»tev. t*. V Trem, »ottolo dM M. laniiarfa 1*18. Letnik XL. Uhmja vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob S dopoldne. Urertzuitvo t JUc« Sv. PranttSkj As-Jkc^t «- 20. L nadstr — Vsi <3^ rt J se pofcijajb ure*ai»w ItsU. Netranfcirmnj pisma se a« ^rejeasa)« hi rokeptei *• nc vr»£a)o. Udajftteij hi odjavami tmdaik Stefcn Oodina. Lastnik konsordj Ni — Tlak ttatame .Edinosti", vpisane zadruge a oaejetihp aoroftvom v Trstu, ulica Sv. FrsnČiBu AsUkcga K. 301 Telefon urediva in uprave Štev. 11-57. Naročnici znala: Za ceio leto . ......K 24*— #a sol leta........................'J"" a M nos«.................. fr Za ictfcliska lidaja aa cd« !et*.......• o-» iapofkta................. 2-00 Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vio. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka na-ialjna vrsta.............2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti'. Naroinina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti*. — Plača in to2i se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Franči&a Asiikega št 20. — PoStnohranilnični račun Št 841.652. Ha PoUsbem u splošnem mirno. - Ob Dunolcu hudi nrflllerilsM V Karpatih mir, v Vzhodni Prusiii položaj nelzpremenjen. - Nemiki uspehi pri Selssonsu. Z avstrtlsKo-rusiiega bolitfa. DUNAJ 13. (Kor.) Uradno se poroča: 15. januarja. Dočim je prišlo na fronti na Rusko -Poljskem le mestoma do artiljerijskih bojev in do streijanja s strojnimi puškami, je bil včeraj ob Dunajcu hud artiljerijski boj. Posebno naša težka artiljerija »e učinkovala dobro. Razstrelila je neko veliko skladišče nasprotnika in uničila po par stre-ifIs i,e.Lo žč pred \eč dnevi debro postavljeno sovražno težko baterijo. V Karpati!* vlada mir. Pritekajoči mraz vpliva na bojne akcije. Namestnik šeta generalnega štaba, pl. Hoier, iml. _ 1 r.3nišIi9-rusHe5a bojišča. BERLIN 15. (Kor.) \Voltfov urad poroča: Veliki glavni stan, 15. januarja. Vzhodno bojišče. V Vzhodni Prusiii in na severnem Poljskem nobenih izprememb. Napadi na Poljskem, zapadno od Visle, počasi napredujejo. Pri zavzetju nekega oporišča, severovzhodno od Rawe, smo ujeli 500 Rusov in osvojili tri strojne puške. Silni ruski proti-napa Ji so bili odbiti z najtežjimi izgubami za Ruso. Vrhovno armadno vodstvo. Z nemšKO-frnncoskegu bojišče. BERLIN 15. (Kor.) VVolffov urad poroča: eliki glavni stan. 15. januarja. Zapadno bojišče. Preu .. c si en dom so se pojavile včeraj sovražne torpedovke in nekaj manjših plovi!. ki so se približale obrežju na >4 km. Francoski napadi na obeh straneh No-tredame de Lorette, severozapadno od Arrasa. so bili od naših čet odbiti. Pred osmimi dnevi pri Ecurie, severno od Arrasa sovražniku odvzeti strelski jarek, ki so ga zasedli deli neke naše stotnije, smo včeraj izgubili. Boji na tem mestu so danes zopet v teku. Severno in severovzhodno od Soissonsa je severni breg reke Alsne definitivno očiščen sovražnika. Nemške čete so osvojile v neprestanih napadih kraje Cuffies, Crouyf Bacy le Long. Missy m zašelja Vauxret in V.rrerJe. Naš plen iz tridnevnih bojev severno od Soissonsa znaša dosedaj 5200 ujetnikov« 14 topov, 6 strojnih pušk in več re-vol verskih topov. Francozi so imeli težke Izgube. 4 5000 mrtvih Francozov je bilo najde nI a na bojišču. Umikanje južno od Alsne je bilo pod ognjem našlli težkih baterij. Kako zelo so se izpremenile razmere napra j prejšnjim vojnam, kaže primerjanje tu opisanih bojev z dogodki Iz L 1870. Četudi se pomen bojev severno od Soissonsa ne more primerjati z onhn bitke z dne 18. avgusta 1870, odgovarja vendar iiriaa bojišča približno oni fronte Grave-lotte - St Pri vat, francoske izgube od 12. do 14. januarja 1915 pa najbrže znatno presegajo izgube Francozov z dne 16. av-g?«$ta 1870. So\ razni napadi severno od Verduna, pri Consenvoje, so se ponesrečili. Več so % raznih napadov na naše pozicije pri Ailly. južno od St. Mihiela, je bilo, potem ko so dospeli mestoma notri \ naše sprednje jarke, s protinapadi odbitih s težkimi izgubami za Francoze. V zadnjem napadu so zavzele naše čete sovražne pozicije. a |*h potem, ko so bile popravljene lastne pozicije. p>r,oČi zapustile prostovoljno in brez bo|a. \eznaten narad pri Mesnile, severovz-bmL io od St. Die. so naše čete odbile. \ ostalem so se vršili v Vogezih le ar-ti'ierijski bojt Vrhovno armadno vodstvo. I3EKLIN 15. (Kor.) Vojaški sotrudnik lista >Lokalanzeiger« piše o bitki pri Vregrv: V sled pred cesarjevimi očiri izpeljanega napada na visočine pri Vregny so napadi z dne 12. t. m. na visoCine pri C u mesu in Crouv pridobili na pomembnosti in sicer na ta način, da se je ost za-gozde. r i se je tu zarinila v francoske vrste, raztegnila v širjavo 9 kilometrov. Angleški in nemški načrti, kako bi se skrajšala vojna. KOELN. 15. (Kor.) List »Kolnische Zei-tung j ure. Vsled gostih nasadov je bilo nemogoče videti dalje kakor sto jardov. Ker so bili topovi nekoristni, so ostali na krovu transportne ladje v zunanjem pristanišču in so streljali te na mesta, ki so bila vidna. Naše čete so prišle ob M>3 popoldne pod ogenj pušk in strojnih pušk. Orenadirji so prišli v gostem grmovju v hud ogenj, a so se vzdržali v svojih pozicijah. Polk Ro-yal North Lancashire in Kashmer Riffles so prišli kmalu naprej in so udrli v mesto Tango. Vsled gostih grmov in vsled raztresenja polkov je bilo nemogoče poslati pomoč. Angleške čete so se zato ponoći neovirano umaknile v utrjeno pozicijo V* milje zadaj, kjer je bilo nemogoče priti do obrežja in se vkrcati. Nemci so imeii 2—3000 e v roških čet, dočim so bili naši 14 dni na morju. Napad se je vršil v težavnem ooemlju. Vsaka v grmu skrita hiša je bila pripravljena za obrambo. PRETORIJA 15. (Kor.) Glasom nekega uradnega poročila je poveljnik Vanzyl dne 12. t. m. zasedel Romanstrift, glavni prehod čez reko Oranje na nemško ozemlje in odšel proti severnemu bregu, kjer se je vršil boj z nemškimi patruljami. Nemci so se umaknili v severni smeri in so bili popoldne dve milji od Trifta presenečeni. En Nemec je bil ubit, eden ranjen in ujet. Ostanek se je umaknil proti Bloenfon-teinu.__ SirOnoviii pOireS i> iiuiiji. RIM 15. (Kor.) »Messagero« objavlja pripovedovanje nekega iz Magliano dei Marži došlega begunca, glasom katerega je potres uničil tamkaj več kakor 1500 lju. di. Le okoli 200 oseb se je zamoglo rešiti. Ogenj dokončuje delo razrušenja. RIM 15. (Kor.) Popoldne je obiskal kralj v bolnišnicah se nahajajoče ranjence. RIM 15. (Kor.) »Messagero« poroča: Število v Avezzanu pod razvalinami ležečih žrtev se ceni na 11.000. V kraju Cap-padocia hiše niso, da bi bilo mogoče prebivati v njih. Cerkev se je podrla. Narod tabori na planem po s snegom pokritiii cestah. V Castcllu del Fiume so se podrle skoraj vse hiše. Iz podrtin so zvlekli samo 20 mrtvih. Boje se, da jih je še 30 pod podrtinami. Od Albe Fucense ni ostalo ničesar. Zdi se, da si ni nihče rešil življenja. Scurcola - Marsicana se je do polovice podrla. Labelle je sama podrtina, pod katero leži na stotine ponesrečencev. Od 900 prebivalcev se jih je rešilo samo 30. Magliano del Marši je na pol podrt. 1300 ljudi je tam baje zgubilo življenje. Cese je popolnoma uničeno. Od 500 stanovalcev je 30 rešenih. V Capelle del Marši, ki je sama razvalina, je poginilo 1300 ljudi. Porušen je tudi San Benedetto. Skoraj vse, 300 glav broječe prebivalstvo, leži pod razvalinami. Porušena sta dalje kraja Ortuchi in Gioia del Marši, kjtr je bilo 2400 odnosno 3500 prebivalcev. Od kraja Peščina je ostal ohranjen samo četrti del: v tem kraju je polovica prebivalcev, namreč 4000 mrtvih. AVEZZANO 15. (Kor.) — Ugodno vreme pospešuje rešilno akcijo čet in pomožnega kora. Noč je bila zelo m z'a. vendar se ie delo pridno nadaljevalo. Potrjuje se vest, da je samo deseti del prebivalstva ušel smrti. Rešenih je bilo še nekaj ponesrečenih. Po nekaterih mestih se čuje Še stokanje pod razvalinami Delajo se priprave za pogreb mrtvecev, ker mrtva trupla že precej smrde. Minister za javna dela je obhodil razvaline mesta in dal nadaljna navodila. . RIM 15. (Kor) — Generalni nadzornik v ministerstvu za notranje zadeve je s kraljevim dekretom imenovan kraljevim komisarjem. Dana mu je polnamoč, da odredi v s p trebno v olajšanje po potresu dne 3. t m povzročene bede. Dekret obsega tudi izjemne odredbe, ki soglašajo z onimi i/dan mi za časa potresa v Mesini. gkde odločitev v posestnih in las ninskil. vprašanjih, glede potrjenja smrr , varuštva preostalih in mladoletnih ;n Izvrše-v nj« del. _ Avstrijski volno posolilo. DUNAJ 15. (Kor.) Blagajna vojnega po* sojfla je dovolila do 31. decembra pri vseh n ralr ih mestih skupnega posojila kr n 45,411.00». Cb tega posojila je ptačaii z ozirom na do sedaj uplačana odplačila Še 43,954.000 k on. Največ posojila je izkazala nabiralnica na Dunaju in sicer 33,167.000 kron, to je 77 odstotkov vsega posojilnega stanja Največ d voljenih p sojil je majhnih. Uporaba blagajne vojnega pose jila ;e v obče malenko-1-nega razstžja. Tudi /a č sa podpisovanja v jnega po soji a so se stavile le majhne zahteve in za u llačevanje likvidirani zneski so dosegli komaj svoto 15 milijonov. Inspekcijsko potovanje nadvojvode Frana Salvatorja, KRONSTADT 15. (Kor.) Nadvojvoda Fran Salvator se je pripeljal včeraj s„ posebnim vlakom semkaj v svrho nadzorovanja vojaških zdravstvenih zavodov. Mlnisterijalna naredba glede prepustitve toliko vsakovrstnega žita, kolikor ga kdo sam ne potrebuje za lastno porabo. BUDIMPEŠTA, 15. (Kor.) Uradni list razglaša ministerijalno naredbo, na podlagi katere je vsakdo obvezan, prepustiti na poklic upravnih oblasti v ta namen zasnovanemu gospodarskemu odboru proti takojšnjemu plačilu toliko pšenice, rži, ječmena in ovsa, kolikor je po prevdarku oblasti ne potrebuje sam za svoje domače in gospodarske potrebe. Pri rekviziciji bo sodeloval pooblaščenec poljedelskega mini-sterstva. Ta naredba se je izdala vsled tega, ker so morale bolnišnice in tudi veliko vojaških bolnišnic vsled pomanjkanja moke naročati moko iz zelo oddaljenih krajev. Nove ameriške vojne ladje. WASHlNGTON 15. (Kor.) Mornariška komisija reprezentančne zbornice se je zedinila, da naj se gradi letno po dve kri-žarki, 6 rušilcev in 17 podmorskih Čolnov. Lavina razrušila celo vas. S1TTEN 15. (Kor.) Vas Ober Gesteln v Ober \Vallisu je včeraj zjutraj neka lavina deloma popolnoma porušila. Na mnogih krajih je vas popolnoma izravnana. Prebivalci so se zamogli še pravočasno rešiti iz hiš. Žitni trg. DUNAJ 15. (Kor.) Danes je bilo za novo koruzo, ječmen in oves nekaj zanimanja. Glede pšenice in rži nobene kupčije. Vreme oblačno. VRATISLAVA 15. (Kor.) Pšenica 25.20, rž 21.50, oves 20.60._ Sporazumljenje med Italijani in nami? Včeraj smo priobčili na tem mestu o tem predmetu po en glas iz hrvatskega in slovenskega tabora in smo naglasili, da se ta dva glasa izpopolnjujeta. Res je sicer, da jima je bil vir ali povod različen. »Hrvat« je pisal v prvi vrsti o razmerju med nami in Italijani z ozirom na državnopravna stremljenja Italije na račun naše monarhije; »Soča« pa je razpravljala o potrebi in o možnostih sporazuma med nami in Italijani v notranjem naše države same brez ozira na aspiracije Italije in na dogodke onkraj državnih mej sploh. Tudi mi hočemo napisati nekoliko misli o tem poslednjem vprašanju, dočim se glede enuncijacije v »Hrvatu« omejamo na ponovitev konstatacije, da je zagrebški list zaklical Italiji in Italijanom: ne po-sezajte sem črez, ker tostranska obal je slovanska last, naša tla, do katerih nimajo ne Italijani ne Italija nobene pravice, ne po naravnem, ne po zgodovinskem pravu! »Soča« iziavija, kar smo tudi mi že tisočkrat izjavili: da bi bilo mirno spora-; zumljenje med nami in Italijani v okvirju te monarhije ne le potrebno in koristno za obe strani, ampak tudi — možno. Ali pa dostavljamo, da bi bilo celo igraje možno ob pošteni in blagi volji. »Soča« govori Italijanom na srce s prepričevalnimi argumenti: z nevarnostmi, ki utegnejo zagroziti v teh viharnih časih nam in njim; z dejstvom, da nam je usojeno skupno življenje na istih tleh, iz česar sledi imperativna potreba skupne brambe, in — slednjič — da se moremo skupno zavarovati proti vsaki nevarnosti. Jasneje in prepričevalneje pač ni treba predočati Italijanom potrebe in koristi mirnega, poštenega in trajnega sporazuma med nami. Vzlic temu pa, da izjavi v »Hrvatu« in v »Soči* izvirati iz različnih vzrokov, povodov in pogledov na dogodke, ki se odigravajo sedaj okolo nas, vendar izpopolnjuje ona v »Hrvatu« to v goriškem glasilu: dočim to poslednje polaga težo v dokazovanje potrebe sporazuma, pa ona v zagrebškem listu z malo besed, lapidarno, kaže na najenostavnejo in najkrajšo pot do takega sporazuma, besed, ki vsebujejo veliko resnico. Nam je v pravico in dolžnost — pravi — »da branimo sebe, svoj narodni značaj in teritorijalno celokupnost svoje zemlje v imenu prav tistih princi-nov, ki so ustvarili današnjo moderno Italijo«. Ista logika iz zgodovine preporoda in ujedinjenja Italije, ako jo apliciramo na življenje v okvirju naše monarhije, torej na razmerje med nami in Italijani v tej državi, zahteva od avstrijskih Italijanov. naj začno enkrat uveljavljati nasproti nam tiste principe, na katere oni sami naslanjajo vse svoje narodno-politično življenje v tej državi, vse svoje zahteve in aspiracije! Kakor zahtevajo oni za-se v imenu principa narodne avtonomije neoviran razyoj vseh svojih narodnih sil; kakor zahtevajo za-sc šole v svojem materinem jeziku, kakor zahtevajo vso upravo v tem jeziku, kakor zahtevajo, da je uprava vseli njih kulturnih in narodnih interesov v njihovih lastnih rokah: istotako zahtevajo od njih logika, pravičnost in zvestoba in spoštovanje do teh principov, da jih uveljavljajo tudi nasproti nam!! Če jim je princip narodne samouprave, torej narodne svobode, res svet, če jim jc ta princip res tako visok, da vidijo v njem garancije za svoj narodni obstanek in svojo narodno bodočnost, potem zahteva od njih tudi njihova lastna življenska korist, da spoštujejo svetost te pravice tudi preko one meje,' kjer naj ta princip nudi varstvo in zaščito drugim, posebno pa še, ako jim Mran XI. .EDINOST" štev. 16. V Trstu, dne 16, januarja 1915. driigi. ter ii . da žive s temi > drugimi« isto življenje: na istiii tleli, pod istimi ob istiii dolžnostih in pod težo ? oh Kajti če oni sami nc spoštu-i principa vsikuar in povsodi, če i bi njegove dobrote uživali tudi jo in gazijo V blato, potem da-iai~r d rudiju faktorjem, ki imajo moč nad nji: ii. opraviCcnje. da ne spoštujejo tega principa napram Italijanom! Naši Italijani naj ne pozabijo, da se kolo dogodkov vrti in da zida na pesek oni, ki se — kakor so delali oni vedno doslej — zanaša le na slučajnosti raznih ugodnih zistemov in političnih konsteiacij: naj ne pozabijo, da jamstva za svoj obstanek mora ustvarjati narod iz sebe in v pravem razumevanju svojega položaja — da išče medsebojne podpore s tistimi, ki imajo žnjiin analogne interese. In »Soča < je pravilno obrazložila Italiianoin ta analogni interes, ki iih nakazuje na nas: * Nikdo ne more govoriti o kakih koncesijah, kajti, kakor je možno, da Italijani tozadevno odstopajo Slovencem nekaj svojega dosedanjega užitka, tako je lahko možno, da mi Slovenci zagotovimo Italijanom mirno življenje, uživanje narodnostnih pravic za nedosledne čase bodočnosti.« To je prava, resnična beseda, ki jo pa mi izpopolnjujemo v smislu, da ni le *la-hko možno«, da mi Slovani zagotovimo Italijanom mirno narodno življenje, marveč, da jim brez prijateljskega sporazum-Ijenja z nami nikdo v tej državi ne more zagotoviti takega življenia! Istotako pa bi jim sporazum z nami dal neomajno jamstva. da od naše strani ne bi nikdar grozila kaka nevarnost njihovemu narodnemu življenju. Kajti: predolgo smo pogrešali samosvojega narodnega življenja, da ne bi se klanjali pred njega veličino, ali da bi je hoteli skruniti s krivičnostjo komurkoli na škodo. Baifcana da nima srbska armada nobenili , montur, da primanjkuje orožja in municije. Srbski vojaki da so oblečeni v cunje, brez čevljev in da se nam predajajo, ne da bi se upirali. Balkanski strokovnjaki so prezrli najprej eno. Srbska armada je bila od leta i i 906 oborožena za vojno, ki sta jo hotela : Srbiia in Rusija in za katero se je nabra-! lo mnogo srbskega, francoskega in ruske-1 ga denarja in za katero so delali arzenali i vseh treh držav in zraven še Anglija. Srbija in njeni pomagači so založili relativno majhno armado, bogato z vsem potrebnim orožjem, ki ga je bilo v izobilju. Konstatiramo zato, kar smo sami videli, z lastnimi očmi: Srbska armada je oblečena dobro in praktično. Nekoliko primitivna oprema odgovarja majhnim življenskim potrebam srbskega kmeta. Srbska puška (tudi v balkanski vojni*uplenjene turške) je na višku orožne tehnike. Topovi našega sovražnika so pa žalibog še preveč izvrstni. O kakem pomanjkanju municije ne more biti niti govora. Infanterist je imel začetkom boja redno po 300 patron pri sebi. Da ima srbski vojak končno naravne vojne zmožnosti, to pa menda sploh ni bilo znano. Srb je iako hraber, silno pretkan, žilav, vztrajen, se niti ne zmeni za lastne potrebe in ubogljiv. Kateri oficir bi hotel še več od svojih podložnih?! Srbija bo podlegla ob bravuri naših čet, ne pa morda radi slabe organizacije armade. kakor trobijo vedno v svet naši »poznavalci balkanskih razmer«. Dunajska Zeit z dne 14. januarja, objavlja sledeče pismo z balkanskega bojišča : Zelo poredkoma prihajajo poročila iz monarhije k armadi in če pridejo, jih pogoltnejo vojaki z neverjetno poželjivostjo. časopisje tvori redko zvezo z duševno kulturo domovine. Da se lista s pravo ne-potrpežljivostjo, dokler se ne najdejo prave slike naših dejanj, je čisto razumljivo. Dunaj žalibog ni reven na patentiranih s poznavalcih Balkana . Domišljiji, neskaljeni po nobenem poznanju taktičnega položaja, se imamo že precej od pričetka naše balkanske vojne zahvaliti za razna neokusna poročila o predstojećem popolnem polomu srbske armade, o strašno slabem oboroženju v srbski armadi, o dezer-tacijah en masse, o lakoti in uporih za hrbtom sovražne armade. Te vesti vsekakor nimajo nobenega drugega namena, kakor da se zadovolji puhlosti njihovih avtorjev. Mi, ki gledamo že dolge tedne srbskemu sovražniku v obraz, ki se bijemo ž njim In prelivamo kri skupno ž njim, zahtevamo pravo in pravično upoštevanje nasprotnika. To pa zahteva predvsem naša čast! Srbska armada je v kvalitativnem oziru najbrže še močnejši nasprotnik kakor vse druge armade, ki se nahajajo z nami v vojni. Da imajo Srbi izkušnjo treh vojn in da je ta izkušnja vredna več kakor vsako vežbanje v miru, o tem mora biti prepričan vsak. \sak bo tudi priznal, da pozna srbska armada svojo deželo bolje kot mi in da jo zna tudi bolje izrabiti. Ali ni marsikateri rpoznavalec Balkana« že o pri-četku naše ofenzive pomislil na to, da bo bogata srbska zemlja poprej skrbela za prehranitev domače, kakor pa avstrijske arinde? Le verjemite nam. da je Srbija bogata in še zelo bogata. Potovali smo z orožjem v roki cele tedne po Srbiji in živeli — od n|e. Sedaj pa k oboroženju srbske armade. Vedno in vedno gobezdajo poznavalci PODLISTEK Madame Bovary Roman. • Spisal Gustav« DomaČe vesti. Umrl je v mestni bolnišnici, vestni narodni delavec ter vzorni oče svoje družine, Mihael Čebul Posebno znan je bil v delavskih krogih radi svojega marljivega delovanja ter narodnega čuta, ki g* je pokojnik gojil do svojega naroda. Pogreb se bo vršil daues, v soboto ob 9 7, dopoldne iz mrtvašnice mastne bolnišnice. Ohranjen mu bodi blag spomin. Dramatični klub v Skednju priredi jutri v nedeljo, v dvorani „Gospodarskega društva" varijete ten večer v prid družinam k vojakom vpokl canih cerkvenih pevcev. Vstopnina 40 vin., s- deži po 20 vin. Otroci in vojaki polovico. Z ozirom na človekoljubni namen pričakuje klub najobilneje udeležbe. Iz Barkovelj. Kakor že objavljeno, priredi rojansko pevsko društvo Zarja" jutri, v nedeljo, 17. t. m. v našem „Narodnem domu- spevoigro „PEPELKA", ki je že bila pred tremi tedni peta s prav lepim uspe hom v Konsi mnem društvu v Rojanu. Ocena takratne uprizoritve je morala žal — vsled mnogega dela pisca teh vrst — izostati. V prvi vrsti bodi omenjeno, da se uprizori spevoigra v korist podružnice CMD. v Bar-kovijah, in je Že z ozirom na to pričakovati obiine udeležbe narodnega občinstva. Razven tega je - soditi po tako lepem uspehu prireditve v Rojanu — gotovo, da bo melodi-jozna skladba nudila glasboljubečim poslušalcem tudi sedaj vtliko užitka. Po neumornem, požrtvovalnem delu društvenega pevo-vooje g. Vladimirja Premrova je skladba izvrstno naštudirana, glavni izvajalci imajo krasne glasove in se sučejo s sigurnostjo p • odru. Zato vs, ki vas priv bi krasno vreme v nedeljo v naše lepe Barkovlje na večei no predstavo v Narodni dom! R-c. Pekovski mojstri na zborovanju zaradi vojnega kruha, ržašlra pekovska zadruga je sklicala vse svoje zadružnike na zborovanje ?a včeraj popoldne ob štirih. Ker pa ob tej uri ni bilo še pris tnih dovolj članov, da bi b'!o zborovame glasom pravil sklepčno, je predsednih g. Vinko Škerk otvoril zborovanje šele v drugem sklirauju ob 5 zvečer. Na dnevnem redu tega zberovanja je bila edina toika: „Razpravljanje in sklepanje o izdelovanju vojnega kruha." Ker nam prostor ne dopušča, da bi priobčili natančnejše poročilo o izidu tega zborovanja, povemr na kratko, da je glavni sklep tega zb rova-> ja ta, da bodo tržaški peki začeli peči vojni kruh v torek, dne 20. t. m. Ta kruh bo za-mešen iz takozvanih mešanic I. in 11. vrste ter ga bodo peki prodajali po 56 vinarjev kilogram. Občni zbor zavarovalnice goveje živine v Bazovici. V nedeljo 10. t. m., se je v prostorih „Gospodarskega društva" vršil občni zbor naše zavarovalnice goveje živine. Udeležba članov na občnem zboru je bila jako povoljna, znak, da naši kmetovalci ob sedanjih težkih časih popolnoma umevajo veliko važnost svojih institucij. Po primernem pozdravu predsednika h ana Ražma na občni zbor, so sledila skrbno pripravljena i poročila tajnika Mihe Žagarja in blagajnika Josipa K. ižmančiča. Iz njih poročil je zaznamovati neumorno, požrtrvovalno delovanje odbora, in to prav v tem letu, ko primanjkuje dobrih kmetskih moči in svetovalcev sploh. Nezgod primeroma s prejšnjimi leti nI bilo veliko, stroški se krijejo z dohodki, skupnega prometa okoli 10.000 K. Poročili tajnika in blagajnika je vzel občni zbor s posebnim zadoščenjem na znanje. Tajnik kmetijske družbe, g. Voisk, ki se je tudi u-deležil občnega zbora, je opozarjal na razne odredbe, tičoče se živinoreje, svaril pred prenaglim prodajanjem živine in to za slepo ceno. bodril posebno mlekarje k intenzivnejši rabi močnih krmil, kakor n. pr. seza-movih tropin, podal Še marsikak nasvet in poz val kmetovalce, da ostanejo, kakor d -sedaj tudi v naprej trdni in zvesti Člani naši kmetijski družbi, edini in pravi zastopnici kmetovalcev v tržaški okolici. Nato je podal predsednik še nekatera pojasnila ter zaključil ta tako lepo uspeli občni zbor. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico so bili sprejeti Cah Na-zaren od sanitetnega oddetka št. 9, Zucca Peter od 7. pešpolka, Butorac Mihael od kopačev, Dagnelut Josip od 8. topničarskega polka, Rutter Avgust od 4. pešpolka. Udovič Josip od 7. pešpolka, Coiombini Emil od 7. pešpolka. Ota Anton od 97. pešpolka, črno-vojnika Siebenhofer Konrad in Josip Bucca, Henrik Z lla od 5. domobranskega pešpolka ter Zolgar Rajmund in Beuk Jakob od voine mornarice. Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice Morel Anton od 97. pešpolka, Marin Monis od 37. pešpolka, črnovojnik Josip Bobič, Nikolaj Štipak od 54. pešpolka, Ivan Juršič od 97. pešpolka, Anton Krachker od 3. pešpolka, črnovojniki Fran Valenčak, Ivan Kortnik, Valentin Kukanja in Hermmij Postogna, Cah Nazarij in Rotbacker Ivan od sanitetnega oddelka št. 9., črnovojniki Ricco-bon Anton, Jakopič Fran, Poropat Andrej, Cuperla Engelbt rt in Piccoli Kajetan, Schmel-zel c>d 61. pešpolka, losip Lazar od 27 pešpolka, Debemardi Josip od 97. pešpolka in Anton Ćerneka od 2. divizije težkih havbic. — Iz pomožne bolnišnice v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht*4 so bili odpuščeni Henrik Zilla od obmejne straže (p eme^čen v bolnišnico pri Sv. M Magdaleni), Stein I>avid od 85 pešpolka, Salomon Kaufmann od 85. pešpolka, Emil Hofmann od 42. pešpolka in Robert Hussner od domobranstva. Za brezposelne so nadalje darovali: Karol Blecha K 20, Josip Rožanj K 2. Ivan Boje K 1, dr. Kimovec K 2, Josip Stoka K 5, Čevljarska zadruga K 2, dr. Gregorln K 5, Ferd. Vondraček K 3, Mihael Lavrenčič K 5. Se drugi žrtvi onih dveh tatic, ki sta kradli iz lahkomišljenosti. Pred dobrim :ednom smo poročali o aretaciji Viktorije Daneu in Evgenije Feruzzi, ki sta bili a-retirani zato, ker ste okradli tri še ne desetletne deklice: eni ste bili ukradli par uhanov, drugi par čevljev, a tretji nekoliko drobiža. Kakor smo že tedaj poročali, ste rekli na policiji, da nista kradli iz potrebe, temveč iz lahkomišljenosti. Sedaj je pa Antonija S., stanujoča v ulici sv. Kilina prijavila policiji sledeči dogodek: Dne 5. t. m. je poslala svojo 121etno hčerko Josi-pino v mestno zastavljalnico, da reši par rjuh, ki sta bili zastavljeni za 3 krone. Ker ni imela drobiža, je izročila hčerki bankovec za 10 kron. Dve uri kasneje je za njena hčerka prijokala domov brez rjuh in brez denarja. Kaj se ji je zgodilo? Ko se je vračala domov z rjuhama in z ostalim denarjem, sta jo ustavili v ulici sv. Lazarja dve mladi gospodični in jo prosili, naj gre v IV. nadstropje neke hiše k neki gospej, ki jej bo dala neki omot, katerega naj prinese njima. Da bo pa to lažje opravila, sta ji vzeli omot z rjuhama in denar, ki ga je dekletce tiščalo v rokah, češ, da Ah. ali te imam? si je mislil Lheureux in veseleč se svojega razkritja, je odšel dobre volje. xSaj bomo videli, saj bomo videli!« je dejal. f!ma si je belila glavo, kako bi se izvila iz teh škripcev, nakar ie vstopila služkinja in položila na mizo moder zavitek, ki ga je poslal gospod Derozerays. Ema je planila kvišku in ga je odprla. Vseboval ie petnajst cekinov, znesek računa. Cula je stopati Karla po stopnicah, vrgla naglo zlate v svojo miznico in jo zaklenila. Po treh dneh se je Lheureux zopet prikazal. Hotel sem vam nekaj predlagati,« je dejal, rako mi podpišete mesto zmenjene svote . . »Tu je denar,€ je rekla Ema in mu je izročila štirinajst zlatov. Trgovec je bil presenečen. Da bi skril to presenečenje, se je jel na dolgo in široko opravičevati in ponuja! vsemogoče blago, kar je Ema vse odklonila. Premišljevala je, na kakšen način bi si zopet pri- štedila svoto, ki si jo je pridržala, mesto da bi jo bila izročila svojemu soprogu. »Ah, kaj,« si je mislila, »saj gotovo pozabi na to.« Razen jezdnega biča z zlatim gumbom je dobil Rudolf že v dar pečat z geslom »Amor nel cuor« in etui za cigare, podoben onemu, ki ga je bil svoječasno izgubil vikomt in ki ga je imela Ema še vedno shranjenega. Toda bilo mu je mučno, sprejemati od nje take darove, zato je marsikaterega odklonil. Toda ona je vztrajala pri svoji volji, tako, da je slednjič moral odnehati; a priznal ji je, da je tiranska in vsiljiva. Od časa do časa ji je šinila v glavo čudna misel. »Misli name,« je dejala na primer, »ko odbije polnoči.« In če ji je potem priznal, da opolnoči ni mislil nanjo, ga je kar obsuvala v očitanji, ki so navadno končala z besedami: »Ali me ljubiš?« »Seveda te ljubim!« »Zelo?« »Gotovo!« »Povej mi, če si že druge prej ljubil?« »Ali meniš, da si me dobila še deviškega?« ji je odvrnil smejoče. Ema je začela plakati, in on se je trudil, da jo je zopet potolažil. »Ah, jaz te tako ljubim,« je vzkliknila, »da se ne morem več ločiti od tebe. Včasih se mi dozdeva, kakor da bi morala takoj hiteti k tebi! Tisočkrat se vprašujem: kje je on sedaj? Govori morda z drugimi ženskami? O, te se mu smehljajo, on se jim približuje . . . toda, saj ni res, tebi u-gajam samo jaz, kajneda? Dobijo se lepše ženske, toda jaz te ljubim bolj, nego vse na svetu! Jaz sem tvoja služkinja in tvoja ljubimka, ti si moj ideal, moj kralj! Ti si dober, ti si lep, ti si razumen, ti si krepak!« Govorila mu je tolikokrat o teh stvareh, da se mu niso zdele več interesantne. Ema je bila sedaj podobna njegovim prejšnjim ljubicam. Car novosti je polagoma izginjal in na njegovo mesto je stopila večna enoličnost strasti, ki ima povsod enake oblike in besede. On, trezen, praktičen mož, ni čutil, kako so se razlikovala Emina čut-stva od onih njegovih prejšnjih ljubimk, dasiravno jih je izražala z enakimi besedami. Ker je čul iz bogvekolikih ust tistih, ki so se dale kupiti, enake besede, je le malo veroval onim, ki jih je vsak dan slišal od Eme. Treba je, tako si je mislil, vedno odluščiti pretirane izraze, kajti prepolna duša si daja vedno duška s praznimi besedami, ker nikdo ne more natančno označiti stopnje svojega hrepenenja in svojih bolesti ter veličine svojih občutkov. bo lažje prinesla doli oni omot! Deklica je šla res v IV. nadstropje one hi?e. a tam ni našla imenovane gospe ne rečenega omota. a ko se je nato vrnila na ulico, ni našla več niti onih dveh gospodičen, ki sta jo bili že popihali z rjuhama in z denarjem. — Dne 9. t. m. sta pa tudi dve gospodični ukradli 81etni Antoniji O. pol kile mesa in 72 stotink drobiža. — Sodi se, da sta Viktorija Daneu in Evgenija Feruzzi izvršili tudi ti dve tatvini. Radi umetno provzročenega splava. — Predvčerajšnjim sta bili aretirani 29letna natakarica Henriketa Maschion, doma iz Ćer-vinjana, stanujoča v ulici del Belvedere št. 29, in 21 let na Marija Ligugnara, tudi natakarica, stanujoča v ulici V. Scussa štev. 4. Aretirani ste bili pa zato, ker si je Henriketa Maschion, glasom neke ovadbe, še dne 11. junija minolega leta s pomočjo Ligu-gnare na umeten način provzročila splav. Na policiji je Ligugnara odločno tajila, da bi sploh kaj vedela o tem dogodku, a Henriketa Maschion je, po dolgem obotavljanju vse izpovedala. Umrli so: Prijavljeni dne 15. t. m. na mestnem fizikatu: Trotter Karel, 17 let, ul. deirAcquedotto št. 95; Mirošič Marija, 45 let, Vrdela št. 1591; Cassone Pavel, 14 m., Semeniška ulica Št. 1; Cassono Bruna, 7 m. ulica Media št. 7; Rupolo Donat, 83 let, ul. detla Tesa št. 69; Markuža Ana, 53 let, ul. O. Schiaparelli št. 4; Roje Adalgiza, 14 mesecev, ul. della Tesa št. 38. — V mestni bolnišnici dne 12 t. m.: Polii Alojzija, leto dni; Petris Peter, 39 let; Periati Karel, 45 let; Volpin Štefan, 58 let; Šabic Alojzij, 56 let; Eker Karel, 58 let; Ladiha Terezija, 44 let; Dinal Marija, 75 let; Baruzza Ana, 32 let; Zorzžn Ivan, 4 dni. Uestl iz Gorlibe. Smrtna kosa. Včeraj popoldne se je vil po goriških ulicah lep sprevod; k večnemu počitku so peljali zemske ostanke »gospoda Franjota«. Pokojni Fran Ferfila, ravnatelj plinarne v Gorici, je umrl nenadoma, pred par dnevi je bil še na ulici; poznalo pa se mu je, da hira in da ga težijo leta. Ferfila je bil v Gorici in na deželi znana priljubljena oseba, kjerkoli se je prikazal gospod Franjo, so ga sprejeli z veseljem, ker on je bil vesel, prijeten družabnik in vd naroden mož. Ferfila je bil član raznih narodnih društev, posečal je vse narodne prireditve v mestu in okolici ter obilo daroval v narodne namene. Tekom let mora biti to velika svota. Slovenska Čitalnica v Gorici je izobesila črno zastavo. Pokojni Ferfila je bil svoj čas delaven odbornik Goriške ljudske posojilnice. V plinarni, ki ima laško upravo, je bil mož na svojem mestu in čislan je bil tudi v laških krogih, v kolikor je prišel ž njimi v dotiko. Pokojni Ferfila se je poročil. ko je bil že precej v letih, in končal svoje življenje v srečnem zakonu. Zapušča žalujočo vdovo in dva otročiča. Ferfila je bil doma iz Senožeč na Notranjskem. Naj počiva v miru! Popravek. V notici o deželnih dokla-dah se je urinila na koncu neljuba pomota. Dežela pobira od vsakega hektolitra po-točenega piva 4 krone in ne 42 odstotkov. Beneški Slovenec Viktor Trinko je služil v Grahovski občini. Padel je s senika ter se močno poškodoval, vsled česar so ga prenesli v goriško bolnišnico k usmiljenim bratom, kier ie umrl. Počasi se oglašajo vojaki, o katerih se je sicer že sodilo, da počivajo v tuji zemlji. Nobenega glasu ni bilo dolgo časa o Karolu Fakinu iz Škrbine, vojaku 97. pešpolka. Govorilo se je, da je padel in doma so žalovali za njim. Sedaj pa se je naselilo veselje v Fakinovo hišo, ker je Karol pisal, da je zdrav in da se nahaja v ruskem ujetništvu. V Gradišču ob Soči so te dni otvorili novo poslopje za laško moško učiteljišče. O pomanjkljivi zdravniški pomoči v jradišču in Furlaniji sploh toži nekdo po »Piccolu« in zahteva odpomoči od »furlanskega« deželnega zbora. Tožba je najbrže vže opravičena, ali kar je furlanskega v goriškem deželnem zboru, to je bilo vedno proti deželnemu zdravstvenemu zakonu. Naša dežela ga nima po zasluti furlanskih poslancev. Ce so Furlani pametni, naj prisilijo svoje poslance, d* sprejme deželni zbor zdravstveni zakon, kakor ga imajo druge dežele, pa poneha pritoževanje o pomanjkljivi zdravniški pomoči v deželi. Na slovenski strani dandanašnji ne bo ovir proti predlogi deželnega zdravstvenega zakona. Vesti iz Istre. Podgrad. (Ul. Kastelnuovo). Pod tema dvema naslovoma prejemamo pisma in po-šiljatve. Nekaj časa sem se dogajajo take nerednosti, da si človek skoraj ne upa več, česa naročiti. Pisma in zavoji pri h jn jo iz Trsta in bližnjih krajev napol pokvarjeni šele po dveh — mesecih. Tu ne pomaga nikakršna reklamacija; poštno ravnateljstvo se niti ne zgane. Nekomu sta se od polovice decembra izgubila dva zavoja v vrednosti 80 kron. Dotična pošiljatelja — da-si sta poslala blago s popolnoma praviln m naslovom nista še ničesar d »segla s svojo reklamacijo. Razglednice, oddane v polovici decembra, so dospele 10. januvarja. Enaki slučaji se dogajajo vsak teden. Poživlja se zatorej poštno ravnateljstvo, da svoje podrejene organe opozori, naj se uče bolje spoznavati krajevna imena ter naj skrbneje pazijo pri oddaji zavojev in pisem na naslov in mesto, kamor je dotična pošiljatev namenjena. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosdkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Oalatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. s: MALi OGLAS 1:: □□ □a □□ se računajo po 4 «tot. beeedo-Mastno ti-kane fosade ■© računajo enkrat reč. — Najmanjda : pristojbina zn&ia 40 stotink. : □□ □□ 11(10 postelji vzmeti, nove fimnice K 86.— Po-iJVtf polna s alna soba z žimnioaini K 290. — V. Fonderia 12. I 2318 finftffrtff v ulici San Marco 6t- 3">. toči kratki UUdlllllU teran prvo vrste po kron 1*04 ter vir pavska in istrska vina. 1229 DflflffnO meblirane ali prazne sobe, za eno ali KlUllUlC dve osebi, kakor tudi meblirano aH prazno stanovanje se oddajo takoj v najem v sredini mesta. Ugodne cene. — Ulica Commerciale 9 pr tličje. 100 tnvolmo tO kot 3 1 u S ° vpokojenca. poro-jpibJIlllS aC fenega, brez otrok v „Trgovsko obrtno zadrugo in Trgovsko izobraževalno društvo. V-top takoj. Stanovanje presto. Informacijo v Trgovski obrtni zadrugi, ulica Sv. Frančiška 8t. 2, T. vsak dan od 9 do 12 dopoldne. 24 Pertot, urar, ulica Stadion št. 26!! 16 Sprejme se takoj nemškega in italijanskega jezika v delikatesno trgovino F. MENCINGER, Ljubljana. 24 Družinske peti k^t^i^a: zavese K 3*50, prodaja CESOA, Trst, ul. Caserma Stev. 14. 29 □ * —v □ □ f-----------------1ri □ n ARTURO M0DRICKY trgov, manufaktiir In drobnih predmetov Trst, ul. Bchrcdere 32. Šivane odeje od kron 6 4u do kron 18, volnene kron S'— do 3 20. beli in pisani fuStanj, bombaževi in volneni tri-koji za modke, ženske in otroke, volnene in svi ene >-arpe. Izdelano perilo. Platno na n.ero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, zap srnice, dežniki itd. VELIKANSKA 12BERA. - Zmerne cene □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE 1 ZOBOV, IZDIRANJE? ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. ČERHAK 0. TUSCUER iobozdmv. nnf^ konc. zobni HMC I Ki I ™*»K ULICA CASERMA, 13 II. nad. t Franja Ferfila v Imenu otrok Dušana in Nade naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je predobri soprog in oče, gospod Franjo Ferfila ravnatelj plinarna v Gorici ▼ sredo, dne 13. t m. ob 121/4 pop., previden s/svetotajstvi po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjkega se je vršil včeraj, v petek, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti ulica Corso Giuseppe Verdi 32 na tukajšnje pokopališče. GORICA, dne 16. januvarja 1915. Dm sofeolo. o „Hotelu MW o Trstu kot specijaliteta domače