LETO V.
LJUBLJANA, 8. JANUARJA 1927
STEV. 2
fcAROČNlNA ZA 1VCOSLA-VDO ČETRTLETNO DIN 15-CELOLETNO DIN 60/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI POjTNlNO/OOLA$l PO CENIKV/ POSAMEZNA JTEVILKA PO DIN 150, POŠT. *EK. RAt 13.188
A
/Ax
VQEDNl}TVO-IN'VPI)AVA VVČITELUKI-TIJKARNI/ L ROKOPISI JENE VRA-L CA-JO/ANONlMNlDO-m PIJIJENEPRIOBČV-lElO/POiTNINA-PLAČANA V-GOTOVINI
TELtfON ŠTEV. »0«.
Padel je še eden in to najboljši! Mrtev je oblastni čelnik
VALENTIN ŽIC
Stisnite srca in vrste! t t t
Oporoka brata Valentina Žica, oblast, čelnika Dalmatinskih Orjun in člana Glavnega odbora Orjune.
Ljubo!
Ja sam potpuno svestan ... Umirem miran ... Ti znaš, koliko sam pravedan ... Neka naši ništa ne čine ...
Pozdravi sve Orjunaše ... Neka ne napuste rad ... Neka ne dopuste nikome da gazi Orjunaške svetinje ...
Ja sam ispunio svoju dužnost . . . Učinio sam sve što sam mogao ... Nemojte zapustiti sela ... Ima mnogo čestitih ljudi po ss-lima .. Obilazite ih kao braču ... Pomozite im u svemu ... Oni su dobn...
Daj mi zastavu ... da poljubim ... Ne zaboravite Istru ... Sve za Veliku Jugoslaviju...
Vojska i Orjuna spasit če Jugoslaviju!
Smrt in zadnja pot oblastnega čelnika Orjun Dalmacije brata Valentina Žica.
Zahrbtni napad na br. Valentina Žica. —- Obupna borba. —■ Smrt in oporoka Orjunaša nacionalista.
Split plače za svojim najboljšim sinom. — Tisočglavi sprevod. — Govori orjunaških voditeljev nad krsto nacionalista - mučenika. —- Stanje težko ranjenih Orjunašev. — Napad na Orjunaše v Dubrovniku. — Grožnje • pokoljem vodstva Orjune. — Sklepi seje Glavnega odbora Orjune v
Splitu dne 4. in 5. januarja 1927.
UBIJAJO!
V dobi, kojse sklepa železni obroč neprijateljev krog naše države, ko fa« šistična Italija v svoji imperialistični megalomaniji izteza roke na Balkan in ne prikriva svojih aspiracij na »neod* rešeno« Dalmacijo, v dobi, ko bi mo« rali nastopati složno kot en mož ter pozabiti na vse notranje v bistviTTalcb malenkostne spore — najdejo se v naši sredi garjeve ovce — ki ščujejo neza»
vedne, da z bratomorno krvavo roko ubijajo one, ki so za to državo trpeli, zanjo borili in ki bodo, če treba tudi
v	bodoče radi polagali svoja mlada živ* ljenja na žrtvenik narodove svobode. Ne ubijajo nas nacionalistov v pošte« nem boju zunanji sovražniki, temveč lastni bratje, naščuvani in zaslepljeni si okrvavljujejo roke s krvjo bratov, ki jim propovedujejo slogo, edinsvo, lju« bezen, enotnost, poštenje in svobodo. Ni še dovolj žrtev padlih v vojni za
Orjunaši četniki!
Polen zanosa in vere v bodočnost je pri izvrševa* njusvoje orjunaške d o 1 ž* nosti padel smrtno zadet pod zahrbtnim udarcem razbojniškega noža naš nepozabni drug, oblastni e eln i k
VALENTIN ŽIC.
Njegovemu spominuse bomo oddolžilistem, da še s pojačeno energijo nad a? ljujemonjegovozapočeto delo in da še čvrsteje str« nemonaševrstev odbrano naše Ideje.
S p 1 i t, 4. januara 1927.
Glavni odbor vseh Or« jun je odlikoval na svoji seji, dne 4. januarja 1927. prezaslužnega brata Va< 1 e n t i n a z
»GVOZDENIM ZMAJEM«,
a jaz odrejam, da bodi v vidni znak naše tuge radi izgube	n e prežalj en e g a
brata o r j u n a š k i z n a k s 1 e« h e r n e g a O r j u n a š a ovit 40 dni od danes v črni flor. '
Junaškemu čelni k u VA« LENTINU ŽICU trikrat »SLA* V A« in V e č n a j a p a m j a tl
MARKO, Veliki čelnik.
osvobojenje, ni še dovolj žrtev umrlih po strašnih mukah v gnilih ječah, v katere so jih spravile narodne izdajice, ki še danes nekaznovani s ponosnim čelom hodijo med nami, ker smo jim
v svoji radosti nad svobodo in bratov« ski ljubezni odpustili, ni še dovolj per* sekucij nacionalistov v svobodni drža«
vi in ni jim še dovolj hijenam in nena« sitnim vampirjem krvi 12 naših zahrbt* no ubitih bratov — še hlepe po krvi in morilčeva roka je zadala smrtni uda«
rec junaškemu in odličnemu borcu br. Valentinu 2icu, oblastnemu čelniku Orjune Split.
A še jim ni dovolj — še napadajo in groze! Padli so naši junaki, ki bi bili raje žrtvovali svoja življenja za osvobojenje zasužnjenih bratov, a mo« tijo se oni, ki menijo, da s sistematič* nim ubijanjem naših vodilnih mož ubi« jejo naš pokrit, ker njih kri je žlahtno seme, ki poganja nov, številen sad, ker na njih mesta stopa stotine zavednih — vedno na žrtve pripravljenih borcev.
A ti bedni naš zapeljani narode, kako dolgo boš še mirno tr^d zločin« ske čine izdaj ic, hujskačev, goljttfoj^ in ubijalcev?
Mi ta hip ne grozimo, niti ne ob« upujemo! Pokojnega brata Junaka je spremila Orjuna do groba s pijeteto in ljubeznijo dano samo bratom. Sedaj je stisnila vrste in srca ter mirno čaka na ples, ki so ji ga pripravili oni, kateri so danes sedli na ministerske fotelje zato, da bi izvršili leta 1914 započeto delo — iztrebljenja vseh poštenih in čestitih Jugoslovenov. Kri je predrago« cena tekočina in gorje tistemu, ki jo nepremišljeno in v slepi strasti preliva, ker prišla bo gotovo ura, ko bo padla stoterno pomnožena nazaj na njegovo glavo! Orjuna si pere roke!
PREDZGODOVINA KRVA« VEGA 1. JAN. 1927 V KAŠTEL NOVEM.
Čitateljem je še gotovo v spomi« nu nesrečni spopad med! radičevci in Orjunaši ob priliki razvitja pra« pora Orjune vKaštel Luksi« č u dne 8. avgusta pr. leta. Spopad so povzročili nahujskani radičevci, ki so z neumestnimi demonstracija« mi žalili Orjunaše, dokler ni nastal med obema grupama metež, v ka« terem je bil z nožem ranjen radiče« vec Josip Grgin Markov iz Kaštel Novega, ki je na po« sledicah rane umrl. Z zlobno lansi« ranimi govoricami je bil osuimničen tega čina blagopokojni oblastni čel« nik dalmatinskih Orjun Valen« t i n 2 i c. Državno pravdništvo je odredilo njegovo aretacijo in ga sta# vilo v preiskovalni zapor. Na pod« lagi neizpodbitnih dejstev in izjav neštetih prič je bilo tekom preiska« ve točno dokazano, da je bil pokoj« ni za časa nesrečnega spopada od« daljen od mesta istega preko 600 metrov in da je čim je zvedel zanj takoj stekel mirit razjarjeno član« stvo. Na njegovo veliko žalost je bila njegova osebna intervencija že prepozna. Z ozirom na to dokazano .nedolžnost, ga je sodišče izpustilo in usmerilo preiskavo v drugo smer Izgledalo je, da bo nesrečni slučaj ostal pozabljen in da bo po doka# zani nedolžnosti poštenega br. V a« lentina z istega padel sleherni sum za izvršitev tega nesrečnega čina.
Dočim so vsa Kaštela že v prvi uri stala na stališču, da je pokojni vitežko občujoči Valentin povsem gotovo nedolžen, pa so ostale tem« ne sile in pričele kovati proti nje« mu, kot nositelju ideje Jugosloven* stva v preje radičevskem in komu« nističnem Pokaštelju črno zaroto, katere žrtev je postal na krvavo Novo leto 1927. Poznavajoči osvet* niško nagnenje Kaštelancev, so kli«
cali na osveto ter pričeli vpletati v svoje mreže i očeta pokojnega Gr« g i n a, ki je postal tako nezavedno orodje teh temnih sil in izvršil čin, katerega krvavi epilog ise je odigral na pomolu Kaštel Novega.
POT POKOJNEGA ŽICA V KAŠTEL NOVI.
Pokojni Valentin je bil neumo* ren pobomik orjunaške ideje in je isto razširjal sleherno uro svojega prostega časa. Dočim so drugi od« hajali na plese in v kavarne na za« bavo ni on priznal sebi niti urice odmora, nego takoj odšel z motor« nim čolnom ali avtomobilom v Po« kaštelje, kjer je imel v enem popol* dnevu po tri do pet sestankov, zbo« rov in poučnih predavanj. Tako se je napotil i na Novega leta okoli 12. ure iz Splita z motorno ladjico v Kaštel Novi, kjer je mislil prediva« jati orjunaške in poučne filme, nato pa nadaljevati pot do orjunaške ri« biške vasice O k r u g pri T r o g i« r u. Spremljal ga je njegov najbolj« ši četnik in pobočnik br. Milivoj Žile in priljubleni ljudski govor« nik br. A n to n D o m a z e t.
'V Kaštel Novem so s e ob 12%. vsi trije izkrcali in se napotili do gostilnice Berket, kjer so jih čakali odborniki tamošnje Orjune. Z nji« mi so ostali dalje časa v razgovoru, kakor tudi z orožniškim komandir« jem, ki je naprosil pokojnega brata Valentina naj ga obvesti, kdaj se misli vrniti v čoln. Potem so se vsi skupaj počasi vračali preko ce« lega mesta proti obali. Na čelu vseh je šel vedno brzeči pokojnik, za njim ranjeni M. 2 il e » poslednji pa br. D o m a z e t z nekaterimi Kašte* lanci. Žic je bil, kakor navadno ne« koliko zamišljen in ni pazil na oko« lico.
NAPAD.
Tako so dospeli do ogla zadnje hiše pred molom, kjer je nenadoma planil pred Žica oče M a t e G r« gin, ki se je že preje izprehajal nervozen po pristanu. V hipu je za« grabil nič slutečega in ne ga pozna* vajočega br. Valentina za levo roko, mu jo zavil na hrbet, poklek« nil in ga bliskovito sunil z golim nožem med rebra, da je ta za hip omahnil nazaj. Najsi je bil napad čisto nepričakovan, pokojni ni izgu« bil zavesti. Okrenil se je strelovito proti napadalcu, ga zagrabil za roko - in iztrgal nož iz rane. Pri tem pa je rano še znatno razširil. Napadalec se mu je iztrgal iz rok in pobegnil proti Kaštelu. Smrtno ranjen ven« dar ni omahnil, temveč si sam sle« kel srajco in pogledal, kje je ra* njen. Ostal je še par hipov na no* gah, nato pa se je zrušil tik pred ladjico v krvi.
Napadenemu pokojniku je ho* tel priteči na pomoč njegov poboč* nik Milivoj Žile, katerega pa je z nožem v roki zaustavil sin ubijalca Mate Grgin. Žile se je golorok spoprijel z njim in ga vrgel na tla, pri čemur pa ga je Mate Gr* gin ves čas obdeloval z nožem in
Stran 2.	  »O	R	J	U	N	A«	Stev.	2.
w w kJIC V« Cj»			
IleliilH tti i Ijilljai	* /k je najmodernejše urejena ter Izvršuje vsa tiskarniška dela od najpripro-1 /fr\ atejšega do najmodernejšega. • Tiska šolske, mladinske, leposiovne in 1 znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiska. — 1 \y/ Brošnre v malih in tudi največjita nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.	Okorn oprema ilostrir. katalogov, tenikov in reklam, listov. Lastna tvornica Šolskih zvezkov.	Šolski zvezki za osnovne in srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnice.
mu prizadejal 14 težjih in la^žjih ran. Skoro gotovo bi i on bil dio smrti oklan, da ni med tem eden iz* med Kaštelancev ustrelil na Grgina z revolverjem in ga ranil v nogo, da je zbog bolečine izpustil vsega okla* nega Žileta.
PRVA POMOČ.
Zločinski napad je vse navzoče zaprepastil. Naglo pa so se zavedli in odnesli ranjence v ambulatorij dr. M a t o j a c e , ki jim je nudil pomoč. Od tu so bili z ladjo prepe« ijani v Split, kjer so skušali zdrav« niki z vsemi sredstvi rešiti pokoj« nega oblastnega čelnika.
SMRTNE URE.
Br. Valentin je že na večer No« vega leta vedel, da bo moral umre« ti, kar je naznanil tudi domačim. Po prejemu sv. zakramentov je po« zval čakajoče Orjunaše naj pristo« pijo k njegovi postelji, da se pošlo« vi od njih. Prvi je pristopil k smrt« ni postelji nenadomestljivega so« borca br. predsednik dr. L. Leontič, h kateremu se je obrnil pokojni in mu dejal med občo tišino:
»Ljubo! Ja sam potpuno svije» stan ... Umirem miran ... Ti znaš koliko sam pravedan ... Neka naši nista ne čine... Pozdravi sve Orju« naše... Neka ne dopuste nikome da gazi Or junaške svetinje... Ja sam ispunio svoju dužnost... Uči« nio sam sve što sam mogao... Ne« moj te zapustiti sela... Ima mnogo čestitih ljudi po selima ... Obilazite ih kao braču ... Pomozite ih u sve« mu ... Oni su dobri... Daj mi za« stavu ... da poljubim ... Ne zabo« ravite Istru ... Sve za Veliku Jugo« slaviju...«
Ker ni bilo zastave pri roki, je snel nek prisotni oficir s kape znač« ko in mu jo ponudil, da jo poljubi. Pokojni jo je poljubil in dejal:
»Vojska in Orjuna re« š i t a zemljo!«
Ko so mu nato prinesli Orjunaši četniško zastavo, jo je poljubil in rekel: »Ljubo... zapamti i reci im sve ... što sam rekao... ne mogu više opetovati...«
Nato je poljubil starše, brata in sestro ter dejal najmlajšemu bratu Štefanu: »Zamijeni me u radu ... Pomozi Ocu ... Mene nestaje baš kad sam počeo pomagati...« Maj« ki in očetu je še dejal: »Ništa se ne bojte ... Vidite ... ja se ne bojim .. ničega... još nije gotovo... Budite mirni... Ja sam ... evo umiram.«
Nekoliko časa je še izgovarjal več ali manj jasno posamezne be* sede.
Predno je izdihnil sc je hotel še pretegnite in je rekel: ,Još ima... u meni... snage.«
Na mrtvaškem odru.
Iz bolnice so odnesli truplo po« kojnika v domačo hišo, kjer so ga po« ložili v orjunaški uniformi na oder in pokrili z or junaškim bataljonskim praporom. Jedva je bil dovoljen pri« stop občinstva, že se je pričelo roma* nje k njegovi krsti, ki je obsegalo vse sloje naroda od najnižjih do najvišjih krogov.
Vršili so se ganljivi prizori, ki so izvabljali i možem najtrdnejših sre solze v oči. Stari seljaki so plakali na glas in poljubovali mrtvo roko blagega pokojnika ter poveličevali nje* gove zasluge. Devojke so ga kitile z morjem rož in vencev, ki so ga po* vsem zasuli, da se je iz toplega zim* zelena belilo samo njegovo blago lice. Prihajali so ponižani in razžaljeni, brezpravni in zaničevani, katerim je bil drugi oče in molili ob njegovi krsti tako goreče, kakor še morda nikdar v cerkvi.
Pristopil je višji častnik, ki je preživel vse strahote krvave svetovne morije. Po licu, ki je ojeklenelo v po* gledu na grozote albanske tragedije, so polzele solze in roke so se mu dvignile do ovratnika na katerem je nosil eno prvih naših vojnih odličij. Z odločno kretnjo si ga je strgal z ovratnika in ga mu položil na mrtve grudi z bese* dami:
»Imej ga Ti! Zaslužil si ga stokrat bolje od mene!«
Nič manj dirljiv ni bil prizor, ko je stopil pred nemega viteza Žrtvova* nja mrki brat Veliki čelnik in stisnil v neizmerni grenki boli mrzlo dlan svojem najboljšemu padlemu sobor* cu in čelniku ter se poslovil zopet od enega najboljših, ki padajo okoli nje* ga v vedno ožjem krogu ...
Pogreb.
Točno ob 2. uri popoldne so se zbrali ob mrtvaškem odru člani Glav* nega odbora Orjune in se poslednjič poslovili od njega, ki je bil v besedah vedno zadnji, a pri delu za skupnost prvi. Slovo je bilo vojaško. Brez be* sedi in teatralnih gest. Mirno in krat* ko. Nato pa so odeli zvesti četniki svojega Čelnika z jugoslovensko tro* bojnico in položili na krsto pravične žrtve brtzkrajne ljubezni do Države in Kralja bataljonski prapor vezen v barvah one Jugoslavije, ki jo je tako neizmerno ljubil.
Iz hiše žalosti so nesli krsto člani Glavnega odbora vseh Orjun brat predsednik dr. Ljuba Leontič, br. Ve* lik čelnik Marko, br. podpredsednik Niko Bartulovič, br. blagajnik Jerko Čulid in br. Drejče Verbič. Za starej* šinstvo sokolske župe pa je nosil kr* sto br. dr. Lavš. Po cerkvenih molit* vah je pristopil h krsti
br. Marko Nani,
preds. Orjune Split in poveličuje delo pokojnika, katerega voljo in ide* alizem je strašno udarila kruta resnič* nost križajoča njegovo solnčno pot k vstajenju zasnovanih idealov. Zapu* stil nas je s svojo angelsko čistoto in plemenitostjo baš v hipu, ko je genij naše rase pod navalom osankov pred* vojnih izdajalcev ostal čisto osamljen. Govorniško nad vse lepi govor je kon* čal z besedami:
»Valentine, prej ko stopiš v hra* me Večnosti se obrni še enkrat k nam Tvojim sodelavcem in tovarišem. Tvo* ja včerajšnja oporoka nam bo kažipot za nadaljevanje dela v blagor te toliko ljubljene zemlje. Svet in blag spomin na Te, ki ju bomo nosili v naših dušah, naj Ti bogta v uteho, da smo Te vsi enako ljubili. Prepoji nas s Tvojim duhom in Tvojo ljubeznijo, da bomo z mislijo na Tebe dovršili po Tebi že tako lepo se razvijajoče se nam vsem tako ljubo delo.
Sprevod.
Po govoru se je pričel ob prisot* nosti desettisočglave mase naroda pomikati pogrebni sprevod, ki ga je otvorila trojica Orjunašev v kroju s križem. Za njimi sta šla siromašna de* ca in sokolski naraščaj s flori na ro* kavih. Za temi vojaška godba, sokolska fanfara z uniformiranimi četami Soko* lov in Sokolic, Sokoli v civilu. Na čelu štirih orjunaških baonov uniformiranih četnikov globoko tugujočih za nena* domestljivim čelnikom pa je svirala orjunaška godba z Dolnjega Kaštela. Težko so odmevali njihovi marševiti koraki med starodavnim ozidjem drevnega Splita ter se mešali s tužnim sviranjem druge or junaške godbe ko« rakajoče pred petimi bataljoni članov
v	civilu. Nato je sledila nepregledna vrsta vencev, ki jih jč bilo skupaj pre* ko 60. Najlepša sta bila venca Direk* torija Orjune in Velikega Čelnika.
Vence so nosile Orjunašice v kro* ju in Sokolice v kroju. Za venci pa so sc razvrstili prapori dalmatinskih Or* jun na čelu z barjakom Direktorija in Cetniškega udruženja. Pred v črnino zavitimi sokolskimi prapori pa je igra* la sokolska godba iz Dolnjega Kaštela, za katero se je razvrstila mnogobrojna splitska narodna duhovščina, ki je te* kom celega pogreba molila za mir duši pokojnega mučenika.
Krsto ovito z državno zastavo, po* suto z rožami ter bataljonskim prapo* rom so nosili uniformirani Orjunaši, Sokoli in Četniki izmenoma. Ob stra* neh so šle v belo oblečene devojke držeče robove preko krste položene trobojnice. Takoj za krsto je šla v čr* nino odeta devojka noseča na beli bla* zinici prelomljeno svečico, znamenje prerano strtega življenja. Za njo so se razvrstili sorodniki, na čelu naj* mlajši brat Štefan in sestra, Glavni od* bor Orjune, starejšinstvo sokolske žu* pe Split, veliki župan, mestni župan, komandant mesta s kompletnim oficir* skim zborom, razni drugi številni pred* stavniki državnih in privatnih institucij ter nepregledne množice naroda.
Kjerkoli se je turobna povorka po* mikala, so bili vsi hodniki zasedeni z gostimi špalirji naroda, ki je z iskreno boljo in prežet spoštovanja do padle* ga junaka, ki je mnogokrat izpostavil svoje življenje za blagor domovine, iz* kazoval istemu, da ve ceniti vsaj mrt* ve svoje najboljše sinove. Prizori pol* ni tuge in boli so se vrstili z vsakim korakom. Plakalo je vse staro in mla* do ter s svojim manifestacijskim ob* našanjem pretvorilo poslednjo pot po* kojnega borca v eno najglobjih mani* festacij zanj in Idejo, za katero se je boril in umrl.
Split komunistov, radičevcev in zajedničarjev je vrgel raz sebe masko, ki ga toliko kazi in podal enodušno priznanje ne samo Valentinu, nego i eni veliki Volji, ki hoče to našo Državo dvigniti do one popolnosti, kakršno so ji zamislili njeni borci v najtežjih dneh borbe za Osvobojenje. Orjuna — od vseh zatirana, preganjana in zaničeva* na je s pohodom svojega nemega Vite* za slavila triumfe Ideologije veze mrt* vih in živih, ki segajo preko groba, in ki so vzgojile rod borcev prezirajočih Mladost in Življenje v borbi za ustvar* jenje prevzetih idealov. Duh pokojne* ga' je bil, ki je objel tiste ure ves Split in razrušil zidove sovraštva, da so za* jedno plakali in poljubovali prapor vi* hrajoč nad krsto borca vsi od najna* vdušenejših Orjunašev pa do še pred par hipi zagrizenih radičevcev in ko* munistov.
Sprevod se je ustavil pred Kate* dralo, v kateri je nad krsto pomolilo svečeništvo. Globokoresno s.o odme* vale njegove besede pod tisočletnimi začrnelimi oboki in se mešale s himno zmage nad smrtjo: »Pokoj mu vječni!« katero je ubrano zapel sokolski pevski zbor.
Iz Katedrale so iznesli krsto zo* pet člani Glavnega odbora na trg, kjer je stopil pred ograjo Peristiia poznani narodni delavec, predsednik oblastnega odbora Split
dr. Ivo Petkovič, ki je govoril sledeči govor:
Ojagjeni rode i tužni zbore! Prebolne li uspomene kad se setimo onog dana kad je on kao ptiče iz nekog vilistana doletio u naše gnezdo eda ga oživi, obodri i raz* veseli.
Dohrli On k nama kao vitez iz div* nih priča vedra čela, bistra oka, nasmeja* nih usana, sa detinskom dušom a pun snage i poleta iz svog ubavog Aleksandro* va u bližini ugroženog nam- medaša. A mi drugovi videči ga prekaljena u svim rat* nim iskušenjima, patnjama i opasnostima hranili smo se nadom najlepših snova. On je sretan i presretan bio u našemu kolu, jer je znao da nam daje zanos i ushit. Svakog dana nam je sved miliji i potreb* niji bio. Večni Usud koji kobnom pisalj* kom več u praiskonu života svakom od nas odredi dužinu žjvotne staže, drukčije je bio odredio u svojoj neumitnoj odluci. I na ovogodišnje Novo Leto poput ne* umornog viteza pokuša svoj najlepši i naj* usudniji let.
Pun vedrine i nasmejanosti a osoko* ljen svešču da radi za silno i sveto Jugo* slovenstvo, ponese i tog dana luč velike savesne Misli i ljubavi kroz ono kaštelan* sko primorje, koje je On tako neizrecivo voleo i milovao. I pri osmehu sunca i po* smehu mora zadobi bolnu a neprebolnu ranu i pade on kao najpravednija Zrtva a neokupnja i neproceniva na oltaru lepše i svetlijo domovine.
To je bio njegov najvelebniji let, jer mi koji smo u ulozi samaritanstva za vre* me 'rata na bojnim poljima gledali posled* nje uzdahe naših heroja, slobodno možemo reči da ni oni najsvetliji ne dočekaše onom tvojom velebnom duhovnom snagom i ve* drinom prehladni i jezoviti dodir smrti.
Ti si na smrtnoj uri tražio zastavu velikog simbola i sa posmehom na usnama si ju celivao kao da si hteo reči: Oh kako je slatko umreti ogrejan od jedne velike
kad veliko Delo pomirenja jednokrvne brače izragjuju tako retki redovi svesnih i vrednih Jugoslovena.
Ko da Te zameni u Tvom ojadenom domu, ko du Te zameni u našim redovima, kad si u sinovljoj i bratskoj ljubavi bio najharniji i najpitomiji, a u radu bio prvi od prvih i bio utelovljcnje najpotpunijc dužnosti.
Gledamo te u zanosu uvek u žurbi kao da si podsvesno osečao svoj usud, naime, da ti je život kratak a da nedovr* šeno delo, koje se mora izvršiti, je mučno u ovom našem jadnom i nehajnom vre* menu.
Tvoje mrtvo telo biče pokojno tamo na večnom počivalištu na dogled Tvojih milih Kaštela, naših otoka, na dogled onih tvornica, gde se muče radnici i na dogled zagorskega krša, gde pate svakidanju muku težaci, koje si jedne i druge ti onako iskre* no i tiho voleo i milovao.
A sa višina, sa arkada Boga pravde i velikog oproštenja siplji utehu u bolne nam duše i prati duhom Tvojim naš pre* morni rad.
Oj sokole polomljenih krila, oj viteze suspregnutog jezda, oj Čelniče prenaglo zaspali harna če te se Orjuna sečati na vek.
Spavaj mirno, naša večna slavol
Od Peristiia se je pomikala nato po* vorka proti Narodnemu trgu, kjer se je nabralo med tem na tisoče naroda, ki je hotel čuti poslovilni govor predsed* nika vseh Orjun br. dr. Ljube Leontiča od svojega najboljšega sodelavca. Naj* si je bila zbrana tisočglava množica naroda je ni bilo skoro čuti besedice, da je vladala tišina, kakor ob povzdi* govanju v cerkvi. Čuti je bilo iz mase le pritajeno plakanje in sožalje pad* lemu junaku in pa rezka povelja or* junaških časnikov, ki so vodili spre* vod in razporejevali orjunaške unifor* mirane in civilne baone. Po kratki ža* lostinki vojaške godbe je stopil pred krsto predsednik vseh Orjun, br. dr. L. Leontič in nagovoril pokojnega, s sledečim govorom:
ČELNIČE!
Gledam Te nepomična, u strogom četničkom kroju, na ledenoj ploči mrt* vačkoga odra. Tako si, u Tvom omilje* lom stavu »mirno«, stajao uvek gotov bez prigovora da pogješ sa bremenom dužnosti tamo gde je Ideja tražila da budeš, živ ili mrtav.
Al’ gle, Ti si izuo pohodnu obuču!
Zar si umoran klonuo, neustrašivi i nesalomivi druže, večno budna mrtva stražo na pragu Otadžbine, pred ne* prijateljem koji nam ote Tvoju i našu Istru, i mnogo mnogo našega, da neza* sitan nadalje vreba i na ovo što od propasti spasiše najbolji sinovi Naci* je? — Ili Ti je dojadilo, neumorni pre* gaoče i putniče, da oreš ovu tvrdu i nezahvalnu ledinu, da putuješ po ovom očajno pustom i krvavom parčetu kore zemaljske koja još nije zvanično kršte* nd, Tebi i nama samo neprikosnoveno svetim, imenom Jugoslavija! valjda za* to, što se po njoj još dušmanski ganja* ju, sa lažnim krstom u ruci, kajinski sinovi zajedničke majke, gazeči bez* božno krv heroja i mučenika da ju pretvore u blato?
Ka da rasplete tragički čvor i od* goneta mističke simbole Tvoje prerane smrti, na Mlado Leto, kad se život no*
vi	ragja pun novih nada? — Da li sam tačno razumeo poslednje Tvoje reči koje sadrže tajnu smrti?
Ti si pao da uštedi ovoj zemlji još jednu grdnu sramotu surovom demago* gijom opijene lažne demokratije koja je divljački htela, da nagje svoj naj« gnusniji izražaj u izricanju strašne osu« de nad Tobom, nema žrtvo svoje retke čestitosti i nadljudske plemenitosti, u bezgraničnoj čežnji za slobodom slo« bodna svih sebičnih obzira.
Ti si prezreo sud »dobrih ljudi« da staneš miran pred Najvišeg Suca, ve« dar i sjajan pobornik svega što je od* abranim ljudima još vazdan dobro i lepo.
Ti si i mene odrešio da mogu, za* klet svojim životom ispred svih Or* juna, kojima si podigao nov žrtvenik večnoga ognja, da viknem glasno glu* hom svetu oko nas:
Valentin Žic nevin je, prav i pra« vedan kao raspeti Krist!
Ti ni jednom senkom sumnje na drugoga nisi hteo od sebe da odvratiš opasnost koja je vrebala iz busije na
ideale čovekove.
O, kako ih nema više u ovpj zemlji koji bi bili slični Tebi i onoj božanskoj plejadi jugoslovenske revolucionarne omladine!
Ti nikada ništa nisi tražio za sebe. Ni uoči smrti, veledušni četniče, u naj* težim časovima neizrecivih Tvojih mu* ka i neopisivo duboke boli, na rastanku
sa zdravom i snažnom svojom mlado* sti, ni tada, divni naš mučeniče, ni tada nisi tražio nagrade za svoju neproce* nivu žrtvu ... Ti nisi izustio kobnu reč osveta, jer ona nije drugo nego mrski odjek povregjenog egoizma i taštine.
»Ti znaš, koliko sam pravedan... Neka naši ništa,ne čine... rekao si mi angjeoskim mirom smrti, u odgovor onima koji su bezumnike terali na sve* togrdnu osvetu zlonamerno označujuči Tebe krivcem za delo u kojem nisi imao nikakva učešča, jer si, na svoju največu žalost, prekasno stigao da iz* ložiš svoj život samo da bi mogao osu* jetiti pokolj megju rogjenom bračom.
Ti si bio svestan, čega je i sva Or* juna svesna, da stotine glava omamlje* nih bljutavom klevetom ni stotine rgjom razorenih i ropstvom zairovanih telesa ne može naciji naknaditi Tvoj dragoceni život, jedan jedini.
Zato, u ovom opasnom času, govo* rim u Tvoje ime ovako:
Četnici Orjuna, ja se pouzdano na* dam, ja tvrdo verujem, ja sigurno znam, da čete Vi, vični da umirete za ideju koja jedina treba da živi večno, primiti bez prigovora oporuku Vašeg junačkog Čelnika!
Stisnite svoja srca i redove! Velik je pred nama cilj. Velik cilj traži ve* like žrtve. On se ne postizava sitnim računima neutralnih poltrona i komod* nih filistara, ni grubim razračunava« njem divljaka i zločinaca. On se ostva* ruje samo upornim i nezastavnim mar* šom po ravnoj liniji, bez obzira na pre* preke i žrtve; organizovanim pohodom disciplinovanih bataljona megjusobno povezanih bratskom ljubavi preko gro* ba i verom u konačnu POBEDU koja je samo naša.
(Dalie prihodnjič.)
Opomba uredništva. Cenjene na* ročnike prosimo, da nam oproste^ za* kasnelo izdajo »Orjune«, povzročeno po zakasnelem prihodu br. urednika Verbiča iz Splita, ki se ni mogel pra* vočasno vrniti zbog zastoja prometa na liški železnici. Vsled pomanjkanja časa je izšla ta številka »Orjune samo na dveh straneh s prvim delom opisa pogreba in smrti br. Valentinu Žica. Prihodnja številka izide v torek, dne JI. t. m. z drugim delom gorenje vse* bine.
lilkiit tol inili
izdeluje tovarna perila
GENICA VOJSKA
LJUBLJANA, Gosposka ulica 16. Izdeluje se tudi po meri.
Usta n o v 1 J e n o 18 5 2
TEODOR KORN
(preje HENRIK KORN) Ljubljena, Poljanska cesta 8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posode i* pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
V RESTAVRACIJI »POD SKALCO
misli i bez jauka spio si gorku čašu isku* šenja; znao si da te njezina kobna gorčina ne može mimoiči. I evo, brado! On najvrliji i najpožrtvovniji od boljih ostavlja nas
Tvoj čisti život.
Tebi, tako spašeni život, ne bi bio više onako drag, kao što Ti je bila dra* ga viteška borba i žrtva za uzvišene
r* II A nTI\I7 W \\A niDrtn Galanterija. * Norimberško, kratko in pleteno ] J v/d* lYl/\l\ 1 11\u nl/\l\lDv*lV blago. * Igrače. * Božjepotne potrebščine.	
GOSPOSKA ULICA If s 	■	L NA DEBELO! NA DROBNO!^]
Zn konzorcij listu »Oriona« odgovarja Dr el §9 Verbič, .— Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože Span.