni za tem položili njegove posmrtne ostanke v družinski grob na starem rogozniškem pokopališču. Pred dvema letoma smo ga občudovali, čilega, gibčnega in vzravnanega stoletnika, ko je sam prišel na magistrat, kjer mu je župan mestne občine Ptuj čestital. Osebno se je udeleževal tudi slovesnosti njemu v čast, ki so jih pripravili v Društvu Štefan Voda. Foto: Langerholc upokojencev Ptuj, mestni četrti Ljudski vrt in še drugod. Enako gibčen in bistrega duha je bil vse do letošnjega oktobra. Rad se je večkrat sprehodil po Ptuju, si ogledal vrvež na sejmih, prve dni oktobra je celo sam prišel plačat letno upokojensko članarino. Toda potem nenaden udar bolezni, ki jo je z medicinsko pomočjo skušal premagati, žal brezuspešno. Umrl je mož, ki je znal pre-vihariti vse viharje 20. stoletja. Bil je vsem vzgled delavnosti, poštenosti in preudarnosti, znal je živeti in delati v dobro ljudi v časih, ko sta divjali obe svetovni vojni, ko so propadale države in nastajale nove, ko so se spreminjali režimi oblasti in politični sistemi, ob tem pa ostati pošten in vzravnan, vedno pripravljen vsakemu odkrito pogledati v obraz. Prav zato bo ostal trajno zapisan v spominu vseh, ki smo ga poznali. Franc Fideršek JURSINCI / IZ DEKANIJSKE KARITAS PTUJ IN ZAVRČ Decembrske novice V torek, 11. decembra, so se pri sv. Lovrencu v Juršincih zbrali predstavniki župnijskih Karitas ptujske in završke dekanije na svojem rednem mesečnem srečanju, zadnjem v letošnjem letu. Župnijska Karitas sv. Lovrenca, ki deluje že šest let, ima štiri sodelavce. Svoje vrste bi želeli pomnožiti predvsem z mladimi silami, ki bi jih zanimalo prostovoljno delo in pomoč ljudem v stiski. Sodelavci župnijske Ka-ritas sv. Lovrenca vsako leto ob večjih praznikih v sodelovanju z občino in RK obiščejo bolne in ostarele po župniji in jih priložnostno obdarijo, kolikor je mo- goče, in pomagajo sproti reševati tudi stiske ljudi, tako da jim pomagajo s hrano, obleko, obutvijo, pa tudi kakšnim prevozom. 30. novembra je v refektoriju minoritskega samostana izzvenel tradicionalni dobrodelni koncert dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč pod geslom Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Sodelavci sredstva, zbrana s koncertom, ■mmzz Družba za ^soplsno In avnost RADIO-TEDNIIÇ d.0.0, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6, SSSO PtML tel.: OS/749^10, vsako leto namenijo za ljudi v stiski. Letošnji izkupiček je znašal kar 993.000,00 SIT, za kar se vsem, ki ste z nakupom vstopnice, prostovoljnim ali spon-zorskim darom pripomogli k takšni vsoti, iskreno zahvaljujejo. Sodelavci župnijskih Karitas Ptujske in Završke dekanije se iskreno zahvaljujejo tudi vsem nastopajočim na koncertu, ki so se svojim honorarjem odpovedali v korist potreb dekanijske Karitas. V imenu vseh deležnih pomoči pa se zahvaljujejo tudi vsem, ki ste v tednu Karitas darovali v košare prehrambene artikle ali svoje darove oddali po župnijskih Karitas, pa tudi vsem poslovodjem in lastnikov trgovin, ki so omogočili postavitev košar in zbiranje artiklov v trgovinah. Ljubezen je edina stvar, ki se s tem, ko jo razdajamo, pomnoži. V pričakovanju prihoda Ljubezni in Miru med nas vam sodelavci želimo obilo ljubezni, sreče in miru ob doživljanju Kristusovega prihoda, predvsem pa tudi v letu, ki je pred nami. Mir in dobro! Darja T. PREJELI SMO Funkcionalna pismenost: uradno Funkcionalna pismenost je preširok pojem, da bi ga smeli sinonimno vrednotiti z bralno pismenostjo, pa ~eprav je tesno povezana s pisnimi in tiskanimi viri. Po Silvi Novljan je bralna pismenost navezovanje medsebojnega odnosa med posameznimi sporočili, podanimi v simbolih. Njen cilj je razumevanje besedila in funkcionalne rabe jezika, ki poteka ob zavestni aktivnosti bralca od začetnega prepoznavanja do končnega razumevanja in interpretacije tega, kar zaznamo v obliki besed in drugih znakov. Po definiciji Mednarodnega izobraževalnega združenja (IAEA) vključuje funkcionalna pismenost sposobnost razumevanja in uporabljanja tistih pisnih jezikovnih oblik, ki jih zahteva delovanje v družbi in/ali so pomembne za posameznika (Elley, Warwick B.: Kako berejo u~enci po svetu in pri nas?, Educa, Nova Gorica 1995). To pomeni, da je funkcionalno pismen tisti, ki ima razvite osnovne {tiri jezikovne komunikacijske sposobnosti oz. je govorno, poslu-{alsko, pisno in bralno u~inkovit v vsakodnevnih življenjskih situacijah. Na podro~ju izobraževanja je pismenost najvi{ji izobraževalni cilj, ki ga u~itelji uresni~ujejo z naslednjimi komunikacijskimi dejavnostmi: govorjenjem in pisanjem (kot produktivno dejavnostjo, katere cilj je tvorjenje sporo~il), poslu{anjem in branjem (kot receptivna dejavnostjo s ciljem sprejemanja sporo~il) in razumevanjem (umetnostnih ali neumetnostnih besedil). Lahko bi torej rekli, da funkcionalno pismenost omogo~ajo vse na{tete (uspe{no) pridobljene komunikacijske sposobnosti, ki se stopenjsko razvijajo z aktivnostjo. Zato je zavajajo~e mnenje, da je funkcionalno nepismen le tisti s slab{e razvito bralno pismenostjo. Ob tem bi bilo zanimivo tudi ugotavljati, kako je med Slovenci razvita informacijska pismenost, ki je v dana{njem ~asu razvoja in pomena medijev ter prenove osnovnega {olstva postala raz{irjen koncept tradicionalne pismenosti, saj se veže na spretnost uporabe kateregakoli sistema znakov ter vklju~uje razumevanje in ustvarjalno rabo informacij, posredovanih s sodobno tehnologijo, ra~unalni{kimi in komunikacijskimi viri. Sonja Dežman PREJELI SMO Odgovor g. Fideršku Spoštovani! Kot odgovor na Va{e cenjeno mnenje se mi kot neizbežno ponuja nekaj, za kar sem bil prepri-~an, da nikoli ne bom po~el, namre~ pisati o lastnem pisanju. To bom tokrat izjemoma storil, saj sem prepri~an, da bo to pripomoglo k bolj{emu razumevanju celotnega problema/ov, ki jih obravnavate v svojem prispevku, upam pa, da bo s tem tudi komu izmed drugih bralcev odgovorjeno na kak{no vpra{anje. Torej, enkrat in izjemoma: Komentar (pamflet, kolumna, kakorkoli že ho-~ete) "... Pa brez zamere ..." ni zasnovan kot strog komentar, ampak predvsem kot videnje, osvetljevanje problemov z avtorjevega stali{~a. Gre torej za pisano besedo, ki nikoli ni in ne bo imela pretenzije po ~isti objektivnosti. Gre za to~no dolo~en pogled na svet, njegove velike in male probleme, pogled, ki zase nikakor in nikoli ne trdi, da je edini, saj se zaveda, da je v njem vsebovan velik moment subjektivnega avtorjevega mi{ljenja (mi{-ljenja, ki se vsekakor ne brani ~ustvenega in v~asih celo afektivnega, provokativnega tona). Nekak-{na subjektivna objektivnost, ~e že ho~ete. In ravno zato svojih komentarjev ne pojmujem in jih nikoli ne bom pojmoval kot nekak{ne strogo žanr-sko objektivne stvaritve, ampak zgolj kot lastna razmi{ljanja, kot odsev sveta v o~eh in mislih to~-no dolo~enega posameznika pri petindvajsetih, ki si sicer ne domi{lja, da predstavlja mnenje svoje generacije, ki pa ga ta generacija vsekakor zaznamuje. Z vsemi svojimi anglizmi, frazami ter miselnimi figurami vred. S spo{tovanjem, Gregor Alič P.S.: Glede nasveta ob koncu kolumne - ker je ob koncu spornega teksta govor o knjižnici, sem nasvet, ki govori prav o kupovanju knjig, ~eprav povzema idejo celotne kolumne, zavestno lo~il od konca le-te in ga navedel kot post scriptum (PS.), da ne bi slu~ajno kak{en povr{en bralec mislil, da sem tak{en norec, ki ne ve, kaj se dogaja v knjižnici in kaj v knjigarni. Krvodajalcl 27. november - Egon Vigali, Zagrebška 64/a, Ptuj; Anton Zajko, Pobrežje 86/a; Leon Zorec, Gregoricicev dr. 13, Ptuj; Bojan Brence, Greennviška 10/a, Maribor; Peter Markotic, Kaju-hova 1, Ptuj; Bojan Hojnik, Slavšina 25; Davorin Lubej, Trnice 43; Aleksander Krajnc, Zg. Hajdina 7/e; Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137; Štefan Ros, Kocice 36; Branko Krošl, Lovrenc na Dr.polju 2; Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Kidričevo; Jože Muzek, Muretinci 57; Janez Bukovič, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Danilo Lendero, Apače 104; Anton Brglez, Kungota 44; Marjan Muršec, Medribnik 12; Stojan Vin-kler, Zg. Pristava 20/a; Karl Horvat, Mestni Vrh 54/b; Silvo Kokol, Maj-šperk 13; Mirko Sambolec, Zupečja vas 2/a; Milorad Lazic, Rimska pl. 18, Ptuj; Mirko Fruk, Apače 221; Beno Murko, Ul. Haloškega voda 1, Ptuj; Ivan Nahberger, Zg. Hajdina 37/a; Franc Horvat, Kungota 25; Franc Drevenšek, Gerečja vas 39; Andrej Rožman, Sovjak 93; Janez Šilak, Slomi 16; Ivan Bilanovič, Selska cesta 11, Ptuj; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Martin Cafuta, Gorca 69; Dušan Be-denik, Kočice 25; Andrej Intihar, Ge-rečja vas 12; Andrej Resman, Ul. Šercerjeve brigade, Ptuj; Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Cvetko Ničič, Tomšičeva 46, Slovenska Bistrica; Zeljko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj; Peter Najvirt, Ložane 6; Marjan Hlušička, Ob Grajeni 1. 29. november: Miran Krajnc, Kora-čice 30; Jožica Peršoh, Sp. Jablane 42/b; Damijan Metličar, Slovenja vas 74; Vekoslav Cestnik, Zg. Hajdina 98; Daniel Roškar, Gorišnica 146; Branko Lukman, Jurovci 5/a; Janko Cimerman, Šardinje 54/a; Martin Turk, Kraigherjeva 20, Kidričevo; Branko Cepic, Prešernova 20, Maribor; Bran- ko Drevenšek, Mihovce 48; Branko Zajc, Cučkova ul. 11, Kidričevo; Stanislav Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Kidričevo; Dušan Hazabent, Lovrenc na Dr. polju 8; Franc Prelog, Mar-kovci 52; Vlado Belšak, Vareja 28/a; Gregor Kovačič, Lešje 13; Sebastijan Matjašič, Juršinci 13; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Anton Zelenik, Vin-tarovci 36; Franc Hentak, Stanošina 29/c; Maks Dolenc, Podlože 80; Branko Forstnerič, Tržec 14; Vikica Vinkler, Slape 9; Bojan Jelen, Stanošina 37/c; Dušan Krajnc, Aškerčeva 10, Ptuj; Janez Kovačič, Breg 83, Majšperk; Kristijan Mlakar, Tržec 43/b; Andrej Flajs, Pobrežje 85; Miroslav Dobič, Miho-vce 24; Ivan Voršič, Ptujska c. 2/a, Ormož; Leon Hrovat, Dragonja vas 25; Branko Šenkiš, Gregoričičev dr. 5, Ptuj; Stanko Pal, Draženska c. 19, Ptuj; Franc Korez, Janški Vrh 56; David Šenkiš, Zabjak 15; Slavko Petrovič, Dravinjski Vrh 69; Boštjan Rodošek, Prepolje 28; Dušan Tetič-kovič, Slovenskogoriška c. 1, Ptuj; Zvonko Kolednik, Cirkulane 54; Zvonko Frangež, Sp. Jablane 3; Mirko Vršič, Drbetinci 16; Peter Znidarič, Dupleški Vrh 16. 4. december: Igor Ritonja, Varoš 9; Andrej Zuran, Mihovci 76; Dušan Le-ben, Formin 35; Breda Sever, Kvedro-va 5, Ptuj; Slavko Rožmarin, Stojnci 60; Ivan Božičko, Tržec 46/c; Ivica Koletnik, Mestni Vrh 1/d; Urška Vučak, Rimska pl. 16, Ptuj; Franc Bezjak, Majšperk 85; Marija Kukovec, Brstje 28/b; Alojz Horvat, Juršinci 77; Marjan Kokot, Majšperk 32; Jože Vido-vič, Dravinjski Vrh 55; Renata Jupič, Mestni Vrh 6/a; Miran Kerin, Kettejeva 9, Ptuj; Marija Kumer, Sp. Ključarov-ci 16; Marjeta Horvat, Muretinci 37/c; Bernarda Učakar, Janežovci 8/b; Zlat-ko Štrucl, Sp. Gruškovje 18; Dušan Maltar, Kajuhova 6, Kidričevo; Marta Zafošnik, Lovrenc na Dr. polju 1; Anica Kolednik, Ul. 5. prekomorske 19, Ptuj; Viktorija Breznik, Mlače 3/b; Albina Vršič, Ribiška pot 9, Ptuj; Tere- zija Kunčnik, Markovci 66/a; Karmel Štiher, Formin 37; Marija Nedeljko, Ul. 1. maja 1, Ptuj; Štefka Rep, Sv. Tomaž 12/a; Tatjana Knez, Med vrti 7, Ptuj; Slavko Jesih, Sp. Laže 27/a; Herman Špes, Leskovec 48; Robert Rižnar, Gajevci 46; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj. 6. december: Milica Korpar, Podgorci 87/a; Miran Škrinjar, Frankovci 43; Zeljko Lukaček, Dolga lesa 9; Franc Gajšek, Podlehnik 61; Mirko Cuš, Bukovci 24/a; Olga Hren, Gorca 13/a; Franc Cafuta, Kraigherjeva 14, Kidričevo; Branko Srdinšek, Dežno pri Podlehniku; Damjan Bromše, Gajevci 8/a; Vesna Dajnko, Podlehnik 6/a; Franc Cuš, Finžgarjeva 23, Ptuj; Marija Horvat, Klepova ulica 27, Ptuj; Rajko Dežman, Kraigherjeva 27, Ptuj; Smiljan Kovačec, Slomi 1; Danica Kurež, Podlehnik 3/a; Rajko Janže-kovič, Tibolci 59; Miran Horvat, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Branislav Svenšek, Zetale 105; Anton Butolen, Zetale 42; Peter Petek, Starošince 5; Aleš Pre-dikaka, Doklece 18; Franc Kokot, Tibolci 39; Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Sandi Roškar, Pobrežje 146/a; Andrej Belšak, Podlehnik 2/d; Marjan Kokol, Levanjci 30; Matjaž Himerlajh, Stojnci 105; Rudolf Jerenec, Podlehnik 6/a; Miran Lah, Ptujska cesta 2, Ormož; Viktor Srečec, Prešernova 21, Ptuj; Adolf Brglez, Mariborska 57, Ptuj; Milica Jeza, Podlehnik 6/a; Konrad Vau-potič, Sedlašek 71; Zdenka Selinšek, Majšperk 32; Janez Kocmut, Zabjak 59; Vika Breznik, Slovenskogoriška 12, Ptuj; Franc Ceh, Spuhlja 143; Dušan Slodnjak, Sakušak 19/a; Miran Zagoršek, Mezgovci 28; Božidar Va-siljevič, Vrablova 20, Maribor; Dragan Demirovič, Zlatoličje 25; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Janez Kojc, Ul. Šercerjeve brigade, Maribor; Miran Pravdič, Flisova 21, Hoče; Berta Pernat, Kozminci 19; Drago Furek, Haj-doše 39. BOŽIČNO - NOVOLETNA VOŠČILA Svetujemo in sklepamo vse oblike: OSEBNIH ZAVAROVANJ (življenjska, pokojninska, nezgodna) AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ (obvezno, kasko) PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ (požarna, stanovanjska, vlom,potres, steklo,...) Zavarovani od A do Z. SLOVE NIC A Vesele božične praznike in srečno novo leto 2002! Poslovalnice Ormož,Pluj in Slovenska Bistrica. Komunalno podjetje Ptuj d.d. Žnidaričevo nabrežje 3 Telefon: (02) 787-51-11 Telefax: (02) 771-36-01 Odjemalcem storitev in posiovnim partnerjem žeiimo vesel Božič in srečno novo leto 2002. Gradbene storitve in avtoprevoiništvo Ws®m feD-aDsem ÏÏEBMDCSï^ff maSSm p®sD©™fiD[Đ [pacflDûiSDScsŒD 0DÛ e@[i®@Dû0[i]û sGcaDûDxaDDû SSOSED© ®@s@0 fe©s0e Sdû SKSsm© m©®© D@G© 0®(!®8 ŽalgerJože Majšperk Ma, 2322 Majšperk, tel 02 795 02 50 CERTUS Linhartova ul. 22, 2000 Maribor Avtobusni promet Maribor, cLđ, Potniški promet Ptuj Telefon: 386 02 300 33 00 Puhova ulica 14 2250 Ptuj TeWon.38602 7716811 Faks: 386 02 775 09 71 Cenjenim potnikom in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike, v novem letu 2002 pa obilo zdravja, sreče in uspehov. Družba PRE-KAR-HÛRS SVECA Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in uspešno novo leto. Sn(a dAO, Pobnife Ca, Mdam pri PliiiiJ!, TbL: 02/7C4-0S-I I, • liioLii Jurovci 1/b, Videm pri Ruju, tel.: 02/764-21-01, 764-21-11 AVTOELEKTRICARSTVO BRACIC Kolektivi in OKREPČEVALNICA TfCojM^ iz Jurovcev želi svojim strankam in gostom vesel božič ter veliko zdravja in uspehov v letu 2002. CISIO Dornavska c. 26, PTUJ, M à/'eân^ KRI živinozdravniška ambulanta, d.o.o. ZA Vesel božič, srečno, uspešno in zdravja polno 2002. Jmrovà lib, 2284 Videm pri Ptuju telefon: (02) 765 0130 faks: (02) 765 0131 GSM 041 640 466 * STROJNI OMETI * TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJSKE FASADE * ZAKUUČNI SLOJI Vlado KELENC s.p. Gsm: 041 778-451 ZamuSanl 79a, 2272 GORIŠNICA tel.: 02/719 25 03 Mm strankam in fartnerjem ielimo lepe praaike, v novem letu pa veliko idravja, sreče In aspekov. in srečno nom leto 2002! 2250 PTUJ, Mlinska la KIENZLE PROIZVODNUA, SERVIS IN ZASTOPSTVO Tel.: 02/788-09-10 Cenjenim strankam in poslovnim..... partnerjem želimo vesele božične praznike in uspáno novo leto. Priporočamo se s svojimi proizvodi, servisnimi storitvami in overjanjem vseh vrst taliografov po evropski zakonodaji. kolektiv TAHOGRAFI d.o.o. trgovina, proizvodnja, kmetijstvo, gradbeništvo, storitve Cesta v Njlverce 41, Kidričevo Tel.: 02 / 796 01 01, Fax.: 02 / 796 89 91, GSM: 041 739 253 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČE, ZDRAVJA IN USPEHOV V PRIHAJAJOČEM LETU 2002 ŽELIMO NAŠIM ZVESTIM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM TER SE JIM ŠE NAPREJ PRIPOROČAMO S SVOJIMI USLUGAMI. HKRATI PA VAS OBVEŠČAMO, DA JE V PRIPRAVI PROJEKT RAZVOJNE REGIJE OBČINE KIDRIČEVO, ZA KAR NAŠA DRUŽBA PRIDOBIVA LICENCO TER NAJAVA PROGRAMOV IN UKREPOV ZA LETI 2001 2002. HERMAN d.o.o., Herman Kokol s.p. Dolane 8, 2282 Cirkulane, Bori, SLOVENUA Tel.: 00386 02 761 2001 / 00386 02 761 2011 Fax: 00386 02 761 0021 Gostišče/Gasthaus: 00386 02 761 2111 'llizi^ùilt se přmzKilt/Hti (MUK a^mibo Sfece, aspe-k/ou- k zadoif^^iHi u- /\/ov^i ol) Boma. f>OL oÝ>fiio m/m ž&ii in iHis iHiéi) efa ^'k ol)tsèe;U kiša. as/^, kiša. vrtata zaupaj^. Krovstvo, kleparstvo SAFRA, d.o.o., Vegova ulica 2, Kidričevo Telefon 02 799 02 30 GSM 041 557 411 Vesele božične in novoletne praznike želimo našim strankam in poslovnim partnerjem ter se jim zahvaljujemo za zaupanje v iztekajočem letu! PRODAJA OZIMNICE JABOLKA, HRUŠKE som, MIIAHBRBO HRČiVIHA PRI VURBiRRU 116, 22S0 PTUJ TEL: 02/7S1-11-31, GSM: 041/385-134, 031/S61-222 Tudi čez praznike naj ne manjka na vaši mizi sadja. Da bo tako, bodo poskrbeli na kmetiji Sonja, Milan Breg, Krčevina pri Vurberku 116, 2250 Ptuj. Vesel božič in srečno, zdravo in veselo novo leto. Obveščajo vas, da imajo na zalogi jabolka. Gostišče pri ^^J^'J'QJ^U P SE VSEM SVOJIM GOSTOM ZAHVALJUJEM ZAUPANJE.. ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VAS VABI, DA JIH TUDI V PRIHODNJE OBIŠČETE Jože BRAČEK s.p., Cerkvenjak 28, 2236 Cerkvenjak BOZICNO-NOVOLETNA VOŠČILA Vepos, trgovina s kletarsko in vinogradniško opremo Nova Vas pri Markovcih se zahvajjuje svojim strankam in poslovnim partnerjem za zaupanje in sodelovanje vletu 2001 ter vošči prijetne božične praznike in bogato vinsko letino v letu 2002. Nova vas pri Markovcih 95A, 2281 MARKOVCi PRI PTUJU Vesele praznike "^ď^ď^"^ ^ ljubljanska banka ^^^^ H^H H H H ^^^^ Nova ljubljanska banka (J C 'iT !l C 10 C 'íá MESTA, KI OČARAJO Jeruzalem - mesto miru Kdor hoče razumeti Abrahama, Izaka in Jakoba, Mojzesa, Davida in Izaija, Janeza Krstnika, Kristusa in Pavla, mora poznati njihovo deželo. Te dežele Mojzes ni izkusil, jo je pa zrl s hrepenenjem in vero v izpolnitev obljube. Spoznajmo jo še mi... Kajti Gospod, tvoj Bog, te pelje v lepo deželo, v deželo potokov, studencev in podzemskih voda, ki izvirajo po dolinah in gorah; v deželo pšenice in ječmena, vinske trte, smokev in granatnih jablan, v deželo oljk in medu; v deželo, I...I kjer ti ne bo ničesar manjkalo. (5 Mz 8, 7-9) Prav v srcu te dežele, ki je toliko pretrpela, leži Jeruzalem (El Kuds, "Sveto"). Čeprav se mesto razprostira nekako na samem, sodi njegov položaj med najbolj varne. Ščitijo ga številne naravne pregrade, ki se nizajo okrog, tako da je mesto kar stisnjeno med griče. Med njimi so najbolj znani Skopus, Oljska gora in Ras en Nadir. Mesto je zgrajeno na planoti, ki jo na treh straneh jasno omejujejo globoke soteske, zaradi kate- rih to starodavno naselje ohranja videz naravne utrdbe, ki je tako očarala antične pisatelje. Stari del mesta obdaja obzidje, tako da sta zunaj njega grič Ofel, kjer je stal prvotni Jeruzalem, in velik del krščanskega Siona. Zidovje zajema površino enega kvadratnega kilometra in ima sedem vrat. Prve omembe mesta "Urasalim" najdemo na tablicah iz El Amarne, ki izvirajo iz 16. stoletja pred Kristusom, vendar pa je na tem mestu obstajala naselbina že od tretjega tisočletja dalje. Po Svetem pismu naj bi tu stala gora Morija, kraj, kjer naj bi Abraham dal Izaka v žgalno daritev; prav na tem mestu naj bi kasneje stal tempelj. Leta 1006 David zavzame mesto, se polasti trdnjave na gori Sion, jo poveča in obda z obzidjem. Od tedaj se ta kraj imenuje Davidovo mesto ali Jeruzalem (mesto miru). Sem pripeljejo skrinjo zaveze in Jeruzalem postane politična in verska prestolnica "Božjega ljudstva". Sledijo razkoli, opustošenja, rušenje Salamono-vega templja, nadvlada Rimljanov, ko se obupani Judje uprejo in je Jeruzalem leta 70 po Kristusu popolnoma porušen, judovsko ljudstvo pa razkropljeno po vsem svetu. Jeruzalem res ni ostal politična in verska prestolnica nekega posebnega ljudstva, zaprtega vase, a njegov pomen se je še povečal: odprl se je vsem ljudem dobre volje - postal je kraj zbiranja vseh vernikov, ki ~astijo enega boga: kristjanov, muslimanov, judov. V teh prazničnih dneh sem veliko razmišljala o "svetem mestu", kako bi se povzpela na Oljsko goro, od koder bi se mi ponudil čudovit pogled na ves Jeruzalem in njegovo okolico, kako bi pri Dama{čanskih vratih stopila na cesto, ki teče ob obzidju, se spustila v vrt Get-semani in poiskala stezico, ki vodi na položni breg za baziliko, se podala po "okrvavljeni" poti Križevega pota s svetimi spomeniki, ki so postali sveti za Cerkev, ki se je rojevala ... Predstavljam si, kako naj bi nekoč izgledala Golgota, kako na Kalvariji pribijajo Jezusa na križ, in berem Izaija: V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine ... On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo Turistično društvo občine Kidričevo je v nedeljo, 9. decembra, v gostilni Pri lipi v Lovrencu na Dravskem podelilo letošnja priznanja za urejenost okolja - zlate kostanjeve liste. Kot je povedal Boris Urbančič, predsednik turističnega društva, letos 5-članska komisija najboljših ni rangirala, ampak so priznanja podelili vsem tistim, ki so z urejenostjo okolja izstopali iz povprečja. Za leto 2001 je tako zlate kostanjeve liste prejelo šest stanovanjskih blokov, deset zasebnih stanovanjskih hiš, ter štirje lokali. Akcija ocenjevanja okolja hiš, blokov, lokalov, krajev in vasi, ki so jo v Turističnem društvu Kidričevo lani izvedli prvič in zelo uspešno, je naletela na (pre)velik odmev. Čeprav je komisija ocenjevala zelo resno in odgovorno, nekaterim njihova odločitev ni bila pogodu. Zaradi tega, pa tudi zaradi dejstva, da je vse več takih, ki za svojo okolico resnično lepo skrbijo, so se med ogledom odločili, da letos najboljših ne bodo rangirali. Za urejenost okolja so zlate kostanjeve liste podelili šestim stanovanjskim blokom v Kidričevem: Cučkova 5, Ka- juhova 14, Cučkova 13, Vlahovičeva 5, Kajuhova 1 in Cučkova 7. Med stanovanjskimi hišami so zlate kostanjeve liste prejeli Anton Brglez, Cirkovce 10, Ivica Pauman iz Pongrc 16, Klavdija Pišek iz Župečje vasi 57, Nežika Žun-kovič iz Šikol 20, Andrej Voga iz Šikol 23 in Ivanka Voga iz Šikol 25 c, Majda Leskovar iz Lovrenca na Dravskem polju 108, Rozika Sagadin iz Cirkovc 62 b in Ivan Javernik iz Zgornjih Jablan 9. Med gostinskimi lokali pa so priznanja Turističnega društva občine Kidričevo prejeli: Vital, d.o.o - restavracija PAN Kidričevo, ki si je za čudo- bili ozdravljeni. (Iz 53, 4-5). V mislih se vzpnem na mestno utrdbo, citadelo ali Davidov stolp in mimo njega do armenske četrti, se podam v muslimanski del mesta s Tempeljsko ploščadjo in Omarjevo mošejo ter skozi Zlata vrata (skozi njih je Jezus prišel v mesto na cvetno nedeljo) zapustim mesto ter se znova povzpnem na Oljsko goro. Zdaj bom vam bom položila na srce le še to: "Prosite za mir v Jeruzalemu: tvoji prijatelji naj živijo v miru; mir naj vlada med tvojimi zidovi, varnost v tvojih palačah." (Ps 122) Bi lahko v teh dneh zaželeli kaj boljšega temu večtisočletnemu mestu, v teku zgodovine sedemnajstkrat porušenemu, temu mestu, katerega prihodnost še v tretjem tisočletju ostaja negotova?!? Menim, da ne ... Boiiiek in njegovi jeleni Na sanke je skočil, zažvižgal jelenom in kvišku poletel nad našim slemenom. In v daljo izgubil se, gromko kličoč: "Lep božič vam vsem in vsem lahko noč!" KIDRIČEVO / PRIZNANJA ZA UREJENOST OKOLJA Podelili 20 kostanjevih listov Ko se je v Betlehemu rodil Kristus, so ljudje na evropskem severu molili k Odinu, očetu vseh. Odin je bil največji in najmočnejši bog; častili so ga tudi v Angliji; tam se je imenoval Woden, v nemških dežalah Wotan. Frigga je bila njegova žena, sin pa je bil bog groma -kot Jupiter, Zeus ali Perun. Dolga stoletja je črnobradi Odin vozil po nebu severne Evrope v zlati kočiji, ki sta jo vlekla dva konja: "Rano vstajajoči" in "Vseh moči poln". Kristjane je ponekod Predsednik Turističnega društvo Boris Urbončič izročo zloti kostonjev list predstovnici restovrocije PAN Štefki Iljevec, ki je med nojbolj vnetimi ureje-volci okoljo. Foto: M. Ozmec vito urejeno okolico z več kot 10.000 rožami priznanje prislužila že drugo leto zapored, Nogometni klub Aluminij iz Kidričevega, bar Capry iz Apač in Mesnica Jožeta Fingušta iz Spodnjega Gaja pri Pragerskem. Čeprav delujejo šele tretjo leto, so v turističnem društvu občine Kidričevo, v katerem je trenutno povezanih 57 članov, uspešno izvedli že več različnih aktivnosti. V sorazmerno kratkem času so pripravili že dve srečanji kulturno-prosvetnih društev občine Kidričevo, sodelovali so na vseh pomembnejših kulturno-etnografskih prireditvah v občini, lani so ocenjevanju za urejenost okolja dodali še uspelo ocenjevanje za šampiona vina brajdešnic ter domačih klobas in salam. V teh dneh se pripravljajo že na tretje tovrstno tekmovanje, ki bo 18. februarja prihodnje leto. Boris Urbančič se je v imenu vseh članov turističnega društva zahvalil ki-dričevskemu županu Alojzu Šprahu in vsem svetnikom, saj so z uspešnim sodelovanjem dokazali, da jim ni vseeno, kaj se dogaja s turističnim društvom. Ob tem je izrazil upanje, da bodo s skupnimi močmi kmalu dobili svoje društvene prostore, saj se sedaj sestajajo po hišah ali lokalih. V skrbi za večjo promocijo krajev in vasi v občini Kidričevo pa se v turističnem društvu že intenzivno pripravljajo na izdajo prve turistične zloženke, ki naj bi izšla v začetku prihodnjega leta. Po podelitvi priznanj so se članom turističnega društva in nekaterim gostom s svojimi tekočimi dobrotami predstavili vinogradniki iz območja občine Kidričevo: Bojan Lubaj, Edi Hojnik, Bogomir Jurtela in Boris Urbančič. Ob koncu so predstavili še svoj prvi letni koledar in si ob izteku leta segli v roke z najboljšimi željami. M. Ozmec se posušila. To je bil začetek znamenite "Božičkove nogavice", v katero so dajali in dajejo otrokom darila. Zelo poznan je tudi Božičkov jelen rdečenosi Rudolf. A kje natanko je Božičkov dom? Otroci po vsem svetu menijo, da živi na severnem tečaju, na Laponskem, na Grenlandiji, na "vrhu sveta", v Snežni deželi, Božični deželi, na nebu, pri Eskimih v igluju in podobno, skratka nekje na severu zahodne Evrope, ki je v stoletjih razvila podobo Božička. Socialistične dežele so po ruskem zgledu pred desetletji dobile dedka Mraza. Tudi ta ima sani in v njih vpre-žene severne jelene. Oblečen je v topel kožuh, na glavi pa ima nekakšno kozaško kučmo. Pri nas smo jo uspešno spremenili v tradicionalno slovensko polhovko, kožuh pa je okrašen s slovenskimi ornamenti. spominjal na hudiča, kar ni čudno, saj sta ga povsod spremljala tudi dva krokarja — Hugin in Mugin. Odin je bil s svojim modrim plaščem, svetim kopjem in sijočo zlato čelado s krili mogočna pojava. Včasih, kadar je bil na poti, da bi našel modrost, se je preoblačil, da ga ne bi spoznali. Kadar pa je potoval na Zemljo, je jahal na svojem velikanskem osmeronogem belcu, ki mu je bilo ime Sleipir. Predstave o najrazličnješih bitjih so žive še danes, a figuro Božička so pomagale oblikovati številne kulture, ki jim je potem zaokroženo podobo dalo krščanstvo. Finski Božiček živi na La-ponskem. Njegov dom je vrhu gore "Korvantunturi" in leži na vzhodni meji z arktičnim krogom. V Italiji obdaruje otroke dobra čarovnica Befana na tri kralje, 6. januarja, a najbolj znan je Santa Claus oziroma Božiček zahodne, sprva anglosaške hemisfere. Santa je majhen mož z dolgo belo brado in rdečo kapo ali kapuco ter rdečim plaščem (spomin na Miklavževa škofovska oblačila, pa tudi na rdeče kape raznih škratov). Na hrbtu nosi koš z lepo zavitimi darili, okrog pa potuje s sanmi, ki jih navadno vozi osem severnih jelenov. Po legendi naj bi svetnik nekoč vrgel v neki dimnik nekaj zlatnikov. Padli so v nogavico, ki je visela ob ognjišču, da bi Mesec december je že dolgo povezan s pričakovanjem božiča in samim božičem, zato najdemo zanj na Slovenskem med drugimi imeni še kolednjak, božični mesec, veliki božičnik, venaht-nik. Božič je že od nekdaj družinski praznik. Ljudje so prišli v javnost šele ob polnočnici. Seveda pa ima poleg duhovnega pomena še zunanja znamenja; to so predvsem božična smrečica, jaslice, darila, petje in voščilnice. Božično drevesce, stoječe pokonci, okrašeno z lučkami kot središče domačega praznovanja, je posebna oblika prastarega, zelo razširjenega zimskega mlaja. Za nastanek in pojav drevesca je veliko teorij, a že dosti prej, preden je drevo postalo sestavni del božiča, je pomenilo simbol upanja in veselja. Naj ostane tako tudi v prihodnje ... Vesel božič in srečno 2002! Vlasta Klep NASVETI Kuharski nasveti Juhe Te mrzle zimske dni smo še raje na toplem. Ogreje nas lahko tudi hrana in zato jo še posebej radi pripravljamo. V decembru v naših nasvetih sestavljamo jedilnike, tako da ste že dobili nekaj idej za drobno pecivo in kekse, zadnjič ste slišali nekaj o drobnih prigrizkih in hladnih začetnih jedeh, danes sledijo juhe, ki jih pripravimo ob praznikih. Med osnovne mesne juhe spadajo juhe bujon, pri katerih vse sestavine počasi kuhamo. Bujon imenujemo posebej cisto mesno juho, ki je narejena iz ene vrste mesa s kostmi, jušne zelenjave ter začimb, ki jim izpopolnjujejo vonj in okus. Če želimo res močno juho, jo pripravimo iz dvojne količine mesa; imenujemo jo consomme - krepka juha. Preden krepko juho ponudimo, ji okus izboljšamo z belim burgundcem, madeiro ali konjakom. Krepke juhe so tako močne, da jih lahko ponudimo brez jušnih vložkov ali zakuh. Ne glede na to, iz katere vrste mesa pripravljamo, jih lahko ponudimo vroče ali hladne. Hladnim popolnoma odstranimo maščobo. Dobro čisto juho pa lahko za praznike ponudimo tudi tako, da v vsako skodelico damo opečen ali popražen kos kruha, nanj previdno zlomimo jajce in čez prelijemo vrelo čisto juho. Ob praznikih bi lahko v svečani jedilnik vključili tudi kremne juhe. Posebej okusne so iz fižola, belušev, brokolija, cve-tače, korenja, blitve in podobne fine zelenjave. Za vse je značilno, da jih pretlačimo ali prepa-siramo. Ob svečanih jedilnikih, ko uživamo nekoliko več jedi, so manj goste in manj zabeljene s kislo smetano. Kremne juhe iz zelenjave pripravljamo tako, da na majhni količini maščobe najprej prepra-žimo manjšo količino sesekljane čebule, dodamo majhno količino narezane jušne zelenjave, kot je por, korenje, česen, zelena, zelenjavo rahlo preražimo, jo po-mokamo in zalijemo z vodo ali poljubno mesno juho. Nato pri-sipamo večjo količino zelenjave, po kateri bo kremna juha imela okus in ime. Začinimo s soljo, lovorom, po želji popramo in PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 361. NAD. Duševno zdravje otrok in mjJadostnikov 73. nadaljevanje Programi za boljši psiho-socialni razvoj in varovanje duševnega zdravja otrok -4. nad. Diagnostična in terapevtska obravnava ima seveda tudi svoje etične razsežnosti. Med osnovna etična načela sodi: svoboda staršev, da izberejo način obravnave otroka, da prekinejo obravnavo, da so seznanjeni z diagnozo, z možnimi alternativami v zdravljenju, s pričakovano koristjo in možno škodo zdravljenja, da se povezujejo in komunicirajo z vsemi osebami, ki so vključene v proces zdravljenja njihovega otroka, da imajo uvid v medicinsko dokumentacijo, da prisostvujejo obravnavi in da so prisotni v ustanovi, ki obravnava otroka, da lahko sami presodijo kakovost klinične prakse. Otroci in starši imajo pravico do varovanja podatkov. Informacije o otroku, družini in o obravnavi se lahko posredujejo drugim strokovnjakom, strokovnim službam in agencijam le z obveščeno privolitvijo staršev. Starši imajo pravico, da dobijo kopijo pisnih informacij. Otroci in mladostniki imajo pravico, da prejmejo pomoč, ki ustreza njihovim interesom. Pomoč mora biti strokovno kakovostna in mora potekati v okolju, ki je čim bližje otrokovemu nor- malnemu življenjskemu okolju. Mentalnohigienske službe ne smejo stigmatizirati otroka. Čeprav je postavljanje diagnoze del terapevtske obravnave, otroci ne smejo biti negativno označeni in oznake, ki jih uporabljamo zanje, ne smejo zmanjševati njihovih možnosti za izobraževanje, socialne integracije, zaposlovanja. Kadar pride do konflikta med željami otroka in željami ter pravicami odraslih, morajo pravice otroka prevladati. To je zlasti pomembno, če otrok živi v okoliščinah emocionalne ali telesne ogroženosti, kot je na primer zloraba otroka, ali če je ogrožen s prekinitvijo zanj pomembnih čustvenih odnosov, na primer ob razvezi družine. Otroci in mladostniki imajo pravico do varovanja zaupnosti podatkov, razen v specifičnih urgentnih situacijah, na primer zaradi zaščite otrokovega življenja ali zdravja. Če se informacije posredujejo drugim službam ali agencijam, mora v to privoliti tudi otrok. Naslednjič pa še nekaj o teh priporočilih in usmeritvah. kuhamo tako dolgo, da zelenjava razpade. Nato juho pretlačimo, jo ponovno zavremo in tik pred serviranjem vanjo vlijemo kislo smetano. Da se smetana ne se-siri, jo gladko premešamo s pomočjo šibe, nato pa ji dodamo zajemalko vroče juhe, prav tako premešamo in nato vlijemo kislo smetano v juho. Potem ko smo juho izboljšali s smetano, juha ne sme ponovno zavreti. Za praznike si lahko pripravimo tudi kremne juhe iz ene vrste rib ali iz mešanice rib, lahko pripravimo tudi čiste ribje juhe. Takrat vanje zakuhamo fine jušne zakuhe. Pripravimo lahko rakovo kremno juho ali juho iz škampovih repkov in drugih morskih sadežev, sploh če ste ljubitelji rib. Juho iz škampovih repkov naredimo tako, da skuhamo najprej čisto ribjo juho z veliko jušne zelenjave. Skuhamo jo iz poljubnih celih rib, ki smo jih filirali, slabše dele, ki so nam ostali pri filiranju, pa uporabimo za kuhanje čiste juhe. Ribjo juho kuhamo slabo uro; zraven soli, celega popra in lovora dodamo tudi krhelj limone ali malo belega vina. Čiste ribje juhe vedno precedimo čez fina cedila ali celo kuhinjsko krpo, da popolnoma odstranimo kosti. Če imamo majhne repke škam-pov, jih cele tik pred serviranjem zakuhamo v ribjo juho in pustimo, da juha vre 2 do 3 minute. Večje repke bi lahko narezali na ne predebele kolobarje in jih prav tako zakuhali v ribjo juho. Za še zahtevnejše goste pa lahko naredimo škampove žličnike in jih prav tako zakuhamo v juho. Če pa raje kuhate čiste juhe, si morda pripravite zanimivejšo jušno zakuho ali vložek. Jušno zakuho imenujemo na primer žličnike, cmoke, drobne testenine, kaše in druge zakuhe, ki od toplotne obdelave zahtevajo kuhanje, južni vložki pa so opeč- ZELENJAVNA JUHA S PROSENO KAŠO Na manjši količini maščobe prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na kocke narezano korenje, peterši-ljevo korenino, zalijemo z vodo in začinimo s soljo in jušno kocko. Kuhamo tako dolgo, da je zelenjava do polovice mehka. V juho zakuhamo manjšo količino prosene kaše in kuhamo tako dolgo, da so zelenjava in prosena kaša zmehča. Avtorica: Anica Lampret ene kruhove kocke, profiteroli, jajčni sir ali royal, ocvrti grah in podobni vložki, ki od toplotne obdelave zahtevajo pečenje, pra-ženje ali cvrenje. Za čiste juhe si pripravimo opečene kruhove kocke s parmezanom. Tost narežemo na majhne kocke, vsako povaljamo v razžvrkljanih jajcih, nato po njih rahlo potresemo sir, ponovno povaljamo v jajcih ter v vroči maščobi na hitro ocvremo. Za jajčni sir ali royal vzamemo enako količino mleka ali smetane, lahko tudi mešanico mleka in kisle smetane, in enako količino jajc ( en lonček mleka in en lonček jajc brez lupine). Damo jih v posodo, rahlo solimo in s šibo dobro premešamo. Po želji lahko dodamo še narezan drob-njak, sir, zelenjavo ali koščke kuhanega mesa. Dno posode obložimo s folijo, vanjo vlijemo pripravljeno zmes in posodo pokrijemo, lahko tudi s folijo. Postavimo jo v drugo posodo z vodo in počasi kuhamo 20 minut. Se topel jajčni sir vsipamo na desko, odstranimo papir in pustimo, da se ohladi. Ohlajenega narežemo na poljubne oblike in tik pred serviranjem vsi-pamo v vrelo čisto juho. Nada Pignar, profesorica kuharstva - zelenjavne ledi - mesne jedi - priloge in prikuhe - enolončnice in goste juhe ^ -kisle juhe y^-JEDIIZXA$ ^cp -sladice - konzerviranje Več informacij lahko dobite pri avtorjih: tel.: 02/758-41-51 au e-mail: nada.pignar@guest.arnes.si -3K- v tktt^ * Naročam_izvod (ov) knjige NAROCILNICA sodobne domače JEDJ; cena izvoda 3.89O sjt + poštnina. Ime, priimek:. Naslov:_ Kraj/ poštna št.: . Tel. št.:_ Datum:_ Podpis: Izpolnjeno naročilnico izrežite in pošljtte na naslov: Radio-TEDNIK, Raičeva 6, p.p. 95, 2250 Knjigo lahko kupite tudi v tajništvu Radio-Tednika (brez poštnine). PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Iz jeseni v zimo Jesen se izteka, narava in vrtno rastlinje sta se odpravila k zimskemu počitku, snežna odeja pa naj ju v bližajoči se zimi za ugodno prezimitev dobro prekrije. Tudi vrtnar se bo v beli zimi nekoliko odpočil, čeprav ne sme pozabiti skrbeti za stanje vrtnega rastlinja na prostem in v zimovni-ku. V SADNEM VRTU starejših dreves ne presajamo ali precepljamo zaradi potrebe po razmnoževanju, pač pa to naredimo le izjemoma, ko drevo ne raste na ustreznem kraju ali je postalo v napoto, za njegovo nadomestitev pa ni mogoče dobiti sadike ustrezne sadne vrste in sorte, zato ga moramo presaditi. Podobno je s precepljanjem starejšega drevesa, ki ga je zaradi slabe kakovosti in neustrezne sorte s precepljanjem mogoče požlahtniti in pridelovati boljše sadje. V majhnem vrtu sadjarja včasih zamikajo posebnosti, med katerimi je zanimivo v isto drevesno krošnjo vcepiti več sort in tako popestriti različnost cvetenja, čas zorenja in barve plodov na enem drevesu. Precepljanje se najbolje obnese pri jablanah in hruškah, redkeje pa slivah in češnjah, pri drugih sadnih vrstah pa skorajda ni izvedljivo zaradi slabega spajanja in vraščanja cepiča in podlage. Precepljamo mlajša drevesa, ki so zdrava in močne rasti, od katerih lahko pričakujemo, da bodo rodila še vrsto let. Krošnja precepljenega drevesa se ob dobri negi in prehrani hitro obraste in tudi zarodi. Precepljanje je zahtevno strokovno opravilo s časovnimi predpripravami. V jeseni, ko je drevo prešlo v obdobje globokega zimskega mirovanja, mu prikrajšamo ogrodne veje - spodnje manj, vrhnje več -, v povprečju pa najmanj za polovico, tako da bo krošnja dobila obliko stožca. Prikrajševanje vej opravimo še v decembru ali januarju, ker je večina asimilatov v času zimskega mirovanja hranjenih v koreninah in se bodo že v poznih zimskih mesecih pričeli pretakati nazaj v veje za potrebe nove vegetacije, s poznim pomladanskim krajšanjem vej pa bi jih tako zavrgli. V času zimskega mirovanja narežemo tudi cepiče in jih hranimo na hladnem prostoru, precepljanje pa opravimo spomladi, ko drevo preide v muževno stanje. OKRASNI VRT po dolgi in lepi jeseni ob prehodu v zimo, ko se odeva v snežno odejo, spreminja svojo podobo, ki bo tudi v zimi imela svoje čare. Ker si zimskih belih čarov okrasnega vrta ne moremo prenesti v tople domove, pa si lahko prenesemo nekaj čarov poletnega cvetja in zelenja. V teh dneh narežemo vejice forzicije, jih vložimo v vazo z na sobno toploto ogreto vodo in postavimo na siljenje v toplem in svetlem prostoru, kjer bo v kratkem vzcvetel lep rumen šopek pomladnega cvetja. Za okraševanje prostorov si naberimo belo omelo, ki jo najdemo na starih zapuščenih jablanovih drevesih, vejice zelenega in glede svežosti vzdržljivega bršljana, ki se vzpenja po starem drevju in raznih oporah ter stenah, v gozdu pa je mogoče nabrati gozdno praprot, katere veliki pahljačasti listi so v tem zimskem času še posebej barviti. S posekom jelk za okrasitev domov letno posekamo veliko število najlepše raščenih mladih drevesc. Če nadomestila ne najdemo v umetno izdelanem dreveščku, si preskrbimo drevesce, vzgojeno v drevesnici in posajeno v lonec s koreninsko grudo. Tako okrašeno je ob potrebni oskrbi in zalivanju dalj časa obstojno v suhem in ogrevanem prostoru, po praznikih pa ga presadimo v vrt ali podarimo prijateljem, ki imajo možnost, da ga naprej negujejo. V ZELENJAVNEM VRTU je vrtninam, ki prezimujejo na prostem, snežna odeja potrebna, ker jih varuje pred zmrzaljo. Izpod snega jih smemo obirati le, ko je sneg južen in ko zunanja temperatura ni pod zmrziščem. Zmrznjenih delov rastlin ne nabiramo, ker se pri dotiku z njimi poškodujejo celice, zaradi česar se jim zmanjša uporabnost in spremeni oblika. Vrtnine se morajo odtaliti v naravni odjugi, ker je takšno odtaljevanje postopno in ne povzroča lomljenja zaledenelih delov. Ko v kuhinji zmanjka sveže zelenjave, dodatka jedem, posejemo v cvetlična korita vrtno krešo in jo pridelujemo kar v stanovanju. Čas rasti vrtne kreše je od setve do pobiranja štirinajst dni, kar je najkrajša doba rasti vrtnih zelišč. Za vrtno krešo je značilno, da je skromna glede rastnih pogojev, saj uspeva na vsaki rahlejši vrtni zemlji, gojimo pa jo lahko tudi na vlažni vati, tkanini ali papirnatih prtičkih. Sejemo jo v lončke in cvetlična korita, zadostuje že odslužen kuhinjski pekač; za čas kaljenja jih tri do štiri dni postavimo na temen prostor, nato pa premestimo na svetel in topel prostor, kjer posevek zalivamo s postano vodo, ogreto na sobno toploto. Vrtna kreša ima kratko rastno dobo, zato tudi naglo ostari. Seje-mo jo po potrebi v več obrokih najmanj dvakrat mesečno, da bo sproti na voljo svež pridelek. Zemljo za vsako setev menjamo, setev v substrat pa je lahko dvakratna. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 25. in 26. decembra, zaradi korenike od 27. do 29. decembra, zaradi cveta 20. in 24. decembra ter zaradi lista 22. in 23. decembra. Miran Glušič, ing.agr. 20. - 26. decembra 2001 RADIO PTUJ 89,8 • 98,2 • 104,3 FM Četrtek, 20. december SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi, ponovitev # 8.30 Mostovi, ponovitev 9.00 Male sive celice, kviz 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Avstralska kronika, poljudnoznanstvena serija, 7/12 # 11.25 Obiskali smo..., dokumentarna serija, 13/17 11.50 Martina, dokumentarni film, ponovitev 12.20 4 X 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 13.00 Poro~ila # 13.15 Pod preprogo: Viktorija Poto~nik, ponovitev 14.15 Mario, nedeljski ve~er v živo, ponovitev # 15.55 Slovenci po svetu 16.30 Poro~ila # 16.45 Čigava je svinja?, igrani film za otroke 17.00 Na liniji, oddaja za mlade 17.40 Modro 18.15 Dosežki 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi # 22.50 50 let Mestnega gledališ~a ljubljanskega 23.40 Oddaja o filmu 0.10 Modro, ponovitev SLOVENIJA 2 9.40 Krajnska gora: veleslalom (m), prenos 1. vožnje 12.40 Veleslalom (m), prenos 2. vožnje iz Krajnske gore 15.15 Videospotnice, ponovitev 15.40 Arkti~ni nomad, dokumentarna oddaja, pon. 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 137. epizoda 17.00 Med prijatelji, nanizanka, 7/13 18.00 Srečna do ušes, ameriški film 19.25 Videospotnice 20.00 Evroliga v košarki: Union Olimpija - London Towers, prenos 22.20 Šoferja, nadaljevanka, 4/18 23.15 Akcija!, nanizanka, 9/14 0.00 Element zlo~ina, danski film POP TV 9.10 Dragon Ball, 32. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 11. del serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 46. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 188. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 58. dela 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 162. del nanizanke 15.30 Oprah show: Vprašajte dr. Phila, pogovorna oddaja 16.25 prepovedana strast, 59. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 189. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 47. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Raztresena Ally, 16. del nanizanke 20.55 Prijatelji, 16. del nanizanke 21.30 Seks v mestu, 16. del nanizanke 22.00 Zahodno krilo, 16. del nanizanke 22.50 Trije, 12. del nanizanke 23.40 M.A.S.H., 71. del nanizanke 0.10 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Begunec, ponovitev 16. dela 12.30 Obala ljubezni, 193. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 59. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 16. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 13. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 20. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Jesse, 3. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 5. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Columbo: Ob zori, detektivka, 1974 21.50 Pa me ustreli!, 3. del nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 24. del nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 16. del nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 7.00 Pokemoni, risana serija TROJKA 7.30 Wai Lana joga 7.00 Pokemoni, risana serija 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 7.30 Wai Lana joga 11.00 Obljubljena dežela, film 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 11.00 Orli letijo zgodaj, film 15.15 Vera in ~as 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 15.45 V sedlu 15.15 Risanke 16.30 Iz doma~e skrinje 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 Wai Lana joga 19.30 Wai Lana joga 20.00 Policist s Petelinjega vrha, 8. del serije 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Orli letijo zgodaj, jugoslovanska vojna komedija, 1966 21.30 Vila v Firencah, ameriški romanti~ni triler, 2000 23.00 TV razglednica 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev Petek, 21. december SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi, ponovitev # 8.30 Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor, ponovitev 9.00 Fra~ji dol, lutkovna nanizanka, 10/23 9.25 Čigava je svinja?, igrani film za otroke 9.40 Na liniji, oddaja za mlade, ponovitev 10.10 Oddaja za otroke 10.35 Modro 11.10 Dosežki 11.30 Slovenski magazin 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 16/29 13.00 Poro~ila # 13.10 Čari za~imb: riževe klobase, 8/20 13.40 50 let Mestnega gledališ~a ljubljanskega 14.30 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poro~ila # 16.45 Iz popotne torbe, 12. oddaja: Pasja srhljivka 17.05 Rdeči grafit: 1 M2 vetra 17.40 National Geographic, dokumentarna serija, 6/10 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Vrtičkarji: Panika, tv nadaljevanka # 20.35 Deteljica 20.45 Poljub v Glasgowu, nadaljevanka, 6., zadnji del 21.35 Zabava z glasbo 22.00 Odmevi # 22.55 Polno~ni klub SLOVENIJA 2 9.55 Veleslalom (m), prenos 1. vožnje iz Krajnske gore 11.35 Smuk, ženske, prenos zi St. Moritza 12.55 Veleslalom (m), prenos 2. vožnje 15.10 Videospotnice, ponovitev 15.40 Stoletje odkritij,dokumentarna nanizanka, 9/10 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 138. epizoda 17.00 Med prijatelji, nanizanka, 8/13 18.00 Iskreno, noro, globoko, ameriški film 19.40 Videospotnice 20.05 Nebesa, pekel in nirvana, dokumentarna serija, 2/3 20.50 Med ženskami, nadaljevanka, 1/4 21.40 Krik II, ameriška grozljivka 23.35 Ljubimkanja in nogomet, nadaljevanka, 5/7 0.25 Iz slovenskih jazz klubov: New Swing Quartet POP TV 9.10 Dragon Ball, 33. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 12. del serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 47. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 189. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 59. dela 12.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.10 Zakon v Los Angelesu, 163. del nanizanke 15.30 Oprah show: Dr. Phil - Stanje po dieti, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 60. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 190. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 48. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Mlade pištole, vestern, 1988 22.00 Privid zlo~ina, 8. del nanizanke 23.00 Trije, zadnji del nanizanke 23.50 M.A.S.H., 72. del nanizanke 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Pop'n'Roll, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, 194. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 60. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 17. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 14. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 21. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Jesse, 4. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 6. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Horor: Čarovnice, 16. del nanizanke 21.00 Izganjalka vampirjev, 16. del nanizanke 21.50 Gremlini, zabavna grozljivka, 1984 23.40 Ekstra magazin, ponovitev 0.00 Pop'n'Roll, ponovitev Sobota, 22. december SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Zgodbe iz školjke 9.05 Gulimišek, 9. oddaja 9.25 Radovedni Ta~ek: Jadro 9.40 Male sive celice, kviz 10.35 Miklavž in Miklavžek, slovaško-nemški film 12.00 Tednik, ponovitev # 13.00 Poro~ila # 13.15 Mostovi, ponovitev 14.20 Pod piramido, oddaja TV Maribor 14.50 Živa sem in rada vas imam, francoski film, ponovitev 16.30 Poro~ila # 16.45 Grdi ra~ek Tine, risana nanizanka, 3/26 17.10 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka, 7/8 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare 18.15 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija, 6/13 # 18.40 Risanka 19.00 Danes # 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik # 20.00 Vrti~karji: Sovražni prevzem, tv nadaljevanka # 20.35 Zvezda je rojena, ameriški film 22.55 Obiskali smo..., dokumentarna serija, 14/17 23.25 Poro~ila # 0.00 Oz, nadaljevanka, 2/8 0.55 Videnje odrešenja, dokumentarna serija, 2/4 1.45 Z vseh koncev sveta, dokum. serija, 6/13, ponovitev SLOVENIJA 2 8.35 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 14. epizoda 8.55 Štafeta mladosti 9.55 Kranjska Gora: SP v alpskem smu~anju, slalom (m), (1.) 11.35 St. Moritz: SP v alpskem smu~anju, superv. (ž), prenos 12.55 Kranjska Gora: SP v alpskem smu~anju, slalom (m), (2.) 15.05 Novoletno praznovanje z Avseniki, ponovitev 16.05 Evrogol 17.00 SP v alpskem smu~anju, slalom (m), posn. iz K. Gore 19.30 Videospotnice 20.05 Jožef in neverjetna pisana suknja, boži~ni muzikal 21.20 Zadnji vitezi, dokumentarna oddaja 22.00 Praksa, nanizanka, 63. epizoda 22.45 Sobotna no~ 0.45 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.20 Slon~ek Benjamin, risana serija 8.45 Princesa Sissi, 20. del risane serije 9.10 Dragon Ball, 34. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 13. del risane serije 10.00 Jezdeci senc, 20. del risane serije 10.30 Možje v ~rnem, 37. del risane serije 11.00 Pasji policist, 6. del kanadske nanizanke 11.30 Mladi Herkul, 37. del mladinske serije 12.00 Šolska košarkarska lliga 13.00 Preverjeno, ponovitev 13.45 TV Dober dan, ponovitev 14. dela nanizanke 14.40 Zakon v Los Angelesu, 164. del nanizanke 15.30 Danielle Steel: Zoya, nadaljevanka, 2/2 17.00 Blažen med ženami 2. del nanizanke 17.30 Božiček in Pete, drama, 1999 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 To je ljubezen, drama, 1993 23.10 Družinski posel, drama, 1996 1.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.20 Obala ljubezni, ponovitev 190. dela 10.10 Obala ljubezni, ponovitev 191. dela 11.00 Obala ljubezni, ponovitev192. dela 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 193. dela 12.40 Obala ljubezni, ponovitev 194. dela 13.30 Zbogom orožje, vojna drama, 1957 16.05 Tako pa~ je!, 9. del nanizanke 16.30 Matlock, 16. del nanizanke 17.20 Goodyear liga - KK Široki Feal: KK Union Olimpija, košarka 19.30 Doma~e kraljestvo, 13. del nanizanke 20.00 Nevarnost na letu 534, akcijski, 2001 21.40 Ledeno hladni, 12. del nanizanke 22.30 Skrivnostne igre 2, melodrama, 1993 0.10 Rde~e petke, 14. del eroti~ne serije TROJKA 8.00 Wai Lana joga 8.30 Risanke 9.30 Štiri ta~ke 10.00 Dunlop motocros magazin 10.30 Popotovanja z Janinom, ponovitev 11.45 Kuharski dvoboj, ponovitev 12.30 Vila v Firencah, film 14.30 Motor Show Report 15.00 Risanke 16.00 Razveselimo otroke, humanitarna prireditev 16.30 Automobille, ponovitev 16.45 Avtodrom, ponovitev 17.00 Reporter X 17.30 SQ Jam 18.30 Spidi in Gogi Show 19.30 Wai Lana joga 20.00 To je Bush, 1. del nanizanke 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Koncert Alfi Nipi~a Nedelja, 23. december SLOVENIJA 1 8.00 Živ Žav, otroški program 9.55 Orkester slovenske policije 10.25 Pomagajmo si, oddaja TV Koper # 10.55 Afrika - pogled s tal, pz. serija, 6/13 # 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha # 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poro~ila # 13.15 Življenje je čudovito, ameriški film 15.25 Lingo, tv igrica # 16.00 Čari za~imb: Jagnjetina in duhovita polivka, 9/20 16.30 Poro~ila # 16.45 Boži~ni vsakdanjik in praznik 18.05 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope 18.35 Risanka 18.40 Žrebanje lota 19.00 Danes # 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik # 20.00 Novoletni super 3 x 3 21.35 Intervju: Janko Messner # 22.30 Poro~ila # 22.55 Zgodbe o knjigah 23.05 Igra solz, angleško-irski film SLOVENIJA 2 8.30 Videospotnice 9.05 Med ženskami, nadaljevanka, 1/4 10.00 Šoferja, nadaljevanka, 2/18 10.55 Obljubljena dežela, nanizanka, 22., zadnja epizoda 11.40 Policija na naši strani 12.10 Iz festivala Folkart 13.20 Čarobni božič, mladinska tv igra 14.30 J. Ipavec: Princesa Vrtoglavka, posnetek Opere iz Maribora 16.00 Božič v šoli, kanadska drama 16.45 Stara pesem, francoski film 18.45 Sveta no~ - Slovenske jaslice 19.30 Videospotnice 20.00 Športnik leta 22.30 Homo turisticus 23.00 Giselle, posnetek Baleta SNG Opera in balet Ljubljana 0.50 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.20 Slon~ek Benjamin, risana serija 8.45 Princesa Sissi, 21. del risane serije 9.10 Dragon Ball, 35. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 14. del mladinske serije 10.00 Jezdeci senc, 21. del mladinske serije serije 10.30 Možje v ~rnem, 38. del risane serije 11.00 Pasji policist, 7. del nanizanke 11.30 Mladi Herkul, 38. del serije 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 13.00 Morska deklica v mestu, fantazijska komedija, 1988 14.30 Otroški zdravnik, 14. del nanizanke 15.30 Gorski zdravnik, 14. del nanizanke 16.30 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 17.00 Blažen med ženami, 3. del nanizanke 17.30 Božič z Muppetki, glasbeni film, 1992 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.15 Radijski umori, komedija, 1994 0.15 24 ur, ponovitev KANAL A 8.50 TV prodaja 9.20 Mladi in nemirni, ponovitev 56. dela 10.10 Mladi in nemirni, ponovitev 57. dela 11.00 Mladi in nemirni, ponovitev 58. dela 11.50 Mladi in nemirni, ponovitev 59. dela 12.40 Mladi in nemirni, ponovitev 60. dela 13.30 Zvonec, knjiga in sveča, romantična komedija, 1958 15.15 Svetovna kaskaderska nagrada, posnetek 16.15 Jack in Jill, 5. del nanizanke 17.10 Beverly Hills, 17. del nadaljevanke 18.05 Melrose Place, 17. del nadaljevanke 19.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 20.00 Power Rangers, akcijski film, 1995 22.00 Dosjeji X, 12. del nanizanke 22.50 Goodyear liga, ponovitev košarke TROJKA 8.00 Wai Lana joga 8.30 Risanke 9.30 Razveselimo otroke, humanitarna prireditev 10.00 Spidi in Gogi Show, ponovitev 11.00 Vera in ~as, ponovitev 11.30 Naš vrt 12.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 13.30 Policist s petelinjega vrha, 8. del nadaljevanke 14.30 Sijaj, ponovitev 15.00 Čestitke iz doma~e skrinje 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 To je Bush, 1. del nanizanke 17.00 Ekskluzivni magazin 17.30 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja 18.30 Štiri ta~ke 19.00 Knjiga, oddaja o kulturi 19.30 Wai Lana joga 20.00 Reporter X 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Italijanska nogometna liga, posnetek video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net - Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. - Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. - Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. - Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. Ponedeljek, 24. december SLOVENIJA 1 7.30 Utrip # 7.50 Zrcalo tedna # 8.10 Pod piramido, oddaja TV Maribor 8.40 Iz popotne torbe, 12. oddaja: Pasja srhljivka 8.55 Risanka 9.00 Ena, dve, tri, lutkovna predstava 9.35 Rde~enosi Jelen Rudolf, risani film 11.00 National Geographic, dokumentarna serija, 6/10 # 11.55 Na vrtu, oddaja TV Maribor 12.20 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija, 6/13 # 13.00 Poro~ila # 13.15 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.10 Polno~ni klub 15.25 Slovenski film v letu 2001, oddaja o filmu 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poro~ila # 16.45 Telebajski, ponovitev 58. oddaje 17.05 Bisergora, ponovitev 1. oddaje 17.20 Radovedni Ta~ek: Pes 17.45 Recept za zdravo življenje: Čustva 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Komisar Rex, nanizanka, 11/15 21.00 Glas med žogo in zemeljsko kroglo - portret J. Vasleta 22.00 Poro~ila # 22.20 Branja 22.25 Praznovanje boži~a, norveški film 22.55 Svetloba v temi, dokumentarni feljton 23.05 Boži~ni psalm, dokumentarna oddaja 23.35 Žarek svetega ve~era, reportaža 23.50 Polno~nica, prenos s Sladke Gore 1.30 Amsterdamski baro~ni trio SLOVENIJA 2 15.20 Videospotnice 15.50 Nebesa, pekel in Nirvana, dokumentarna serija, 2/3 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 139. epizoda 17.00 Med prijatelji, nanizanka, 9/13 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Jasno in glasno: Tri generacije - trije svetovi, oddaja 19.30 Videospotnice 20.05 Dve mami za božič, francoski film 21.40 Stoletje odkritij, dokum. nanizanka, 10., zadnja epizoda 22.30 Brane Ron~el izza odra 0.00 Sveta no~, blažena no~, nemški film 2.00 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.20 Odleti domov, drama, 1996 9.10 Dragon Ball, 36. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 15. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 48. dela nadaljevanke 10.55 Črni biser, ponovitev 190. dela nadaljevanke 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 60. dela nadaljevanke 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 165. del nanizanke 15.30 Oprah show: Pojo~e ženske, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 61. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 191. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 49. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, zadnji del nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 17. del nanizanke 21.50 Urgenca, 15. del nanizanke 22.40 JAG, 1. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 73. del humoristi~ne nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 195. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 61. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 18. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 15. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, zadnji del nanizanke 18.00 Jesse, 5. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 7. del nanizanke 19.00 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 19.45 Skrita kamera, humoristi~na oddaja 20.10 101 dalmatinec, komedija, 1996 22.00 Pa me utrelil, 4 del nanizanke 22.30 Tretji kamen od sonca, 1. del nanizanke 23.00 Noro zaljubljena, 17. del nanizanke 23.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 10.00 Pokemoni, risana serija 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Popotovanja z Janinom 15.15 SQ Jam, ponovitev 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 Wai Lana joga 20.00 Boži~ne risanke 22.00 Ekskluzivni magazin 22.30 Reklamni predah 23.00 Motor Show Report Torek, 25. december SLOVENIJA 1 7.30 Mostovi 8.00 Gulimišek, 9. oddaja 8.25 Radovedni Ta~ek: Pes 8.40 Medvedkov boži~, risanka 9.05 Vesel boži~, mali Munki, risani film 10.00 Evangeli~anski boži~, prenos iz Bodoncev 11.00 Svetloba v temi, dokumentarni feljton 11.10 Božični psalm, dokumentarna oddaja 11.40 Žarek svetega večera, reportaža 11.55 Papeževa boži~na poslanica mestu in svetu, prenos 12.30 Glasbena oddaja 13.00 Poročila # 13.10 Praznovanje božiča, norveški film 13.45 Obzorja duha # 14.15 Zavod Sv. Stanislava, dokumentarna oddaja 15.05 Videnje odrešenja, angleška dokumentarna serija, 2/4 15.55 Prisluhnimo tišini # 16.30 Poročila # 16.45 Sprehodi v naravo: Prekomorski sadeži, 1. del 17.00 Risanka 17.10 Čarovnikova hiša, nadaljevanka, 3/12 17.50 Človek opica, pz. serija, 6., zadnji del # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Božični koncert - Simfoniki RTV Slovenija 21.30 Peta vrata, dokumentarna oddaja 22.30 Poročila # 22.50 Vikarka iz Dibleyja: Božič '96, nadaljevanka 23.35 Vikarka iz Dibleyja: Božič '97, nadaljevanka 0.15 Človek opica, pz. serija, 6., zadnji del, ponovitev SLOVENIJA 2 15.55 Videospotnice, ponovitev 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 140. epizoda 17.00 Med prijatelji, nanizanka, 10/13 18.00 Čas ~udežev, ameriški film 19.35 Videospotnice 20.05 Marija, Jezusova mati, ameriški film 21.35 Boži~na pesem, angleška glasbeno plesna oddaja 23.00 Urga, rusko-francoski film 0.55 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.40 Jelenji let, drama, 2000 9.10 Dragon Ball, 37. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 16. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 49. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 191. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 61. dela 13.10 TV Dober dan, ponovitev zadnjega dela nanizanke 14.05 Zakon v Los Angelesu, 166. del nanizanke 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: Zasedba iz Serije Seks v mestu, oddaja 16.25 Prepovedana strast, 62. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 192. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 50. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 O~etova izdaja, drama, 1997 22.30 JAG, 2. del ameriške nanizanke 23.30 M.A.S.H., 74. del nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Spet zaljubljena, ponovitev 18. dela 11.30 Mladeni~ v modrem, 159. del nanizanke 12.30 Obala ljubezni, 196. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 62. del nadaljevanke 14.15 TV prodaja 14.45 Spet zaljubljena, 19. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 16. del nanizanke 17.30 Shasta, 1. del nanizanke 18.00 Jesse, 6. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 8. del nanizanke 19.00 Hughleyjevi, nanizanka 19.30 Skrita kamera, humoristi~na oddaja 20.00 Nori boži~, komedija, 1996 21.40 Pa me ustrelil, 5. del nanizanke 22.10 Tretji kamen od sonca, 2. del nanizanke 22.40 Noro zaljubljena, 18. del nanizanke 23.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Pokemoni, risana serija 10.30 TV prodaja 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Video strani 14.45 Automobille 15.00 Avtodrom 15.15 Ježek Show, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 Wai Lana joga 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Santa Fe, film 23.30 Kuharski dvoboj 0.15 Video strani Sreda, 26. december SLOVENIJA 1 7.30 Dober dan, Koroška 8.00 Sneženi mož, risanka 8.25 Grdi raček Tine, risana nanizanka, 3/26 8.50 Čarovnikova hiša, nadaljevanka, 3/12 9.20 Dvojne po~itnice, TV serija, 1/3 9.50 Božičkov čas, risani film 10.40 Lingo, TV igrica # 11.05 Človek opica, poljudnoznanstvena serija, 6., zadnji del 11.55 Peta vrata, dokumentarna oddaja 13.00 Poročila # 13.15 Sprehodi v naravo: Prekomorski sadeži, 1. del 13.35 Miklavž in Miklavžek, slovaško-nemški film 15.00 Glas med žogo in zemeljsko kroglo - portret J. Vasleta 15.55 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Mavrične stopinje, glasbeno-plesna oddaja 17.20 Oddaja za otroke 17.45 Avstralska kronika, poljudnoznanstvena serija, 8/12 # 18.40 Risanka 19.00 Slavnostna seja državnega zbora, prenos 19.15 Vaš tolar # 19.30 Dnevnik # 20.05 Po~astitev dneva samostojnosti, prenos 21.10 Slovenija v letu 2001 22.20 Poročila # 22.40 Dokumentarna oddaja ob Dnevu samostojnosti 23.30 Moč usode, TV opera ob Verdijevem letu 0.30 Avstralska kronika, pz. serija, 8/12, ponovitev SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.30 Homo turisticus 16.00 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 141. epizoda 17.00 Med prijatelji, nanizanka, 11/13 18.00 Življenje za Ruth, angleški film 19.30 Videospotnice 20.05 Gospod Bean, nanizanka, 1/13 20.30 Gran gala di Verdi, posnetek iz Parme 22.00 Tretji dvoj~ek, 1. in 2. del nadaljevanke 0.55 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.40 Skrivni vrt, drama, 1993 9.10 Dragon Ball, 38. del risane serije 9.35 Hroščeborgi, 17. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 50. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 192. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 62. dela 13.10 Preverjeno, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 167. del nanizanke 15.30 Oprah show: Julia Roberts, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 63. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 193. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 51. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Vsemogo~na mati, kriminalka, 1997 21.40 Newyorška policija, 17. del nanizanke 22.40 JAG, 3. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 75. del nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Spet zaljubljena, ponovitev 19. dela 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 197. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 63. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 20. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 17. del nanizanke 17.30 Shasta, 2. del nanizanke 18.00 Jesse, 7. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 9. del nanizanke 19.00 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 19.45 Skrita kamera 20.10 Begunec, 17. del nanizanke 21.00 Na kraju zločina, 17. del nanizanke 21.50 Pa me ustrelil, 6. del nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 3. del nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 19. del nanizanke 23.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 10.00 Pokemoni, risana serija 11.00 Santa Fe, film 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Sijaj 14.45 Knjiga, oddaja o kulturi 15.15 Naj N - nogometni studio 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 Wai Lana joga 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Notredamski zvonar, film 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev KVIZ PIRAMIDA RADIOPTUJ ^ 89.8'>98,2°i04,3mhz Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro pripravlja in Vodi: vLadimir kajzoVar ^ Mercator TEL.: 02 / 77122 61 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Sponzor Orfejčkove parade: TRGOVSKO PODJETJE MIKLOŠIČEVA 1, PTUJ d.0.0. Podjetje "REPRIZA '' se priporoča s celovito ponudbo pisarniških in šolskih potrebščin. Vse za šolo, pisarno in dom v Reprizi - DZS - Miklošičevi knjigarni. ČETRTEK, 20. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormoškega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Dom upokojencev v Ptuju (v živo). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). PETEK, 21. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). SOBOTA, 22. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). NEDELJA, 23. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). PONEDELJEK, 24. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 NOČNI PROGRAM. TOREK, 25. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin JukičJ. 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). SREDA, 26. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Po Slovenskih goricah. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA (D. Luk-man-Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). ORfEJCKOVA PARADA 2001 IN TONIC Slomškova 16, PTUJ Jurčičeva 7, MARIBOR Glavni trg 16, IVIARIBOR Generalni sponzor orfejčkove Darade 2001 GIN TONIC s p D R T s m E fl n Gotovinski popust 10% za vse artikle Aiccija/AKflC^ copat ACG brush icicicer zimsici 9.990 SIT Jeans, žametne hlače, Copati za tenis, jogging, trekking , Trenirke, spodnji deli, zgornji deli, Smučarski čevlji ALPINA. NCWfTHUNI) PROFESSIONAL Oklahoma SKIBINDINGS hxKËÊ étĚpĚnéÉ • The Logical Choice ORfEJCKOVA PARADA 2001 SKOK Marjan s.p., Rajšpova ul. 16, Ptuj Telefon: 02/787-59-90 Obilo glasbenih užitkov na ORFEJČKOVI PARADI 2001 Sedaj prihaja čas, ko bo na vaši praznični mizi: - odlična makova in orehova potica, - sadni kruh - čajni kolač, - praznična torta in - kremna rezina za kar bodo poskrbeli mojstri iz Ptujskih pekarn in slaščičarn. Kolektiv Ptujskih pekam in slaščičarn vam želi prijetno praznovanje, veliko lepih trenutkov in izpolnitev več.....več odželjenega. KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE! 10% Novoletni popust v vseh poslovalnicah Kmetijske zadruge Ptuj: - za kmetijsko mehanizacijo, za belo tehniko, za vinogradniško opremo in za vsa sredstva za varstvo rastlin. Če je Vaš partner Kmetijska zadruga Ptuj, je uspeh zagotovljen. V hranilno kreditno službi Vam poleg ugodnih posojil nudijo tudi različne oblike varčevanja, vodenja tekočih in žiro računov. OHRANJAMO TRADICIJO IN SKRBIMO ZA RAZVOJ! ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. 2507 MARIBOR, Cankarjeva 3, tel.: □2/252-41-11, fax: 02/251-97-79 PREDSTAVNIŠTVO PTUJ Trstenjakova 7 2250 PTUJ tel: 02/771 02 81 fax: 02/778 17 61 ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI TRGOVINA PORCELANKA Rajšpova ulica 18, 2250 Ptuj M 02/775 04 41 Odprto vsak dan od 8 do 19 sobota od 8 do 13 ČR drnakn/cajr tanka SAIZ: VAMtJR 7K(^OV/NA FOKCRLANKA glasbene novice TOP 100 ALBUMOV ZA LETO 2001 1. NO ANGEL - Dido 2. DREAMS CAN COME TRUE - GREATEST HITS Vol 1. - Gabrielle 3. SONGS IN A MINOR - Alicia Keys 4. WHATEVER GETS YOU THROUGH THE DAY - Lighthouse Family 5. THE BEST OF THE CORRS - The Corrs 6. THE INVINSIBLE BAND - Travis 7. REVEAL - R.E.M. 8. HOT SHOT - Shaggy 9. INVINCIBLE - Michael Jackson 10. GHV2 - GREATEST HITS Vol 2. — Madonna _ 11. SWING WHEN YOU'RE WINNING - Robbie Williams, 12. J. LO - Jennifer Lopez, 13. EXCITER - Depeche Mode, 14. WORLD OF OUR OWN - Westlife, 15. GOLD - GREATEST HITS - Steps, 16. RIGHT NOW - Atomic Kitten, 17. SURVIVOR - Destiny's Child, 18. THERE YOU'LL BE -THE BEST OF - Faith Hill, 19. WHITE LADDER - David Gray, 20. FEVER -Kylie Minogue, 21. ALL FOR YOU - Janet Jackson, 22. ESCAPE - Enrique Iglesias, 23. JUST ENOUGH EDUCATION TO PERFORM - Stere- ophonics, 24. SONGS FROM THE WEST COAST - Elton John, 25. A FUNK ODYSSEY - Jamiroquai, 26. WAKE UP AND SMELL THE COFFEE - The Cranberries, 27. BRITNEY - Britney Spears, 28. BREAK THE CYCLE - Staind, 29. THE ID - Macy Gray, 30. GREATEST HITS - CHAPTER ONE - Backstreet Boys, 31. THIS WAY -Jewel, 32. THE STORY SO FAR - THE BEST OF - Rod Stewart, 33. CELEBRITY N'Sync, 34. THE RECORD - THEIR GREATEST HITS - Bee Gees, 35. NO MORE DRAMA - Mary J. Blige, 36. JUST PUSH PLAY - Aerosmith, 37. ECHOES - THE BEST OF - Pink Floyd, 38. KNOW YOUR ENEMY - Manic Street Preachers, 39. SUNSHINE - S Club 7, 40. COLLECTION - Tracy Chapman, 41. REPTILE - Eric Clapton, 42.THE VERY BEST OF - Sarah Brightman, 43. SMILE - Marti Pellow, 44. GREATEST HITS - Mariah Carey, 45. A GIRL LIKE ME - Emma Bunton, 46. SOLID BRONZ - THE VE^Y BEST OF - Beautiful South, 47. SCREAM IF YOU WANNA GO FASTER - Geri Halliwell, 48. WHOA NELLY - Nelly Fur-tado, 49. TEN NEW SONGS - Leonard Cohen, 50. GORILLAZ -Gorillaz, 51. FOR ONCE IN MY LIFE - SONGS FROM ALLY McBE-AL - Vonda Shephard & Friends, 52. ONE WILD NIGHT - Bon Jovi, 53. SPACECROW - Garth Brooks, 54. GREATEST HITS - The Cure, 55. GLITTER - Mariah Carey, 56. BEAUTIFUL GARBAGE - Garbage, 57. HYBIRD THEORY - Linkin Park, 58. LOVE AND THIEF - Bob Dylan, 59. FREAK OF NATURE - Anastacia, 60. THE VERY BEST OF - Prince, 61. EL- LE_MENTS - No Angels, 62. ALL HITS - All Saints, 63. WHITE LILIES ISLAND - Natalie Imbruglia, 64. BRIDGET JONES DIARY -Sountrack, 65. WINGSPAN - THE BEST OF - Paul McCartney & Wings, 66. KINGSIZE - Five, 67. ALL THE WAY - Sting, 68. GET READY - New Order, 69. ALL RISE - Blue, 70. LEGACY - THE BEST OF - Boyz II Men, 71. WANTED - Cliff Richard, 72. CIELI DI TOS-CANA - Andrea Bocelli, 73. THE BEST OF - Ricky Martin, 74. ROOM SERVICE - Roxette, 75. LOVE WHITNEY - Whitney Houston, 76. 8701 -Usher, 77. THE BEST OF - Simple Minds, 78. I NEED YOU - LeAnn Rimes, 79. AMMNESIAC - Radiohead, 80. GREATEST HITS Vol 2. - Gloria Estefan, 81. AALIYAH - Aaliyah, 82. THE GREATEST HITS - Eddy Grant, 83. HUMAN - Rod Stewart, 84. GREATEST HITS - Smashing Pumpkins, 85. MOULIN ROUGE - Soundtrack, 86. POPSTARS - Hear'Say, 87. WHEATHERED - Creed, 88. VESPERTINE - Bjork, 89. CHANGING FACES - THE BEST OF - Louise, 90. LIVING PROOF - Cher, 91. UNTIL THE END OF TIME - 2 Pac, 92. EVERYDAY - Dave Matthews Band, 93. LENNY - Lenny Kravitz, 94. NOW - Maxwell, 95. THE BLUEPRINT - Jay - Z., 96. MISS E ... SO ADICTIVE - Missy Elliott, 97. DEVIL'S NIGHT - D - 12, 98. TAKE OFF YOUR PANTS AND JACKET - Blink 182, 99. LUTHER VANDROSS - Luther Vandross, 100. COVER UP - UB 40 David Breznik Mladi dopisniki SPREJEM V [OLSKO SKUPNOST Učenci prvih razredov osemletke in prvič na Ptuju tudi u~enci prvih razredov de-vetletke so bili v torek, 27. novembra, svečano sprejeti v {olsko skupnost O[ Mladika. Svečan sprejem so si ogledali star{i, stari star{i, bratci, sestrice in učitelji. Naša domovina je res čudovita. Na tako majhnem koščku zemlje imamo od morja in gora do plodnih ravnin in {irnih gozdov. Slovenci damo veliko tudi na predstavitev naše domovine v svetu, saj jo na zemeljski obli marsikdo spregleda. Prizadevamo si, da bo nekoga le začelo mučiti in mu dalo misliti: "Le kje je ta država?" Mislim, da bodo nogometni navdušenci iz v osnovno šolo Ljudevita Pivka, da bi tam spoznali drugačne otroke. Razdelili smo se v tri skupine. Obiskali smo učence tretjega razreda. Najprej smo se predstavili in naredili pozdrav soncu. Nato smo sodelovali pri pouku. Na urniku so imeli slovenski jezik, učili so se veliko pisano črko O. To so najprej polagali na karton s koruzo. Nato so vadili zapis na list, pozneje v zvezek. Ko so vse to končali, so imeli odmor in malico. Spet smo se zbrali v zbornici pri ravnatelju. V torek popoldan smo se zbrali v šolski telovadnici, ker smo želeli biti priča svečanemu sprejemu učencev v šolsko skupnost. Kulturni program je vodila gdč. Jasna Drobne. S pev-sko-plesnimi točkami otroškega pevskega zbora so navdušili prisotne, učence in starše. Drugi del programa sta vodila učenca 8. razreda, predsednica šolske skupnosti Sandra Pjanič in Jan Rakuša. Postati član šolske skupnosti ni kar tako, so ugotovili prvošolčki. V slabi uri so morali pokazati in se dokazati v spretnem sestavljanju likov, prepoznavanju oseb, kvizu, risanju in v igri Pokaži, kaj znaš. "Odlični ste bili, dragi učenci ... " S temi besedami je učence pohvalila mentorica šolske skupnosti ga. Viktorija Bezjak Učencem je podelila svečana potrdila in mapo kot darilo šole ob sprejemu. Tudi na sladko presenečenje nismo pozabili. Ob koncu je obilo znanja in dobrega počutja na naši šoli zaželela učencem tudi ga. ravnateljica Sonja Purgaj. V Bezjak MOJA DOMOVINA 25. junija letos smo praznovali deset let neodvisnosti naše majhne države Slovenije. Lahko bi rekli, da se je to zgodilo zelo pozno. Dolgo smo bili pod oblastjo raznih drugih držav, včasih celo razcepljeni na več delov - kot kruh, ki so ga trgale močnejše sosede. Danes smo ponosni ljudje s svojo državo, himno, jezikom, denarno enoto ter z grbom in zastavo. Izpostavil bi naš jezik - slovenščino, v katerem so napisane mnoge umetnine; da je enakovreden in enako kakovosten kot vsi drugi jeziki, je dokazal naš največji pesnik France Prešeren, ki je med drugim zlil na papir tudi Zdravljico, katero imamo za državno himno. Omenil bi tudi Ivana Cankarja, ki je zapisal: "Domovina, ti si kakor zdravje." marsikatere večmilijonske države zdaj, ko smo na svetovnem prvenstvu, le pogledali na zemljevid in se zamislili. Žal mi je, da smo tako maloštevilni ter da živimo na tako majhnem ozemlju, ker če bi bili veliki in mnogoštevilni, bi lahko bili v vsem enakopravni, če ne celo vodilni narod sveta. Drejc Jablocnik, 8. a, OŠ Kidričevo POČITNICE S PRIJATELJEMA Počitnice so se pričele. Popoldan, 23. junija, okrog 13. ure sta prišla najina prijatelja Dejan in Bojan. Dejan, Bojan, Luka in jaz smo se igrali na različne načine. Vsak večer smo se skrivali. Dopoldan in popoldan pa smo na računalnik igrali različne igre. Največ pa igre The Sims. To je igra o življenju ljudi. Med počitnicami je prišel tudi naš bratranec Stane in mi prinesel nekaj iger. Z Dejanom in Bojanom smo bili skupaj od 13. do 22. ure. Največ smo bili pri De-janu in Bojanu. Ko pa nismo vedeli, kaj bi počeli, smo se vozili s kolesi ali igrali nogomet. ako nam je čas hitreje minil. Počitnice so hitro minevale, tako da smo bili kar naenkrat sredi počitnic. Pričeli so se tudi nogometni treningi. Od takrat z Dejanom in Bojanom nismo bili več toliko skupaj. Na treningu smo se po dolgem času spet videli s starimi prijatelji. Tudi na treningu je čas hitro minil. Pričel se je zadnji teden počitnic. Takrat smo s prijatelji izkoristili vsako minuto. Počitnice so se končale. Z Dejanom in Bojanom smo tudi sedaj skupaj, vendar samo ob vikendih. Miha Pepelnik, 7. al9, OŠ Borisa Kidriča BILI SMO NA [OLI LJUDEVITA PIVKA V sredo sem prišla v šolo brez torbe. Odpeljali smo se na Ptuj, Tam smo povedali svoje vtise, kaj smo si najbolj zapomnili v razredu. Dobili smo malico. Za spomin so nam podarili pujska za srečo in rožico, ki so jih izdelali učenci šole. Doroteja Dvorsek, 4. t, OŠ Trnovska vas SONČEK V Sončku smo spoznali drugačne ljudi. Ko smo prišli tja, so imeli malico. Po malici smo spoznali Danijelo, Stanka, Natalijo, Jožeka, Bojana, Petra in Jara. Povedali so, kako prihajajo sem in domov. Vozijo jih s kombijem, ki ga vozi Tone Ma-horič. Domov je enako, samo po Bojana hodi ati. Videli smo, kako izdelujejo voščilnice. Mojca Pichler je napisala knjigo pesmi. Potem so zapeli Srečo na vrvici. Jare je slep. Zapel nam je dolgi pesmi Adija Smolarja. Prav je, da smo spoznali drugačne, a zelo prijetne ljudi. Katica Mursec, 4. t, OŠ Trnovska vas MOJA PRVA VOŽNJA S TRAJEKTOM V ponedeljek, 30. julija, smo se odpravili proti Nerezinam na otoku Cresu. Pot je bila dolga in naporna, saj smo potovali ponoči. Prispeli smo do morja. Najprej smo kupili karte in nato počakali v vrsti. Trajekt je bil zelo velik in nanj je šlo veliko avtomobilov, med katerimi smo bili tudi mi. Nisem vedela, da je to tako velika ladja. Bilo je zelo zabavno in zanimivo. Ce si se ozrl okrog, se ti je zdelo, kot da si sredi zelo velikega morja, ki mu ni konca. Vedno bolj smo bili blizu kopnega in končno se je trajekt ustavil. Avtomobili so drug za drugim počasi prihajali na kopno. Po dveh urah vožnje smo se bližali svojemu željnemu cilju - Nerezinam. Tam smo preživeli sedem sončnih dni in se nato vrnili domov. Katja Krosl, 7. al9 OŠ Kidričevo Mož in žena se predajata posteljnim užitkom in med seksom mu žena pokaže roge. "Kaj pa to pomeni?^ jo presenečeno vpraša mož. " To pomeni, da si vražji v postelji!^ mu je ona odgovorila. Kasneje, ko sta zamenjala položaje in je bila ona na njem, ji je on pokazal rogove. "Sem tudi jaz vražja v seksu?" ga je vprašala. "Ne, težka si kot krava!" *** Mlad fant se približa lepi deklici: "Ali bi mi hoteli pomagati? Pišem knjigo, pa bi za začetek potreboval vašo telefonsko številko.' "Kakšno knjigo pa pišete?' "Telefonski imenik." *** Bilo je na nekdanji izraelsko-egipčanski fronti. "Ahmed!" se je zaslišal glas iz izraelskega strelskega jarka. "Ja?" se je oglasil neki Egipčan in pogledal iz svojega jarka. Počilo je in Egipčan je obležal. To se je nekaj časa ponavljalo, dokler Egipčani niso spregledali izraelske ukane. Odločili so se za isto taktiko. "Izak!' se je oglasilo iz egipčanskega strelskega jarka. Nihče ni odgovoril. 'Izak!' se je ponovno oglasilo. Spet ni nihče odgovoril. Cez nekaj minut pa se sliši: "Kdo je pravkar poklical Izaka?' "Jaz!' je odgovoril Egipčan in vstal. Počilo je ... *** Milijarderjev sin prosi očeta: "Oče, kupi mi nov avto!" "Kje pa je tisti, ki sem ti ga kupil pred tednom dni?' " V tistem je pepelnik že čisto poln Janko je odšel v vrtec po svojo mlajšo sestrico Majo. "Kaj ste delali danes?' jo je vprašal med potjo proti domu. Maja je povrtala po nosu in rekla: "Lepega obnašanja smo se učili!" *** Na FKK plaži se srečata on in ona. Zaiskri se in on reče: "Veseli me, da sva se spoznala.' "Mene tudi. Prideš zvečer k meni v bungalov?' "Rad!" 'No, sedaj pojdi pa v vodo, da ne bodo vsi videli, kako si vesel." *** 'Obdolženi je že petnajstič pred sodiščem, toda temu je kriva slaba družba, njegovi stari kvazi prijatelji, ki bi se jih moral iznebiti" je rekel zagovornik obdolženega. 'Resnično, za vse je kriva njegova slaba družba! No, obdolženi, povejte sodniku, s kom se zadnja leta največ družite!' "S policisti, odvetniki in sodniki," pojasni obdolženec. *** Zakaj pravzaprav praznujemo božič? Saj se vendar vsak dan rodi moški, ki se ima kasneje za boga! *** NAGRADNA KRIŽANKA sm/? # ^r/Áfď/ cd a OJ N O OJ O) > O >s OD # ^/Mféy ZAJEDAVEC NA ČLOVEKU HYUN-DAIEV AVTO SEPTIMA OKTAVA DECIMA TONE BOLE ŠVEDSKI ŠPORTNI KOMENTATOR (PER) MESTO V ZAHODNI FRANCIJI KURIR PREMOG LIGNIT GRŠKA MUZA PETJA SALAMA IZ SVINJSKEGA MESA IVO ERBEŽNIK MESTO V TOSKANI SINTETIČNO MAMILO PREBIVALEC ITALIJE NASPROTJE MORALE ALENKA RUS 0 [F ITALU. LUKA POSODE ZA MOLŽO HERCE-GOVEC NIZOZEMSKO MESTO S MATEVŽ (POMAČE) SL. SMUČ. TEKAČICA 0 AM. FILM. IGRALEC (JOHN) temeuni zakon države ;ko ime ZEMEUSKA OŽINA NAMALAKI TANJŠI PULOVER ERIKA TOTH PEVKA PRODNIK ANTON OCVIRK GOZDNA PTICA PETER VENCEU audijev model karavana emil smasek LADIJSKE IZBICE INDIJANSKO OROŽJE BERAČ IZ "ODISEJE" ZAGORSKO MOŠKO IME SM. SKAK. (MILAN) SL. GRADB. ING. (ALOJZ) 23. GRŠKA ČRKA ŽAGER iT VRHUNSKI ŠPORTNIK ZOB PRI GRABUAK S ROPARSKI KIT ZVIŠANA NOTAE OLGA LOGAR SVETIŠČE GUVERNER VILAJETA 13 ALFRED NOBEL MODEL AUDIJA lir MOSTAR PRIPADNIK ANAMITOV RADO BORDON IZ BESED LIJ + AVA SLAVKO RANČIGAJ RAZDELITEV MESTECE V UMBRIJI iT nožica integriranega vezja mednarodna literarna nagrada VODNA STRUJA ZRAK (LAT.) prebivalec kbml OSTRINA ZASTAVIN AVTO CERKEV NA SAMOTI KOMANDANT (JOŽE) ODPRTINE V STENI ALENKA JERALA SKANDIN. DROBIŽ SREDIŠČE VRTENJA ĚT SREDNJEEVROPSKA DRŽAVA BAVARSKO KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE TRATA, RUŠA RETIJEC CUFAR TONE ŠTEFAN TIVOLD SKOK S SKRČENIMI NOGAMI 25 TEŽKO TALJIVA KOVINA SLOVITI BRAZILSKI NOGOMETAŠ KOVINSKA ZAŠČITNA POKRIVAU DOJRANSKO JEZERO KORNER PRI NOGOMETU NASlUE ČADEŽ DANILO PRIKLOPNIK PREIZKUS KOŠARKAR ČIŽMIČ DEJAVNIK, FAKTOR POTOVALNI NAČRT DOTIK ŽOGICE NA MREŽI NATRIJEV KARBONAT 32 PRALNI PRAŠEK 0 TRENUTEK, HIP NAGRADNA KRIŽANKA STAR, d.o.o. 1. nagrada: stenska ura (kristal), 2. nagrada: namizna ura 3. nagrada: mladinska ročna ura Nagrade prispeva podjetje Star, d.o.o. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številk od 1 do 33). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran), izključno na dopisnicah in pošljite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj, do petka, 4. januarja 2002. Imena nagrajencev bodo objavljena v Tedniku, ki izide 10. januarja. Potrdilo o nagradi bodo nagrajenci prejeli po pošti, nagrade pa dvignejo v trgovini Star Time v Super Mestu na Ptuju (1. nadstropje). ^ _F ^ ! Jj lii^ ■ N ■ ^ : STAR d.o.o. KUPON VELIKE NAGRADNE BOŽIČNE KRIŽANKE S^JAR dn®n®n Geslo: Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: BOŽIČNO NOVOLETNA VOŠČILA IN POSLOVNA SPOROČILA Okrepčevalnica Svojim cenjenim gostom ter občanom želimo vesel božič ter srečno novo leto 2002! Dragica PALs.p., VIDEM PRI PTUJU 48, Telefon: 02/764-14-81, 781-(5-61 TRGOVINA IN OKREPČEVALNICA pri MICI VESEL BOŽIČ IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 2002 ŽELIMO NAŠIM GOSTOM IN KUPCEM! Silvo Kokol s.p., Jaaaežovci IS/b, tel.: 0S/752-01-S3 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil MERCEDES BENZ ^ . in CHRYSLER-JEEP ^OSERVIS in TRGOVINA Dominko Anton s.p. Ob studenčnici 4, 2251 PTUJ Servis: tel.: 02/788 11 10 Jfe Prodaja: tel.: 02/788 11 19 ^^ éSímu/o. OtmarArnuš s.p. ELEKTROINSTALATERSTVO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM VSEM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEMI Destrnik 38a, tel.: 02/753-29-81, GSM: 041 640-462 y TEKSTILNA ZAŠČITA Danilo KELC s.p. Poljska cesta 17, Ptuj Telefon: 02/788-51-70 IZDELOVAT^ ZAŠČITNIH TEKSTILNIH OBLAČIL NAREDITE BOIJŠI VTIS Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Volkswagen Dominko d.o.o. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj tel.: 02/788 11 50 a Veselje nad novoletnimi darili lahko traja več dni. Srečno 20021 Ali pa več tet Letos lahko komu izmed svojih bližnjih podarite nekaj, s čimer ga boste razveseljevali več let: podarite mu rentno varčevanje Nove KBM. www.nkbm.si Rentno varčevanje .Nova KBM d vsak četitek TEDNIK vaša štajerska kionika éMiTTooo TRGOVINA IN STORITVE STOJNCI19,1181 MARKOVCI TEL. 02/788 81 60, FAKS 02/788 81 61 Material za: elektroinstalacije, strelovodne instalacije Hermi, vodovodne instalacije, centralne kurjave Po ugodnih cenah: radiatorji (classic, ventil kompakt) kopalniški radiatorji v različnih barvah in velikostih - generalni uvoznik! Prodaja in montaža Avto Jerenko na varaždinski c 4 (NASPROTI ŽELEZNIŠKE POSTAJE) v ormožu vabi v trgovi no z rezervnimi deli OPEU RENAULT, CITROEN, FIAT, FORD, ZASTAVA in drugi. SEAT LEON In TOLEDO 312.000 SIT ceneje + || 200.000 SIT ceneje + ' PODRUŽNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO PTUJ Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem žeiimo vesel božič in srečno 2002! ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Vsem občanl(am in občanom želimo vesele praznike in zdravo novo leto zaposleni Zdravstvenega doma Ptuj. WEEUZALEM o n M o ž smehljaj narave Vesele božične praznike in uspešno novo leto 2002 želimo vsem poslovnim partnerjem, vinogradnikom, sadjaijem in ljubiteljem vrhunskih vin. Jeruzalem Ormož WS d.d. NAŠ PESNIK (SREČKO) SUŽNJA V HAREMU PRIVRŽENEC TOMIZMA ITALIJANSKI PRALNI PRAŠEK GOJITEV NAČRTOVANI FUZIJSKI REAKTOR SIROMAŠTVO, REVŠČINA MINERAL LIRSKA PESEM GRŠKI PESNIK KOREJSKA SOUTNA PRILOGA UGANDSKI POLITIK AMIN OBŽALOVANJE, KESANJE i IZBESDE RITA SKRAJNI KONEC POLOTOKA SEKRETARKA ZAOER (V ANTIKI) NIKEU PRISTAŠ ATOMIZMA STRMOST SUMERSKI ZLI DEMON NAŠ PEVEC FUSER MODEL KAWA-SAKIJA i TINE ROŽANC FILMSKA IGRALKA FARROW AM. FILM. IGRALEC (VINCENT^ STAR SLOVAN OČRT, OPIS SPREMUE-VALECOGNJAl MITOLOŠKI SPIS MB. KOŠARKARSKI KLUB i IZ BESEDE AMI ITALSKO UUDSTVO EMIL SMASEK DENARNI SKLAD DERIVAT AMONIAKA NAŠ GRADBENIK ŽARNIČ RADO LIKON DUHOVNIK (ZANIČ) FILMSKA IGRALKA LINA SPODNJI DEL POSODE REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: krastavka, rezervist, Ana Pauker, tan, psina, otava, ON, Ivo, Arfons, PLO, prior, SS, Graso, vrij, odaiiska, rama, kriiar, ugankar, honda, Amis, Edu, oiev, Avi, etnokoreiogija, Rot, spis, perutninar. UGANKARSKI SLOVARČEK: ALU = sumerski zii bog, ki stiska človeške prsi, ARIT = minerai, ki je dobii ime po hribu Ar v Franciji, ENOS = ime prve ameriške vesoljske opice, ITER = načrtovani fuzijski reaktor (International Thermonuclear Experimentai Reactor), NAMUL = korejska soiatna priioga iz presne aii v sopari skuhane zeienjave, NINJA = modei kawasakija; tudi fiimski junak v boriinih veščinah, NOSTROMO = vodja krova na iadji; tudi Conradov roman iz leta 1904, ODOMETER = priprava za merjenje razdalje, potomer, odograf, OGGI = italijanska ilustrirana tedenska revija GOVORI SE... ... DA na ptujski KTV kar naprej ponavljajo: "TV, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v ste~aj odšel?" ... DA so župani s ptujskega staknili glave in ugotovili: "Toplic pa ne damo." Da bi se v njih kopali ali vanje investirali? "To ne! Važno jih je imeti." ... DA so ormoške tajnice pred kratkim ustanovile svojo pisarno. Za pisanje in kuhanje kave so menda zaposlile tajnico. ... DA bosta Boži~ek in dedek Mraz zaradi racionalizacije evidentirala svo- ~lanstvo. Prvi bo razdelil krš~anske, drugi pa partijske izkaznice. ... DA bi pravzaprav morala vlogi zamenjati. Po barvi bi prvi bolj sodil v rde~i ~as dedka Mraza in obratno. ... DA bi morala država sredi Ljubljane zgraditi velikanske jaslice in k njim povabiti državljane. Tako bi jim na najbolj pristen na~in dokazala, da jim ima za ovce in osle. ... DA se sindikati ogor~-eno borijo za ve~je pla~e delavcev. Razumljivo: nizke pla~e, majhne ~lanarine. ... DA sta država in Cerkev kon~no podpisali sporazum. Menda je v njem veliko besed, mesa pa ne bo nikoli. ... DA je slovensko vklju~-evanje v EU ogroženo. Naša podjetja tako množi~no pridobivajo certifikate kakovosti, da pred našo kvaliteto že trepeta cela Evropa. Aforizmi by Fredi Ozki nazori so krivi za širok nadzor. *** Ni vsak, ki iz muhe naredi slona, Hanibal. *** Med odpadniki je ve~ takih, ki so jih zavrgli, kot takih, ki so sami odpadli. *** Plemenitim ljudem plemenite kovine ne pomenijo veliko. *** Bog Mars je na Zemlji pustil preve~ svojih pankrtov. *** Niti najve~je lahkoživke nimajo vedno lahkega življenja. *** V vojni ti namesto polen pod noge me~ejo bombe. *** Ce je ženska hladna, ji ne pomagajo .še tako vro~e hla~ke. LUJZEK Dober den vsaki den! Ja, zaj pa jo imamo. Pravo zimo s tak nizkimi temperaturami, ke {e majo fti~i v lukjah trde klune, pa tudi gate z dugimi rokovi z zobmi {klepe~ejo. Snega je zaenkrat {e boj malo, pa zato pri~akuvlemo, da nam ga bota {e nekaj prinesla Boii~ek in dedek Mraz. V~osik smo rekli, da je snežna odeja na njivah, v goricah, sadonosnikih in drugih zemli{kih povr{inah gnoj za siromaka in bogate tudi. Na žalost so zime v zodjih letih boj brez snega in nas zato v~osik spomlodi in {e boj poleti su{e montrajo, ~e tudi deža nega. Že stora kak svet je resnica, da je sneg, ki se spomlodi pomalen topi, najboj{a rezerva podtalne vode, ki zalivle rastline in je tudi rezerva za pitno vodo v plitkih in {e boj globokih studencih. Jaz sen bija letos enkrat na obiski v Skorbi v ob~ini Hajdina, tan kak ma ptujska Komunala svoje studence. Vam re~em, da je to prova fabrika pitne vode, ki se po ceveh pretoka po Drovskem in Ptujskem polji, Slovenskih goricah in Halozah in te~e iz pip v na{ih kuhinjah, dvorisih, {talah in drugih - kak se strokovno re~e - odvzemnih mestih. So pa v Prlekiji in Halozah {e tudi hiše, v kere pitna voda {e neje pritekla. Lidje hodijo z vedricami z bregov po vodo v grabe ali pa jim jo gasilci vozijo s cisternami. Ce pozimi zapodne prevejka odeja snega, si lidje kak Eskimi topijo sneg in led na {porhetih. To je {e prova kamena doba, sramota in dolg za župana in svetnike posameznih ob~in, ki dojo ve~ dnara za graditev ob~inskih pisarn in drugih objektov, namesto da bi najpret vodovodne cevi in spodobne ceste, k hi{am spelali -seveda tudi s pomo~jo svojih ob~anov ... Malo so me toti vodovodni problemi zanesli. Kejko je vredna dobra pitna voda in prevozna cesta, najbolj vejo ceniti tisti, ki toga nemajo. V~osik so bli tudi telefoni vejki in drogi problem. Ve~ taužnt mark je trebalo dati za telefonski drot, zaj pa si za dvajsti jurjof kupi{ tisti mali ferceg in že lehko brez-ži~no telefonira{ po celem sveti. Tudi mija z Mico sma nabavla vsoki svojega mobi~a, tak ke sma zaj fort naprej na zvezi brez vezi. Pa sre~no. Vas podavlja mobilni LUJZEK OVEN 21. 3. do 20. 4. Še vedno čakate na svojih pet minut. Čakanje se vieče že v nedogled in vas deia rahlo nervozne. Takšno je pač življenje. Vseeno nikar ne obupavajte prehitro, preveč boste zamu-diii, če boste tako nestrpni. BIK 21. 4. do 20. 5. V vaši ljubezenski zvezi ni siabo, ni pa na žaiost več tako, kot bi moraio biti. Po eni strani se sicer dobro zavedate, da je živijenje spremenijivo, po drugi strani pa hrepenite, da bi biio vse tako kot nekoč. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. S sodelavcem se boste končno sporazumeia giede posia. Za tako pomembno odločitev je res še maio prezgodaj, čeprav se zavedate, da je morda boije še maio počakati, po drugi strani da bi vseeno radi tvegaii. RAK 21. 6. do 22. 7. Videli boste, da ste s svojo odiočitvijo razočaraii partnerja, in kijub temu da boste pozneje spremenili stališče in poudarjali, da lahko spremenite izbiro, se mu bo vaša prvotna odioč-itev trajno vtisniia v spomin. LEV 23. 7. DO 23. 8. Vaši znanci in sodelavci bodo poini nasvetov, a nobeden ne bo tak, da bi zado-voijii vaše občutke in vam dal vedeti, da je pravi. V teh dneh se vam bo zazdeio, da na svetu ni čioveka, ki bi se strinjai z vami. DEVICA 24. 8. do 23. 9. V tem tednu vas bo partner šokiral, saj bo zeio odrezav in neprijeten. Ker niste prič-akovaii toiiko energije v njem, vas bo kar malo preplašil. Ampak stvar se bo uredila in vaša čustva bodo vedno giobija. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Sodelavec bo tako dolgo rovarii, dokier ne bo vsega povsem zavozii. Rezultat tega bo, da boste vsi na izgubi, tudi on sam. Čeprav boste na koncu z živci, se boste na koncu ie odiočiii, da boste zadeve urediii sami. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Lažje vam je sedaj, ko ste si pravilno uredili svoj čas, saj vas bodo v teh dneh zapoiniii občutki zadovoij-stva, koristi, predvsem pa smiselnost uporabe časa. Sedaj si ne dovolite, da zopet zapadete v popolni nered. STRELEC 23. 11. do 21. 12. Kar čutite, ni lenoba, ampak sproščenost. Če niste nenehno živčni, to še ne pomeni, da vas nič ne teži, a znate vzeti odgovornost na sebe tako, da vas ne obremenjuje preveč. Dobro vam gre. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Tako redoljubni ste v domačem ognjišču, da se vaši najdražji v tem redu spioh ne znajdejo. No, morda je dobro, da ne pretiravate in maio pomisiite tudi na njih. Če hočejo anarhijo, jim jo pač dajte. VODNAR 21. 1. do 19. 2. Reakcija vašega znanca vas \\,(/Ka t)0 močno razočarala, s tem vam ne bo povedal nič drugega kot to, da je zavisten inegoističen. Tega dogodka ne boste mogii kar tako pozabiti, globoko se vam zarezaio v spomin. RIBI 20. 2. do 20. 3. Glede poslovne zadeve vam bo sodeiavec zeio ostro nasprotovai. Pri tem vam bo dai vedeti, da je njegovo stališče samoumevno. V tem trenutku je za vas najpomembnejše, da mu daste vedeti, da ne misiite tako. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski posti: majda.golubovic@netsi.net KIKBOKS Vladimir Sitar, nekdanji športnik ter selektor slovenske kikboks reprezentance, je prej{nji teden predstavil svojo knjigo. STRAN 36 STRELSTVO V po~astitev dneva samostojnosti je Strelski klub Ptuj organiziral državno strelsko tekmovanje Turnir samostojnosti. STRAN 35 HN SMČi GOreVTMUKT BOŽliMO-MOVOtETMÉ POPUST SREČNO 2002! PC DOMINO, Trstenjakova ul. 5, PTUJ 15 LET KMN POETOVIO MILA Sreda, 26.12, ob 18. uri, športna dvorana Center POETOVIO MILA : SLOVENIJA ŠPORTNO PLEZANJE V Škofji Loki se je kon~alo letošnje državno prvenstvo v športnem plezanju, na katerem uspešno nastopajo tudi najmlajši ptujski tekmovalci, ~lani plezalne sekcije PD Ptuj. STRAN 36 NOGOMET / POKAL NZ SLOVENIJE Aluminij z Ero Šmartno V hotelu Slon v Ljubljani je NZ Slovenije pripravila tradicionalni sprejem ob zaklju~ku izjemno uspe{nega leta, ki bo v nogometni organizaciji ostalo zapisano z zlatimi ~rkami, saj si je v tem letu slovenska nogometna reprezentanca uspela izboriti nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Južni Koreji in na Japonskem. Ljubitelje nogometa z našega območja pa je najbolj zanimalo, katerega nasprotnika bodo v polfinalu dobili nogometa{i Aluminija iz Kidri~evega; drugi polfinalni par je Maribor Pivovarna Laško — HIT Gorica. Po tihem so si v Kidričevem želeli Ero iz Šmartne-ga ali HIT Gorico, preostali trije prvoligaši pa so si vsi želeli edinega drugoligaša, to je Aluminij, saj ravno preko njih vidijo najlažjo pot v finale, to pa bi ob ugodnem razpletu pomenilo morebitno nastopanje v Evropi. Kidričani so za nasprotnika dobili ekipo ERA Šmartno, s katero se bodo v prvem srečanju, ki bo 20. marca, pomerili v Kidričevem, povratno srečanje pa bo 3. aprila v Šmartnem. Zmagovalec dvoboja bo postal finalist pokalnega tekmovanja. "Vsi trije prvoligaši so si želeli ravno nas in Eri Šmartno se je nasmehnila sreča, da bo igrala z nami. Ekipo Šmartnega cenimo in poznamo njihovo kvaliteto, saj smo v minuli sezoni bili konkurenti za prvoligaško vstopnico ravno z njimi. Nam je v bistvu najvažnejše prvenstvo, v pokalu pa bomo tudi poizkušali čim dražje prodati svojo kožo. Že uvrstitev v polfinale tega tekmovanja je velik uspeh. V Kidričevem smo zadovoljni z žrebom," je po žrebanju povedal predsednik Aluminija Zvonko Jevšovar. Danilo Klajnšek copy sitar CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE Vladimir Sitar s.p. ROKOMET Tel.: 02/ 78 78 766 1. SLOVENSKA LIGA MOŠKI Rezultati 11. kroga: Rudar Trbovlje - Velika Nedelja 28:26 (16:10), Termo - Sevnica 27:19 (14:9), Trimo Trebnje - Mobitel Prule 67 24:30 (13:17); srečanja Slovan - Gorenje, Inles - Prevent in Celje Pivovarna Laško - Izola bodo odigrana kasneje. 1. MOBITEL PRULE 67 11 10 0 1 20 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO /-1/ 10 10 0 0 19 3. TERMO 11 6 1 4 13 4. RUDAR TRBOVLJE 10 6 1 3 13 5. GORENJE 9 6 0 3 12 6. PREVENT 10 5 1 4 11 7. SLOVAN 10 5 1 4 11 8. TRIMO TREBNJE 11 5 0 6 10 9. INLES RIKO 10 3 0 7 6 10. SEVNICA /-1/ 11 2 0 9 3 11. VELIKA NEDELJA 11 1 0 10 2 12. IZOLA 10 1 0 9 2 I. B LIGA - MOŠKI Rezultati 11. kroga: Gorišnica - Ormož 27:26 (16:11), Pivka Pe-rutninarstvo - Cimos Koper 21:23 (10:12), Chio Kranj - KIG Mo-kerc Ig 33:23 (16:14), Šmartno 99 - Gorica Leasing 25:29 (11:7), Mitol Pro Mak Sežana - Novoles Novo mesto 28:23 (16:12), Dobo-va - Dol TKI Hrastnik 43:25 (21:13) 1. GORICA LEASING 11 10 0 1 20 2. PIVKA PERUTNINARSTVO 11 8 1 2 17 3. CIMOS KOPER 11 8 1 2 17 4. DOBOVA 11 8 0 3 16 5. GORIŠNICA 11 6 2 3 14 6. NOVOLES NOVO MESTO 11 6 1 4 13 7. ORMOŽ 11 5 2 4 12 8. DOL TKI HRASTNIK 11 3 1 7 7 9. CHIO KRANJ 11 3 0 8 6 10. MITOL PRO MAK SEŽANA 11 2 2 7 6 11. ŠMARTNO 99 11 1 1 9 3 12. KIG MOKERC IG 11 0 1 10 1 MALI NOGOMET / PRIJATELJSKA TEKMA V GORISNICI Slovenija - Madžarska 0:0 Slovenska reprezentanca v malem nogometu ROKOMET / 1. A IN 1. B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA SLOVENIJA: Dermastja Perendija, B. Gu~ek, D Gu~ek, Kurnik, Ibri{imo vi~, Ga~nik, Kraut, Horvat Simi~, Delameja, Pungart nik. Selektor: Darko Križ man. MADŽARSKA: Szalonttai, S. Toth, I. Toth, Szente, Javor, Somogyi, Kenoszt, Szalay, Madarasz, Nagy, M. Toth. Selektor: Andras Sabo. Slovenska malonogometna reprezentanca se je v Gorišnici mudila na tridnevnih pripravah. V okviru le-teh so odigrali dve srečanji z reprezentanco Madžarske. V prvem, ki so ga igrali v športni dvorani Gorišnica, slovenski reprezentantje niso uspeli premagati sosedov, kljub temu da so bili vse srečanje boljši. Zamudili so nekaj priložnosti za dosego zadetkov in kaj lahko bi bili zato kaznovani v zadnji minuti srečanja, ko je slovensko reprezentanco dvakrat rešil vratar Dermastja. V drugem srečanju, ki je bilo na Madžarskem, pa je Slovenija izgubila s 3:2. Razburljiva koninica v Oorišnici RUDAR TRBOVLJE - VELIKA NEDELJA 28:26 (16:10) VELIKA NEDELJA: Gotal, Mesarec 2, Trofenik 2, Cvetko 9, Marcen 5, Bezjak 3, Šoštarič, Planinc 3, Kokol, Belec, Podpe-čan, Okreša 2, Poje, Kumer. Rokometaši Velike Nedelje so doživeli še deseti poraz v prvem delu tekmovanja in tako slabo zaključili ta del sezone. Tokrat so morali priznati premoč roko-metašev Rudarja. V prvem polčasu so bili domačini boljši in si priigrali šest zadetkov prednosti. Drugi polčas je bil povsem drugačen, saj so se gostje iz Velike Nedelje v 46. minuti približali na samo dva zadetka zaostanka -na 20:18. Sledilo je zopet obdobje domačih, ki so si ponovno priigrali pet zadetkov prednosti. V finišu srečanja pa so gostje rezultat močno znižali, vendar je za kaj več zmanjkalo časa in sledil je poraz. 1. B SRL - MOŠKI GORI[NICA -ORMO@ 27:26 (16:11) GORIÏNICA: Štrbal, Štor-man, Fricelj 4, Kumer 6 (1), I. Ivančič 3, Zajnkovič, Cvitanič, Buzeti, D. Ivančič 7, Gajšek 5 (3), Pisar 2, Janžekovič, Valenko. ORMO@: Radek, Belšak 6, Pučko 1, Lukaček, Prapotnik, 1. B SRL ŽENSKE Rezultati 13. kroga: Tenzor Ptuj - PUV Nivo Celje 28:20 (12:9), Celeia Celje - Keting 36:27 (16:10), Planina Kranj - Zagorje 17:22 (7:14), Novo mesto - Branik Maribor 13:19 (6:11), Jadran Hrpelje - VIAS Šentjernej 23:29 (11:13), Rače - Polje 10:39 (5:20); prosta ekipa Vegrad Velenje. 1. CELEIA CELJE 2. TENZOR PTUJ 3. POLJE 4. VEGRAD VELENJE 5. VIAS ŠENTJERNEJ 6. ZAGORJE 7. KETING 8. PUV NIVO CELJE 9. BRANIK MARIBOR 10. PLANINA KRANJ 11. JADRAN HRPELJE 12. NOVO MESTO 13. RAČE 12 12 0 0 24 11 9 0 2 18 11 8 1 2 17 10 8 0 2 16 12 8 0 4 16 11 7 1 3 15 10 6 0 4 12 11 4 1 6 9 12 4 1 7 9 11 2 0 9 4 11 1 0 10 2 11 0 0 11 0 10 0 0 10 0 V Gorišnici smo gledali dinamičen rokomet Grabovac 3, Ivanuša, Kirič 4, Hrnjadovič 7 (5), Luskovič, Mesarec 2, Sapač, Hanželič 3, Bis-trovič. Zadnji krog v 1. B SRL je prinesel dolgo pričakovani sosedski derbi. Zanimanje za srečanje je bilo zelo veliko in dvorana v Gorišnici je bila polna. Oba trenerja sta na parket poslala trenutno najmočnejši sestavi. Gorišničani so pričeli s tradicionalno dobro in agresivno igro v obrambi, kar je imelo za posledico vodstvo domačih. V deseti minuti je bil rezultat še tesen 4:3, nato pa so domačini štirikrat zapored zadeli in si priigrali prednost petih zadetkov ter jo zadržali do odhoda na odmor. Ormožani so v 23. minuti ostali brez Saša Prapotnika, saj je bila to njegova tretja izključitev. Domači rokometaši so prednost petih zadetkov držali do 41. minute, nato pa so gostje v 50. minuti z zadetkom kapetana Grabovca izenačili na 22:22. V dvorani je završalo in borba za zmago se je ponovno pričela. Finiš srečanja je bil zelo razburljiv in zanimiv, tako da je okrog sedemsto gledalcev zadnje minute pričakalo na nogah. Rokometaši Gorišnice so vodili, gostje pa izenačevali. V 59. minuti je Hrnjadovič zmanjšal rezultat na 27:26. Dve točki za domače bi lahko zagotovil D. Ivančič, vendar pa je vratar Ormoža Radek strel s šestih metrov ubranil. Dve sekundi pred koncem srečanja sta sodnika do-sodila sedemmetrovko za goste, ki se jim je tako ponujala priložnost za točko, vendar je strel izkušenega Hrnjadoviča mladi vratar Gorišnice Šterbal ubranil in veselju domačih ob zmagi nad sosedi ni bilo konec. SPORT ROKOMET / POVRATNO SREČANJE OSMINE FINALA POKALA RZS Velika Nedelja - Mobitel Prule 6725:36 (12:19) VELIKA NEDELJA: Gotal 7 (4), Mesarec 3, Trofenik, Cvetko 5, Okre{a, Marcen 2, Kumer, [o{tari~, Planinc 4 (1), Kokol, Belec, Poje 3, [antl, Podpe~an. MOBITEL PRULE 67: [imon 2, [ilc 4, Brumen 11 (2), Backovi~ 4, Lubej 2, Makovec, Ficko 1, Simonovi~ 4 (1), Zmi~ 4, Lapajne, Zorman, Bulc 2, Ka-stelic 1, Jovi~i~ 1. V povratnem sre~anju osmine finala za pokal RZ Slovenije so po pri~akovanjih slavili gostje iz Ljubljane. Doma~i, ki so nastopili brez bolnega prvega strelca Robija Bezjaka in po{ko-dovanega Alana Poto~njaka, so držali korak z gosti do 21. minute, nato pa naredili nekaj te-hni~nih napak in Prul~ani so to izkoristili ter si priigrali sedem zadetkov prednosti. Gostje tudi v drugem pol~asu niso imeli težav, ko so doma~i naredili {e ve~ napak, in so z lahkoto dosegali zadetke, predvsem iz hitrih nasprotnih napadov. Na koncu je prednost znašala enajst zadetkov in je pomenila lahko uvrstitev v naslednji krog tekmovanja, kjer se bodo rokome-ta{i Mobitela Prul 67 pomerili z Gorenjem iz Velenja. 2. SRL - MOŠKI Rezultati 11. kroga: Ajdov-{~ina - Drava 28:22 (12:12), Svi{ - Krim 27:22 (12:10), Grosuplje - Sava Kranj 30:23 (19:10), Radgona - Črnomelj 36:33 (16:17), sre~anje Atom Krško - Radovljica preloženo, Fužinar - Gr~a neodigrano. 1. ČRNOMELJ 10 8 0 2 16 2. GROSUPLJE 9 7 0 2 14 3. AJDOV[ČINA 10 6 1 4. SVI[ 9 5. GRČA KOČEVJE 9 3 13 6 0 3 12 4 2 3 10 9 6. KRIM 7. DRAVA PTUJ 8. RADGONA 9. SAVA KRANJ 10. ATOM KR[KO 7 11. RADOVLJICA 8 12. FUŽINAR 5 0 4 10 5 9 10 4 1 7 3 1 4 7 7 2 14 5 0 0 0 7 0 0 8 0 0 0 0 AJDOVŠČINA -DRAVA 28:22 (12:12) DRAVA: Klemen~i~, Majcen, Kokol, Honigmann 1, Osterc 6, Šimuni~ 4, Bra~i~ 2, Kac, Po-~ivavšek, Predikaka, Berli~, Se-linšek 6, Vajda, Ladi~. Rokometaši ptujske Drave so na dolgo gostovanje v Ajdovš~i-no krenili mo~no oslabljeni -brez Djeki~a, Arapovi~a, Kafla, zraven tega pa je bolan nastopil ODBOJKA / 2. DRŽAVNA LIGA - ŽENSKE Pomembna zmaga Ptui~ank Rezultati 10. kroga: Ptuj - Benedikt 3:1, Pre-valje - Comet Zre~e 3:0, Mislinja - Bled 3:0, 3 S Kamnik - Ko~evje 3:0, Gradbeništvo Stane Mežica - Purus Tabor Maribor 1:3, Ljubljana II. - Mladi Jesenice 3:0 1. ENEDIKT 10 8 2 25 2. 3 S KAMNIK 10 8 2 25 3. PURUS TABOR MARIBOR 10 8 1 24 4. JPTU 10 7 3 22 5. ISLÍNJA 10 7 3 20 6. GRADBENIŠTVO STANE MEŽICA 10 6 4 18 7. VPSJBE 10 4 6 13 8. OČEVJE 10 3 7 10 9. LEDB 10 3 7 9 10. LJUBLJANA II. 10 3 7 9 11. COMET ZREČE 10 2 8 4 12. MLADI JESENICE 10 0 10 1 ZOK PTUJ - BENEDIKT 3:1 (17:25, 25:19, 25:19, 25:17) Ptuj: Horvatova, Prauhartova, Nim~eva, Rolo-va, Kutsayeva, Kostanjev~eva, Oleti~eva, Janže-kovi~eva, Zajškova, Sen~arjeva. Ko bi sodili po za~etni igri gostiteljic, bi pri-~akovali polom. Po izgubljenem prvem setu so pri~ele zbranejše, kljub napakam Horvatove in Kutsayeve so pri 8:8 doma~inke pri~ele nabirati to~ke in po 20 minuti strle odpor ter izena~ile v setih. Tudi naslednji set ni na za~etku prinesel ni~ dobrega, pri gostjah je Lorbekova neusmiljeno razbijala obrambo doma~ink. Žal je v tem trenutku premalo odlo~no posredovala trenerka Zenunovi~eva, ki bi morala s prekinitvami pre-stre~i zanos gostij. Šele po izena~enju na 11:11 so doma~inke ujele ritem in uspele nadigrati gostje, ki so v vode~e v drugi slovenski ligi. V tretjem setu so doma~inke pri~ele v zanosu, toda gostje niso popustile, ujele so jih pri 9:9, dvakrat še ize-na~ile, nato pa so Kutsayeva in Nim~eva postale nezgrešljive pri udarcih preko mreže in ekipa je do zmage prikazala svojo pravo vrednost ter zasluženo slavila. S to zmago so utrdile svoje drugo mesto, kjer bodo "prezimile" in se pripravile na drugi del tekmovanja spomladi ter povrnile ekipo v družbo najboljših v Sloveniji. anc t PLANINSKI KOTIČEK Bozično-novoletni pohod na Donacko goro Koledarsko leto se približuje svojemu koncu in v Planinskem društvu Ptuj je postala že skoraj tradicionalna navada, da se ljubitelji planinstva v zadnjih trenutkih tekočega leta skupaj poveselimo na božično-novoletnem pohodu na Donačko goro. Tudi letos bomo zaklju~ili uspešno planinsko sezono v planinskem stilu in veselem razpoloženju. V sredo, 26. decembra, se udeleženci boži~no-novoletnega pohoda zberemo ob 7. uri na parkiriš~u pred železniško postajo Ptuj. Poseben avtobus bo odpeljal do Grdine pri Stopercah, od koder bomo pot nadaljevali peš proti Kup~injemu Vrhu ter naprej proti zaselku Završe. Tukaj bo poskrbljeno za okrep~ilo pred vzponom proti vrhu Dona~ke gore. Na vrh se bomo letos povzpeli po zavarovani plezalni poti. Z vrha bomo sestopili do Rudijevega doma, kjer bo vsakega pohodni-ka pri~akal topel ~aj. Od planinskega doma bomo pot nadaljevali peš po novi stoperški planinski poti preko Stare grabe in Ložnega do Zelene doline. V gostiš~u Zelena dolina bo ve~erja, nato pa družabno sre~anje z živo glasbo, ki nas bo v mislih popeljala v prazni~ne dni. Vrnitev bo po dogovoru, vsekakor pa bo v najve~ji meri odvisna od dobre volje udeležencev. Prispevek za pla~ilo izleta znaša 1500 SIT in vklju~uje prevoz, ve~erjo, glasbo, organizacijo in vodenje izleta. Prijave sprejemamo na Planinskem društvu Ptuj do petka, 21. decembra. Prostih je 50 mest. Vodil bo Tone Purg, predsednik PD Ptuj, ki se ob koncu planinske sezone vsem aktivnim ~lanom društva zahvaljuje za sodelovanje in želi obilico prijetnih planinskih doživetij tudi v prihajajo~em letu 2002! Tadeja Radek Po poti Ivana Potrča in Matije Murka Vljudno vas vabimo na 2. tradicionalni pohod po poti Ivana Potr~a in Matija Murka v sredo, 2. januarja 2002. Pohodniki se bomo zbrali pred knjižnico Ivana Potr~a na Ptuju. Tam se bomo vpisali v pohodniško evidenco, dobili pohodniške kartone in se ob 9. uri odpravili pod vodstvom vodnikov do Potr~eve rojstne hiše na Štukih. Za okrep~ilo bomo poskrbeli tudi na Herbersteinovi vini~ariji v Mestnem Vrhu, nato pa nadaljevali pot na Drsteljo do rojstne hiše dr. Matija Murka. Zaklju~ek pohoda bomo pripravili na turisti~ni kmetiji Pri Lacku, od koder se bomo vrnili na Ptuj po asfaltni cesti (5 km). Pohod bo ob vsakem vremenu. Potrebujete primerno pohodniško opremo in dobro voljo, za vse drugo bomo poskrbeli pri nas. Veselimo se druženja z vami. Pri~a-kujemo vas! Dodatne informacije na telefon 77 291, 71 zve~er. Pohodniki, ki pridejo na Ptuj z avtomobilom, lahko parkirajo na parkiriš~u pod gradom. Za Zreli vedež: Viktorija Dabič še Osterc, a vseeno optimisti~-no. V prvem pol~asu so se dobro držali in ta del igre se je kon~al neodlo~eno. V drugem delu igre so še dolgo vztrajali, tja do polovice, nato pa se jim je ustavilo kljub dobrim, predvsem pa številnim obrambam vratarja Tadeja Ber-li~a, saj jih je zbral kar šestindvajset. Zaklju~ek sre~anja je bil v rokah doma~ih, ki so prišli do pomembne zmage, Ptuj-~ani pa so zamudili priložnost za priklju~itev ekipam iz vrha prvenstvene razpredelnice, saj bi verjetno iztržili kaj ve~ kot poraz, ~e bi nastopili v kompletni sestavi. Danilo Klajnšek OB 15-LETNICI KMN POETOVIO MILA V sredo prihaja reprezentanca Slovenije V sredo, 26. decembra ob 18. uri bo v športni dvorani Center zanimivo malonogometno srečanje med ekipama Peotovio Mila in slovensko reprezentanco v malem nogometu. Srečanje sodi v okvir praznovanja ob 15-letnici delovanja KMN Poetovio Mila. Ob uspešnosti ptujskih nogometašev ter dolgi in predvsem bogati tradiciji bodo morda ravno Ptuj~ani tisti, ki bodo prvi premagali slovensko reprezentanco. Ljubitelji nogometa bodo zagotovo prišli na svoj ra~un, saj bodo na delu lahko videli nogometne velemojstre, kot so: Silvo Kornik, Boris Klinger, Franci Fridl, Vlado Kokol, Milan Emerši~, Robert Vesenjak, Emil Šterbal, Aleš Čeh, Nastja Čeh, Tomi Emerši~. Malonogometni spektakel pa se bo pri~el že ob 17. uri, ko se bosta pomerila Tomaž Poetovio Mila - Poetovio Mila mladi. Danilo Klajnšek MALI NOGOMET / MNZ PTUJ Rezultati zaostalih Skoke — Tenzor 2:5. Club 13 1:11, Skorba - SKUPINA A 1. AVTOELEKTRIKA BRAČIČ 2. [D RIM 3. TENZOR 4. AVTOLIČARSTVO KAC 5. ISMD HARDI 6. [KD SESTERŽE 7. ND SKOKE 8. BUTIK IVANA 9. TELEKOM 10. MACHO EXTRA 11. GOSTI[ČE PRI TONETU 12. JULIJA SKUPINA B 1. BAR GAJEC 2. RICKS CAFE 3. [D JUR[INCI 4. REMOS 5. TAMES 6. CLUB 13 7. NK SKORBA 8. LANCOVA VAS 9. DRAŽENCI 10. KOZMINCI sre~anj- skupina A: ND Skupina B: Draženci — Tames 3:4 4 3 10 4 3 10 4 2 2 0 4 2 11 4 13 0 4 2 0 2 4 112 4 112 4 112 4 0 3 1 4 10 3 4 0 0 4 4 3 10 4 2 2 0 4 2 2 0 4 2 2 0 4 2 2 0 4 2 11 4 10 3 4 10 3 4 0 0 4 4 0 0 4 27:5 24:9 14:9 13:9 12:9 5:9 10:10 4:9 9:19 7:12 7:21 4:15 24:8 26:11 11:4 14:8 14:10 22:11 13:17 14:18 5:30 9:35 10 10 8 7 6 6 4 4 4 3 3 0 10 8 8 8 8 7 3 3 0 0 ONL GORISNICA Rezultati 3. kroga: Žiher — SKEI Talum 6:3, Poetovio Ptuj — VO Moškajnci 5:0, Podgorci — Hidus 2:6 1. ŽIHER 3 3 0 0 20:6 9 2. POTOVIO PTUJ 3 3 0 0 13:0 9 3. SKEI TALUM 3 1 0 2 12:14 3 4. HIDUS 3 1 0 2 7:10 3 5. PODGORCI 3 1 0 2 7:15 3 6. VO MO[KAJNCI 3 0 0 3 5:19 0 OBČINSKA LIGA VIDEM Rezultati 4. kroga: Videm mladi - ŠD Zg. Pristava 6:4, NK Videm ~lani - ŠD Majski Vrh 3:6, NK Leskovec - NK Tržec 5:2, Šturmovec - KMN Majolka 4:12, ŠD Lancova vas - NK Tržec vete- 1. KMN Majolka 2.[d Lancovavas 3. [D Pobrežje 4. [turmovec 5. Videm - mladi 6. NK Videm - člani 7. NK Videm - mladina 7. NK Leskovec 9. [D Zg. Pristava 10. [D Majski vrh 11. NK Tržec - veterani 12. NK Tržec (-1) ZLMN ORMOZ Pobrežje 1:4 0 36:11 10 1 28:9 9 1 15:8 9 1 18:17 9 1 15:15 9 1 21:16 7 3 8:13 3 3 11:16 3 3 12:19 3 3 10:23 3 3 14:32 3 3 8:17 2 Darko Lah Rezultati 4. kroga v 1. ligi: Nova Slovenija - Tr-sni~arstvo Žiher 2:4, Kog - Zidarstvo Čurin 5:7, Mladost Miklavž - Cvetkovci 3:1, Holermous -Ivanjkovci 6:4, Belcont - RTV Kup~i~ 4:2, Ma-rinci Veš~ica - Pušenci 6:1. 1. BELCONT 4 4 0 0 30:12 12 2. PU[ENCI 4 3 0 1 19:12 9 3. ZID. CURIN 4 3 0 1 19:14 9 4. MLADOST M. 4 3 0 1 15:12 9 5. RTV KUPČIČ 4 2 0 2 24:15 6 6. MARINCI V. 4 2 0 2 15:10 6 7. TRSN. ŽIHER 4 2 0 2 14:13 6 8. NOVA SLOVENIJA 9. HOLERMOUS 10. IVANJKOVCI 11.KOG 12. CVETKOVCI 15:18 14:21 11:16 14:23 7:31 Rezultati 3.kroga v 2.ligi: NK Ormož ml. - Av-tošola Prednost 7:2, Mark 69 - Zadnja šansa 2:4, Slog Interieri - TSO Ormož 2:3, Pušenci vet. -Gostiš~e Akcija 4:5, Mladost Miklavž II - Borec 1:5, Litmerk prosti. 1. NK ORMOŽ ML. 2. MARK 69 3. BOREC 4. LITMERK 5. ZADNJA [ANSA 6. TSO ORMOŽ 7. GOST. AKCIJA 8. MLADOST M. II 9. PU[ENCI VET. 10. SLOG INTERIERI 11. AVT. PREDNOST 2 2 0 3 2 0 3 2 0 2 2 0 3 2 0 3 2 0 3 2 0 3 1 0 2 0 0 3 0 0 3 0 0 16:5 10:5 10:6 5:1 14:11 9:8 12:14 9:15 8:10 4:11 5.16 Uroš Krstič TEKMOVANJE MLADIH MNZ Ptuj je izvedla tekmovanje mladih v malem nogometu, ki so se ga udeležile tri ekipe. Prvo mesto je prepri~ljivo pripadlo nogometašem Vitomarcev Petlje. Rezultati: Grafis tiskarna — Tomaž Poetovio 1:1, Grafis tiskarna — Vitomarci Petlja 0:3, Vito-marci Petlja — Zomaž Poetovio 5:0. Vrstni red: Vitomarci Petlja 6, Grafis tiskarna in Poetovio Tomaž 1 to~ko. ZAKLJUČEK SRP V GORISNICI V soboto, 22. decembra, ob 10.00 uri se bo v športni dvorani Gorišnica pri~ela kon~nica tekmovanja za slovenski revialni pokal v malem nogometu. To bo že 16. prireditev. Na njej bo sodelovalo devet ekip, ki bodo razdeljene v tri pred-tekmovalne skupine, kjer bodo igrali po sistemu vsak z vsakim, zmagovalci skupin pa se bodo uvrstili v finale, kjer bo padla odlo~itev o nosilcu šestnajste lovorike. V skupini A so naslednje ekipe: Poetovio Mila Ptuj, Zavrh Strojna Nova in Vitomarci; v skupini B: Sayo team Ljubljana, Avtošola Prednost Gori-šnica in Bakara Zlatarstvo Grabušnik iz Maribora; v skupini C: Shark Branik Talci iz Maribora, ŠD Kozminci in ŠD Cerkvenjak. ZMAGA KADETOV DRAVE ASFALTOV V AVSTRIJI Z velikega mednarodnega turnirja v malem nogometu za kadete, ki je potekalo v avstrijskem mestecu Gnas, so se zadovoljni vrnili kadeti ptujske Drave Asfalti. Mladi ptujski nogometaši so prikazali dobro in tehni~no dovršeno igro in v svoji pred tekmovalni skupini najprej s 5:1 premagali Gnas, FC Stadlau z 1:0 in Sturm Graz 1:0. V polfinalnem sre~anju so z 2:1 bili boljši od sovrstnikov iz madžarskega Zalaersega, v finalnem sre~anju pa so z 2:0 premagali še ekipo Maribor Branik. Za Dravo Asfalte so nastopili: Primož Bren-holc, Damir Cingesar, Jani Ratek, Igor Čerpnjak, Marko Petek, Sašo Vaupoti~, Robi Bratkovi~, Kristjan Zajšek, Jan Šimenko, Branko Lah, Mario Juršek in Lovro Mileta. Ekipo je vodil trener Vladimir Kralj. 4 4 0 0 4 4 0 4 0 4 4 0 0 4 0 4 4 0 0 4 0 4 SOLSKI SPORT Koniana tekmovanja v odboiki, rokometu in košarki Učenci in učenke sedmih in osmih razredov osnovnih šol so končali medobčinska tekmovanja v rokometu in odbojki. ROKOMET Rezultati - učenke: OS Gori-šnica - OS O. Meglic 19:3, OS Ljudski vrt - OS Mladika 11:9; za 3. mesto: OS Olga Meglic -OS Mladika 11:9; za 1. mesto: OS Gorišnica - OS ljudski vrt 11:6. Koncni vrstni red: 1. OS Gorišnica, 2. OS Ljudski vrt (pr- r. -fs^f liiíáiu • IV J I i 4" tli itjîfM 'I OŠ Gorišnica - medobčinski prvaki v rokometu. Foto: Laura OŠ Gori{nica - medob~inske prvakinje v rokometu. Foto: Laura O[ Videm - medobčinski prvaki v odbojki. Foto: Laura vak MO Ptuj), 3. OS Olga Meglic, 4. OS mladika. Učenci: OS Gorišnica - OS Olga Meglic 47:8, OS Olga Meglic - Videm 13:27, OS Videm -OS Gorišnica 9:40. Vrstni red: 1. OS Gorišnica, 2. OS Videm, 3. OS Olga Meglic. ODBOJKA Učenke: OS Breg - OS Mladika 2:0, OS Markovci - OS Dornava 2:0; za 3. mesto: OS Mladika - OS Dornava 0:2; za 1. mesto: OS Markovci - OS Breg 2:0. Koncni vrstni red: 1. OS Markovci, 2. OS Breg (prvak MO Ptuj), 3. OS Dornava, 4. OS Mladika. Učenci: OS Hajdina - OS Žetale 1:2, OS Videm- OS Markovci 2:1; za 3. mesto: OS Hajdina - OS Markovci 2:0; za 1. mesto: OS Videm - OS Žetale 2:1. Koncni vrstni red: 1. OS Videm, 2. OS Žetale, 3. OS Haj- KOSARKA / REKREACIJSKA LIGA Favoriti še vedno nepremagani Tudi v tekmah četrtega kroga ni manjkalo zanimivih bojev, vendar bo še bolj zanimivo v petem krogu, ko se bodo pomerile nepremagane ekipe. Rezultati: Sd Cirkovce - Sd Ptujska Gora 94:50, Sd Kidri-cevo - KK Draženci 121:48, Sd Majšperk - KK Race 92:80, Neman - Oraci 58:72, Sd Destrnik - Veterani 58:102, KK Starše -Good guys tekma prestavljena. Lestvica najboljših strelcev: 1. Jože Kolaric (Cirkovce) 166 košev (povprecje 42), 2. Edi Hoj- nik (Kidricevo) 128 košev (povprecje 32), 3. Peter Trifkovic (Starše) 99 košev (povprecje 33), 4. Boštjan Kostanjevec (Veterani) 95 košev (povprecje 24), 5. Andrej Čabrijan (Oraci) 90 košev (povprecje 23) Pari petega kroga: Veterani -Sd Ptujska Gora, Good guys -KK Draženci, Sd Cirkovce - Sd Majšperk, Sd Kidricevo - Neman, KK Race - Sd Destrnik, Oraci - KK Starše Radko Ho,jak SKUPINA A 1. ŠD CIRKOVCE 4 4 0 + 194 8 2. ŠD MAJŠPERK 4 4 0 + 68 8 3. VETERANI 4 2 2 + 66 6 4. ŠD PTUJSKA G. 4 1 3 -48 5 5. KK RAČE 4 1 3 -83 5 6. ŠD DESTRNIK 4 0 4 -197 4 SKUPINA B 1. ORAČI 4 4 0 +112 8 2. KK STARŠE 3 3 0 +183 6 3. GOOD GUYS 3 2 1 +2 5 4. ŠD KIDRIČEVO 4 1 3 +2 5 5. NEMAN 4 1 3 -1 9 5 6. KK DRAŽENCI 4 0 4 -280 4 dina, 4. OS Markovci. KO[ARKA Tekmovanje so zakljucili tudi ucenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol v košarki. Rezultati finala: OS Mladika - OS Gorišnica 46:21, OS Olge Meglic - OS Breg 59:27; za 3. mesto: OS Gorišnica - OS Breg 37 : 20; za 1. mesto OS Olge Meglic - OS Mladika 62: 59. Konc-ni vrstni red: 1. OS Olge Meglic, 2. OS Mladika, 3. OS Gorišnica, 4. OS Breg. Danilo Klajnšek OŠ Markovci - medobčinske prvakinje v odbojki. Foto: Laura OŠ O. Meglič, Ptuj - medobčinski prvaki v košarki. Foto: Laura Košarkarski klub Kidričevo STRELSTVO Uspel Turnir samostojnosti V po~astitev dneva samostojnosti je Strelski klub Ptuj v soboto in nedeljo organiziral državno strelsko tekmovanje Turnir samostojnosti v streljanju z zračno puško in pištolo. Posamezna zmagovalca sta bila v streljanju z zracno pištolo Boštjan Simonič iz Kidrice-vega in z zracno puško Boštjan Gačnik iz Ljubljane. Isto število krogov kot zmagovalec je v streljanju s pištolo imel Mirko Moleh iz Juršincev (568 krogov), tretji je bil Matija Potočnik, Ruše, 567 krogov. Najboljša clanica Majda Raušl je bila šesta s 557 krogi, najboljši mlajši mladinec Simon Simonič s 536 krogi štirinajsti, najboljša mladinka Aleksandra Bezjak s 514 krogi štiriindvajseta. Ekipno je v streljanju z zrac-no pištolo zmagala ekipa I. pohorskega bataljona Ruše s 1683 krogi, drugi so bili strelci Kid-ricevega s 1664 krogi, tretji Jur-šinci s 1661 krog, cetrti Dušan Poženel Recica s 1619, peti Jur-šinci II s 1607 krogi, šesti Ptuj s 1602 krogi, sedmi Halo Cirkula-ne s 1598 krogi, osmi Ptuj-Petlja mladi s 1504 krogi in deveti Kidricevo II s 1394 krogi. V streljanju z zracno puško je zmagovalec Boštjan Gačnik dosegel 582 krogov, drugi Se-bastijan Žnidarič iz Ljubljane s 580 krogi, tretji Mitja Valen-čak, Elektro Maribor s 580 krogi. Ekipno je zmagala ekipa Telekom I Ljubljana s 1723 krogi, drugi Telekom II s 1717 krogi, tretji Terzin s 1708 krogi, cetrti I. pohorski bataljon Ruše s 1682 krogi, peta Radgona s 1672 krogi, šesti Kidrice-vo s 1682 krogi. Najboljše ekipe so si priborile Najboljši strelci s pištolo (od leve): drugouvrščeni M. Moleh, zmagovalec B. Simonič in tretjeuvrščeni Matija Potočnik. Foto: D. Klajnšek pokale, najboljši posamezniki pa medalje in prakticna darila. Organizacija tekmovanja je bila odlicna. Sodnika sta bila Jože Malek in Franc Simonic. Pokrovitelj tekmovanja je bila MO Ptuj, generalni sponzor pa znano ptujsko trgovsko podjetje Petlja Ptuj. SI STRELSTVO Slovenija - Hrvaška 2:6 V Ljubljani je v soboto potekal tradicionalni dvajseti strelski dvoboj med reprezentancama Slovenije in Hrvaške, ki so ga dobili Hrvati z rezultatom 6:2. Za reprezentanco Slovenije sta od-licno nastopila tudi clana strelskega društva Juršinci. Z zracno pištolo je v kategoriji mladincev slavil Simon Simonič s 554 krogi. V kategoriji clanic pa je Majda Raušl zasedla 3. mesto z odlicnimi 372 krogi. FIRST LIGA V Petišovcih je SK COAL organiziral tretji krog FIRST lige v streljanju z zracno pištolo. Tokrat je presenetila druga ekipa SD Juršinci, ki je nastreljala 1625 krogov. Posamezno je bil najboljši Zlatko Kostanjevec s 557 krogi, Janko Berlak je na-streljal 535 krogov, Rok Pučko pa 533 krogov. Prva ekipa SD Juršinci, ki nastopa v prvi državni ligi, je tokrat nastopila nekoliko slabše in dosegla 1633 krogov. Najboljše je streljala Majda Raušl 556 krogov, Mirko Mo-leh je dosegel 553 krogov in Simon Simonič 524 krogov. P.D. SPORT IN SPOROČILO ZA JAVNOST PTUJ / KNJIŽNI PRVENEC VLADIMIRJA SITARJA Izšla prva knjiga o kikboksu Vladimirja Sitarja poznamo kot odličnega nekdanjega športnika ter uspešnega trenerja in selektorja slovenske kikboks reprezentance, pa tudi odličnega organizatorja številnih tekmovanj. V Mestni hiši je Vladimir Sitar prejšnji teden predstavil svojo knjigo Kikboks, nastanek in razvoj v svetu in pri nas. Nekoliko presenetljivo, a resnično se je na predstavitvi zbrala smetana iz sveta športa, pa tudi iz politike in nenazadnje tudi veliko prijateljev Vladimirja Sitar- ja. Med njimi je bil tudi začetnik kikboksa v Jugoslaviji in človek, ki je ta šport prinesel tudi v Slovenijo, Emin Topič. Goste sta slavnostno nagovori- Vlado Čuš in Vladimir Sitar na slovesnosti ob predstavitvi knjige la Leo Kremžar, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, in župan MO Ptuj Miroslav Luci. "Knjiga združuje zanimive informacije o borilnih športih, legendah tega v Sloveniji in svetu vedno bolj priljubljenega športa, o organizacijah in tekmovanjih. Podrobno sem razčlenil podobnosti med karatejem, ful kontaktom, kikboksom in jih primerjam med seboj po izbranih kriterijih. Svoja stališča in poglede na popularizacijo kikboksa kot športa in tekmovalne discipline potrjujem z dejstvi in primeri z borišč po vsem svetu kot selektor državne reprezentance, pa tudi kot nekdanji tekmovalec. Knjiga je posvečena slovenskemu kikbok-su, vsem uspešnim tekmovalcem, trenerjem, sodnikom, pa tudi tistim, ki so tako ali drugače povezani s tem športom in so v težavnih časih vztrajali ter prispevali svoj delež k razvoju in uveljavitvi te privlačne športne discipline," je povedal Vladimir Sitar, avtor knjige. Danilo Klajnšek JUDO D^e zmagi Drave v Ljubljani V Ljubljani je potekal 38. mednarodni turnir v judu za pokal Nagaoke. Najbolj{a posameznika turnirja v ~lanski konkurenci sta postala dolgoletni ~lan Drave Denis Rus (sedaj Impol), ki je bil najbolj{i v kategoriji do 73 kg in Arijana Jaha iz Bosne, ki je bila zmagovalka v kategoriji do 57 kilogramov. Med ekipami so bili najbolj{i judoisti Bežigrada, med ženskami pa Sankaku Celje. V članski konkurenci je bil med zmagovalci tudi član ptujske Drave Aljaž Rogelj v kategoriji nad 100 kilogramov. Uspeh pa je v tej kategoriji dopolnil še Miran Plosinjak, ki je osvojil drugo mesto. Toda to še ni bil konec uspešnih nastopov za ptujski judoiste, saj je Jure Šegula v konkurenci kadetov (do 90 kg) v finalnem obračunu premagal Stražišarja iz Ljubljane in osvojil prvo mesto. V kategoriji do 60 kg pa je Nejc Murko z dvema zmagama zasedel 7. mesto, Luka Gajsek pa deveto. Pri starejših dečkih se je s tretjim mestom izkazal Rok Murko, peto mesto pa so osvo- jili Uros Tajhman, Jaka Kode-la in Rok Tajhman. Pri mlajših dečkih je drugo mesto osvojil Andrej Čuš, sedmo pa Tilen Vi-dovi~. DOBRI JUDOISTI JURŠINCEV Tudi judoisti Juršincev so bili v minulem obdobju zelo uspešni, saj so se s številnih tekmovanj vračali z dobrimi uvrstitvami in medaljami. Tako so se v Celju udeležili novoletnega turnirja za starejše dečke in deklice. Prvo mesto je osvojil Denis Brumen (do 66 kg), tretje pa Martina Hrga (do 57 kg). V Veliki Polani je potekal turnir najmlajših. Uvrstitve mladih Juršinčanov so bile naslednje: drugi mesti sta osvojila Bojan Kujavec (do 32 kg) in Nejc Šenkiš (do 34 kg); tretja mesta: Barbara Rižnar (do 26 kg), Julija Hrga (do 26 kg), Tomas Gra-ši~ (do 26 kg), Katarina Horvat (do 32) in Benjamin Marin (do 34 kg). Na Jesenicah sta na tradicionalnem božičnem turnirju naj- SAHOVSKI KOTIČEK Hitropotezno prvenstvo Ptuja za leta 2001 V decembru se je nadaljeval ciklus hitropoteznih turnirjev za društveno prvenstvo za leto 2001. Čeprav je na tekmovanju že vse odločeno, kon~ni zmagovalec bo mojster Gregor Podkrižnik, so bile borbe na decembrskem turnirju zelo zanimive. Sodelovalo je 16 igralcev ter so bili doseženi tile rezultati: Gregor Podkrižnik (ZSK Maribor) 13,5 točke, Simon Frangež (SK Hoče) 12,5 točke, Viktor Pernat 11 točk, Janko Bohak 10 točk, Dušan Majcenovič 9,5 točke, Viktor Napast 9 točk, Jože Čič 8,5 točke, Zlatko Roškar in Boris Zlender 8 točk, Miro Mihalič 7,5 točke itd. Razglasitev zmagovalcev in podelitev knjižnih nagrad bo po končanem poslednjem turnirju ciklusa za leto 2001, ki bo 2. januarja 2002 s pričetkom ob 9.00 uri v društvenih prostorih. Ljubitelj šaha, vabljeni! Janko Bohak ŠAHOVSKI TURNIR V SPUHLJI Sahisti iz Spuhlje vabijo vse ljubitelje šahovske igre, da se udeležijo tradicionalnega šahovskega turnirja, ki bo v sredo, 26. decembra, ob 9.00 uri v gostišču "Pri Majdi" v Spuhlji. Turnir je v spomin na preminula člana SS Spuhlja oziroma SD Ptuj Milana Seruga in Ferdinanda Supan-čiča. Za prve tri so pripravljeni pokali. Vabljeni so vsi šahisti, ne glede na kategorijo. Franc Pi~erko mlajših bila uspešna Barbara Rižnar z drugim mestom in Patrik Kokol s tretjim (oba do 26 kg). Judoisti Juršincev pa so v decembru organizirali turnir v moški in ženski konkurenci. Ta bi moral biti ob občinskem prazniku, vendar takrat ni bilo možno dobiti nasprotnikov. Tudi sedaj je bilo nekaj težav, vendar so le izpeljali začrtano. Pri moških so po pričakovanjih zmagali Juršin-ci I., drugi je bil Železničar iz Maribora, tretja pa je bila druga ekipa Juršincev. V ženski konkurenci je bil enak vrstni red. Vse ekipe so prejele lepe pokale. Danilo Klajnšek SPOROČILO ZA JAVNOST Gensko spremenjena hrana — realnost pred vrati Urad RS za varstvo potrošnikov je podprl skupen projekt nevladnih organizacij, Umanotere in Zveze potrošnikov Slovenije "Gensko spremenjeni organizmi -z informacijami in akcijami za možnost izbire potrošniko'v". Cilj uporabe genskih tehnologij je 'reprogramiranje' genskega zapisa posameznih rastlinskih in živalskih vrst z vnašanjem novih genov in beljakovin, ki jih ti določajo, v človeško prehrano. Preprosto povedano to pomeni, da bodo potrošniki uživali nekaj, kar se doslej ni uporabljalo v prehrani ljudi. Na Uradu RS za varstvo potrošnikov ocenjujemo, da vprašanja, povezana z uvajanjem genskih tehnologij v kmetijstvo in proizvodnjo hrane, niso niti abstraktna niti oddaljena od vsakdanjega življenja potrošnikov - neposredno in močneje se nas dotikajo kot katerakoli tehnologija v zgodovini človeštva. Prav zato je dialog med živilsko-prehrambeno industrijo, znanostjo, državo in potrošniki nujen bolj kot kdajkoli prej," je na novinarski konferenci Urada RS za varstvo po- SPORTNO PLEZANJE V Škofji loki konec DP 2001 Začetek maja v Kranju, konec pa kot že skoraj običajno novembra v Škofji Loki. To je državno prvenstvo v športnem plezanju, ki ga prireja komisija za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije. Prvenstvo je sestavljeno iz več tekem po raznih krajih Slovenije. Na vseh tekmah za mlajše in srednje kategorije so nastopali tudi mladi plezalci alpinistične športne plezalne sekcije PD Ptuj. Za letošnje uspehe na državnem prvenstvu lahko rečemo, da so na nivoju lanskih, ko so bili uspešni. V prvenstvu 2001 so nastopili štirje ptujski tekmovalci: najmlajši Antonio Kederman pri cicibanih, Tomaž Korpar in Miha Purg v kategoriji mlajših dečkov in najizkušenejša Mina Markovi~ med starejšimi deklicami. Ponovno je drugo mesto osvojila Mina Markovi~, takoj za državno prvakinjo Ano Ko- Tomaž Korpar se bori s smerjo. Foto: S. Zebec smač iz Zirov, ki pa pa jo je premagala junija na mladinskem svetovnem prvenstvu v Imstu (Mina - 5. mesto, Ana - 11. mesto). Med mlajšimi dečki sta Tomaž Korpar in Miha Purg zasedla 17. in 19. mesto med 29 uvrščenimi tekmovalci. Lep uspeh pa je dosegel tudi ciciban Antonio Ko-derman s 17. mestom med 34 uvrščenimi tekmovalci. Uspeh pa je toliko večji, ker se je pričel s plezanjem ukvarjati šele spomladi tik pred pričetkom DP in se izkazal s prizadevnostjo na treningih, zato je bil uvrščen v ekipo, ki je zastopala PD Ptuj v letu 2001. V petek, 7. decembra, se je s finalno tekmo v Slovenj Gradcu končalo tudi državno prvenstvo osnovnih šol v športnem plezanju. Mina Markovič zaradi bolezni ni nastopila, najbolje pa se je odrezal Tomaž Korpar in v kategoriji mlajših učencev zasedel šesto mesto. Sedaj pa morda še nastop na božično-novoletni tekmi v Jesenicah in leta bo konec. Potem pa ... Srečno! D. Šegula KIKBOKS Medob~insko prvenstvo V kikboks centru Ptuj je potekal tretji, zadnji turnir za naslove medobčinskega prvaka. Prvaki so postali: dečki do 125 cm: Andraž Silak; do 135 cm: Žiga Lačen; do 145 cm: Niko Kosec; do 155 cm: Denis Samperl; deklice do 135 cm: Anita Kupčič, do 145 cm: Adrijana Korez; nad 155 cm: Desa Repič; mladinci: do 50 kg: Jur-ček Horvat; do 60 kg: Andrej Bezjak; do 70 kg: Sandi Kolednik; nad 70 kg: Kristjan Slo-dnjak; mladinke: do 55 kg: Sabina Kolednik; nad 55 kg: Metka Skok; člani: do 65 kg: Milan Breg, do 75 kg: Darko Hercog, nad 75 kg: Matjaž Vindiš; članice: do 60 kg: Renata Po-lanec, nad 60 kg: Nadja Sibila Danilo Klajnšek STRELJANJE - TRAP Naslov Avgustu Kandri~u iz Ormoža V Gaju pri Pragerskem je pred časom potekalo državno prvenstvo v streljanju na glinaste golobe za veterane. Na tem tekmovanju se je dobro odrezal Avgust Kandič iz Ormoža, ki je osvojil naslov državnega prvaka ter v svojo zbirko samo dodal še en uspešen nastop. Zal so na uradne rezultate dolgo čakali, tako da šele sedaj lahko objavimo tudi uradne rezultate. Uspeh SD Trap Ormož pa je dopolnil še Franc Stajnko s tretjim mestom. Rezultati veterani: 1. Avgust Kandrič, SD Trap Ormož, 60, 2. Vlado Keber, Slovenske Konjice, 57, 3. Franc Stajnko, SD Trap Ormož. Danilo Klajnšek trošnikov, Umanotere in Zveze potrošnikov Slovenije poudarila Vera Kozmik Vodušek, direktorica Urada. Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je iz dolgoletnih izkušenj pri delu s potrošniki povedala, da "slovenski potrošniki nimajo dovolj informacij o možnih posledicah uporabe gensko spremenjenih organizmov na njihovo zdravje in okolje. Z akcijami in medijskimi nastopi želimo povečati osveščenost potrošnikov o problematiki uporabe GSO." Marjana Dermelj iz Umanotere pa je dodala, da je "v Sloveniji velik problem tudi to, da še ni zakonodaje, ki bi urejala področje namernega sproščanja gensko spremenjenih organizmov v okolje. Zaradi tega tudi ni nadzora nad uvozom gensko spremenjenih živil." Tudi Urad RS za varstvo potrošnikov se zavzema za čimprejšnjo zakonsko ureditev ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi, ki jo pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor, kot tudi trženje z gensko spremenjeno hrano, za katero je zadolženo Ministrstvo za zdravje. Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi naj bi bil sprejet v začetku naslednjega leta, posebna delovna skupina pri Ministrstvu za zdravje, v kateri sodeluje tudi Urad RS za varstvo potro- šnikov, pa pripravlja tri podzakonske predpise, ki bodo urejali trženje gensko spremenjene hrane. Prvi pravilnik, t.j. Pravilnik o novih živilih, bo omogočal prve odobritvene postopke za gensko spremenjena živila. Za postopke bo pristojno Ministrstvo za zdravje, vendar osnutek pravilnika predvideva zaenkrat le odobritev v Evropi že dovoljenih gensko spremenjenih živil. Namestnica direktorice Urada RS za varstvo potrošnikov Barbara Miklavčič je poudarila: "V primeru, da bi Slovenija uvozila tudi kak gensko spremenjen izdelek iz držav zunaj Evropske skupnosti, ki ni dobil dovoljenja na evropskem skupnem trgu, bi si ob vstopu v Evropsko unijo nakopala velike težave, saj bi se lahko znašel na trgu 'oporečen' izdelek, katerega bi morala seveda takoj umakniti s trga." Druga dva pravilnika bosta določala označevanje gensko spremenjenih živil, vključno z aromami in adititivi, vendar bo označevanje zaenkrat še zelo ohlapno in nepopolno. Proizvajalci in uvozniki bodo namreč primorani označiti le tista živila, ki v končnem izdelku vsebujejo sledove gensko spremenjenega materiala (gensko spremenjene proteine ali gensko spremenjeno DNK). Z omenjenimi predpisi bo Slo- venija uskladila trženje gensko spremenjene hrane in njenega označevanja z obstoječimi evropskimi predpisi, ki pa so priznano slabi, saj proizvajalcem hrane omogočajo, da se zlahka izognejo označevanju gensko spremenjene hrane. Zaradi močnih pritiskov potrošnikov so v intenzivnem procesu spreminjanja. Glavne spremembe revidirane evropske zakonodaje, ki se napovedujejo, so dosledno in natančno označevanje gensko spremenjenih surovin v hrani ljudi in živali. Zato, da pa bo to resnično tehnično izvedljivo, bodo države članice in seveda tudi Slovenija morale vzpostaviti sistem sledljivosti gensko spremenjenih organizmov v celotni prehrambeni verigi. "Sledljivost, ki se je zaradi pojava bolezni BSE začela pri mesu, postaja v Evropi eden glavnih stebrov pri zagotavljanju varne hrane nasploh. Trdim, da ob sedanjem razdrobljenem in neusklajenem nadzoru nad varnostjo in kakovostjo hrane med kar štiri različne inšpekcijske službe, Slovenija ni sposobna zagotavljati nadzora nad varnostjo in kakovostjo hrane," je zaključila direktorica Urada RS za varstvo potrošnikov Vera Kozmik Vodušek. Urad RS za varstvo potrošnikov POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Mali oglasi STORITVE ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj. POMAGAMO, svetujemo star{em in u~encem z u~nimi in govornimi težavami ter nudimo pomoč pri zgodnjem, osnovno{olskem in srednje-{olskem učenju angel{čine. Andal, d.n.o., Selska c. 34, 2251 Ptuj, tel. 02 782-29 81 ali 041 530-117. PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-1095. Prevozni{tvo Vladimir Per-nek s.p., Sedla{ek 91, Podleh-nik. DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190. POPRAVILO TV aparatov, vidorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{ilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571. • bogata ponudba vozil 4x4 • rezervni deli SUZUKI, SUBARU in l\/IARUTI • na zalogi zimske gume Svojim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in se nadejamo uspešnega sodelovanja tudi v letu 2002. Ne zamudite prazničnih popustov! INTEL Celeron 900 MB QDI Advance 101, Ram 128MB, Trdi disk 20GB, VGA nVidia TNT2 32MB, disiíetniií 1,44, CD-ROM 52x, zvočna i