Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 4, 89-104 (2000)H Dru.tvo psihologov slovenije 2000, ISSN 1318-187HZnanstveni teoretsko-pregledni prispevekH Opredelitev pojma socialna resnienost z vidika4interakcije posameznika z okoljem#4 GREGA REPOV. Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, LjubljanaH Povzetek: Socialno skupino sestavljajo posamezniki in zapletena interakcija med njimi. Posamezniki . svojimi zaznavnimi, kognitivnimi, emocionalnimi in osebnostnimi lastnostmi pomembno doloeaj 1 procese in pojave v skupini ter oblikujejo njeno .socialno. realnost, ta pa pomembno vpliva n posameznikove zaznavne, kognitivne in emocionalne procese ter sooblikuje njegovo osebnost. Celostn 1 razumevanje socialnih pojavov je mo.no le z upo.tevanjem in sodelovanjem razlienih nivojev opisa iU razlage. Potrebno je poznati kognitivne sposobnosti, strukture in procese, ki tvorijo nujno podlago z razvoj socialnega bitja. Razumeti je treba, kako zaznavni in kognitivni procesi oblikujejo do.ivljanjI socialnih vsebin in socialno vedenje. Preueevati je potrebno, kako interakcija med posamezniki oblikujI socialne fenomene, poznati je treba njihov razvoj in zakonitosti, ki jih oblikujejo. Prieujoei prispeve sku.a na podlagi analize elementov posameznikove interakcije z okoljem nataneneje opredeliti mo.nI pomene pojma socialna resnienost ter podati nekatera izhodi.ea za njegovo nadaljnje raziskovanjep Kljuene besede: socialna resnienost, posameznik, kognitivni sistem, notranji model svet Social reality according to the interaction of the individuum4with the social environment4 GREGA REPOVi University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaH Abstract: Every social group is composed of individuals and a complex interaction between themp Individuals with their perceptual, cognitive, emotional and personality features influence group proN cesses and phenomena and form their .social reality., which in turn influences perceptual, cognitivI and emotional processes of its members and shapes their personality. A comprehensive understandin . of social phenomena is possible only through a combination of different levels of description anB explanation. One has to take into account cognitive abilities, structures and processes that form a necN essary basis for development of a social being. One also has to understand how perceptual and cogniN tive processes form the experience of social content and social behavior. Researches need to study ho . the interaction between individuals gives rise to social phenomena, know how these phenomena deN *Naslov / address: asist. mag. Grega Repov., Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, A.kereeva 2, 1000HLjubljana, Slovenija, e-mail: gregor.repovs@uni-lj.siH #Prispevek je bil predstavljen na 3. Kongresu psihologov Slovenije oktobra 1999 v Portoro.u v okviru simpozijaH .Socialna resnienost, kaj bi z njo?..H 904G. Repov.H velop and which rules they follow. Through the analysis of the elements that form the interactioU between an individual and his surroundings, the paper tries to present a more clear understanding o . possible meanings of social reality, as well as propose some guidelines for its further studyp Key words: social reality, individual, cognitive system, internal representation of realit CC=3020 304 1 Odnos med posameznikom in njegovim socialnim okoljem ostaja eno osnovni . vpra.anj, s katerimi se ukvarja socialna psihologija, in predstavlja jedro mnogi . razprav. Mnogi avtorji s podoeja socialne psihologije namerno ali implicitno zastopaj 1 enega od dveh nasprotnih taborov. Prvi zagovarjajo primarni pomen posameznik pri razumevanju socialnih fenomenov. Ukvarjajo se s preueevanjem in razlag 1 socialne percepcije, socialne kognicije in kognitivne disonance. Njihov cilj jI pojasnjevanje socialnega vedenja posameznika na podlagi njegovih individualni . lastnosti. Drugi poudarjajo neizpdobiten pomen socialnega okolja, struktur, proceso . in vsebin pri oblikovanju posameznikove osebnosti, mi.ljenja in vedenja. Predme1 njihovega preueevanja je prepoznavanje in opis socialnih fenomenov, iskanje njihovi . znaeilnosti in zakonitosti ter opredeljevanje njihovega vpliva na posameznika. Obsto . nadindividualnih pojavov, ki jih ne moremo opisati v okviru individualne psihologije naj bi dokazoval primarnost socialnega nad individualnim. Tipieen primer takeg pristopa predstavljata pojma socialne predstave in socialna resnienostp Prieujoei prispevek temelji na dveh prepletajoeih se izhodi.eih. Osredotoe se na pojem socialne resnienosti, ki je kljub razmeroma .iroki uporabi nejasn 1 definiran. Avtorji ga uporabljajo v razlienih povezavah za obravnavo zelo razlieni . problemov (npr. Chapin, 1934; Fein in Nuehring, 1981; Kane in Furth, 1993; LeviU in Askin 1977; Signorelli, 1983; Zemach in Cohen, 1986; Wegman, 1976), velikokra1 ne da bi dovolj jasno opredelili, o eem in na kateri stopnji obravnave pravzapra . govorijo. Ee hoeemo vzpostaviti ueinkovito komunikacijo, izmenjavo idej medsebojno primerljivost ter nadgradnjo teorij znotraj socialne psihologije kot tudo v povezavi z drugimi vedami, je potrebno vzpostaviti jasno definicijo pojmov, ki s 1 bodisi predmet raziskovanja, bodisi sredstvo pojasnjevanja. Temeljni namen prispevk je zato podati jasnej.o opredelitev pojma socialna resnienostp Stroga delitev socialnega in individualnega ni smiselna, tako pri preueevanj socialnih fenomenov kot v smislu poudarjanja pomena enega ali drugega za njihov 1 razumevanje. Z vidika preueevanja socialnih fenomenov si individualni in socialno pristop nikakor ne nasprotujeta ali celo izkljueujeta. Oba se istih pojavov lotevata n razlienih nivojih njihove pojavnosti. Za celostno razumevanje socialnih (in mno.icI individualnih) fenomenov je nujno medsebojno dopolnjevanje in oplajanje obe . pristopovp Prav tako je nesmiselno slepo poudarjanje primarnosti ali nadvlade posameznI stopnje v procesu oblikovanja posameznika in socialnih fenomenov, saj pri tem nI Socialna resnienost in interakcija z okoljemH914 gre za nie drugega kot novo verzijo starega vpra.anja o kuri in jajcu (Gril, 2000) p Dejstvo je, da posamezniki z medsebojno interakcijo oblikujejo socialne strukture procese in vsebine, ti pa povratno vplivajo na posameznikovo mi.ljenje, eustvovanjI in vedenje. Obe stopnji nastopata v kompleksni interakciji, v kateri se dinamien 1 sooblikujeta. Namesto brezplodnega iskanja zaeetka neskonene zanke se je bolj plodn 1 posveeati odkrivanju in opredeljevanju zakonitosti in poteka njune medsebojnI interakcije. To je tudi naein, na katerega prispevek pristopa k razre.itvi zastavljenI nalogep Izhodi.eni model interakcije posameznika z okoljem4 Po svoji definiciji so vsi socialni fenomeni rezultat interakcije med posameznikip Edini prostor, v katerem lahko interakcija poteka, je posameznikovo materialno okoljep Posameznik lahko informacije o svojem okolju pridobiva le preko dra.ljajev, ki iX njega prihajajo, nanje pa se lahko odziva le z aktivnim vedenjem v svojem okoljup Socialno okolje, socialna resnienost, njen vpliv, spoznavanje in oblikovanje lahk 1 poteka zgolj na podlagi interakcije posameznikov z njihovim okoljem in drugimo posamezniki v njemp .... interakcija je centralnega [pomena] ... kot najpomembnej.e sredstvo s katerimHstopajo posamezniki v kontakt s socialnimi sistemi znotraj katerih .ivijo. Bodisi kotHustvarjalec dru.be, bodisi kot dru.beno bitje bo posameznik vnesel spremembo aliHsam spremenjen skozi svoj stik z drugimi. Socialna interakcija zato predstavljaHpovezavo med trostopenjsko analizo - posameznik : skupina : dru.ba -, ki naj bi bilaHznaeilna za socialno psihologijo.. (Tajfel in Fraser, 1978, str. 99)H Zaradi osrednje vloge interakcije posameznika z njegovim okoljem bomo pro poskusu opredelitve pomenov socialne resnienosti izhajali prav iz njep Pri razumevanju posameznikove interakcije z okoljem lahko opredelimo tro osnovne komponente, ki interakcijo pomembno doloeajo: okolje, posamezniko . kognitivni sistem in posameznikov notranji model sveta. Posamezne komponentI interakcije in njihove odnose prikazuje slika 1. Okolje definiramo kot materialno svet, v katerega je posameznik postavljen. Obsega vse objekte in dogodke z lastnostmo in zakonitostmi, ki ga sestavljajo, ter predstavlja izredno bogat vir dra.ljajev, ko posamezniku omogoeajo spoznavanje trenutnega stanja okoljap Posameznik spoznava okolje s pomoejo svojih senzornih organov iU kompleksnega kognitivnega sistema. Ta mu s pomoejo mno.ice specializirani . struktur in procesov ter ogromne kolieine akumuliranega znanja omogoea osmi.ljanjI in razlago senzornega dotoka, predvidevanje prihodnjih dogodkov in naertovanjI lastnega vedenja. Eden izmed pomembnih elementov delovanja kognitivnega sistem je posameznikov notranji model sveta. Notranji model sveta opredeljujemo ko1 924G. Repov.H kompleksno reprezentacijo stanja v okolju in organizmu, kot ga omogoeata trenutno senzorni dotok in obstojeee znanje. Revonsuo (1998) ga pod imenom virtualni mode sveta opi.e kot trenutni .online model sveta v realnem easu., ki predstavlja vsebin 1 na.e zavesti. Sommerhoff (2000) ga obravnava pod imenom integrirana globaln reprezentacija, ki naj bi poleg informacij iz telesa in okolja (te naj bi tvorile tekoe o model sveta) obsegala tudi trenutno motivacijsko stanje, domi.ljijske predstave te . priklicane spominep Notranji model sveta predstavlja sestavni del delovanja elovekoveg kognitivnega sistema. Zastavlja se vpra.anje, zakaj ga sploh obravnavati loeeno oB njega. Razloga sta vsaj dva. Ne glede na to, kak.en pomen pripisujemo posamezni . informacijam v procesu zaznavanja, naj zagovarjamo polo.aj konstruktivistov alo Gibsonovega direktnega zaznavanja (Eysenck in Keane, 1990), je rezultat zaznavanj notranja reprezentacija stanja v okolju in posamezniku. Direktno spoznavanje okolj brez eutil in zaznavnega aparata ni mo.no, zato lahko pri naertovanju, izvajanju iU nadzoru vedenja izhajamo le iz notranje reprezentacije okolja, bolj.ega ali slab.eg modela zunanje resnienosti. Ko govorimo o posameznikovem notranjem model sveta pravzaprav govorimo o posameznikovem do.ivljanju, posameznikovi zavesti torej o edini vsebini kognitivnega sistema, ki je dostopna introspekciji, edini vsebini o kateri posameznik lahko poroea. Obravnava notranjega modela sveta nam omogoe vkljueevanje fenomenolo.kih informacij v obravnavo socialne resnienosti in s te . povezovanje feomenolo.kega, kognitivnega in socialnega vidika obravnavep Kljub temu, da predstavljajo tovrstne primerjave grobo poenostavljanje ter s 1 v osnovi napaene, lahko za bolj.e razumevanje odnosa med kognitivnim sistemo . in notranjim modelom sveta uporabimo analogijo z osebnim raeunalnikom. Kot vemo sestavljata raeunalnik strojna in programska oprema. Prva obsega vse materialne nespremenljive dele raeunalnika, druga je v obliki informacij zapisana na spominske . mediju, najpogosteje trdem disku. Obe predstavljata nujni sestavini, ki omogoeat delovanje raeunalnika. V na.i analogiji ju bomo primerjali s kognitivnim sistemomp Tudi kognitivni sistem sestavlja materialna osnova - na.i mo.gani - ter kopic informacij, ki so zapisane v njih, od na.ih spominov o tem, kaj smo jedli za zajtrk, d 1 strategij re.evanja raeunskih problemov1. Raeunalnik in kognitivni sistem pa imat .e eno pomembno skupno lastnost: njuno delovanje je popolnoma odvisno od trenutn 1 aktivnih vsebinp Ee hoeemo raeunalnik uporabljati, ga moramo najprej vklopiti. Ob vklopu sI v delovni spomin raeunalnika nalo.i vsa programska oprema in informacije, ki so . danem trenutku pomembne za delovanje sistema. Prav vsebina delovnega spomin doloea njegovo trenutno aktivnost, najsi bo to tiskanje elanka za Psihlo.ka obzorj ali nizanje prizorov iz arkadne igre. Vsebina delovnega spomina je tudi edina, ko 1Za razliko od raeunalnika meja med .strojno. (hardware) in .programsko. opremo (software) v kognitivnemHsistemu ni tako jasno prepoznavna, saj se informacije v njem zapisujejo prav s pomoejo spremembe struktureH(spremembe sinaptienih povezav) - od tod tudi popularno ime .wetware..H Socialna resnienost in interakcija z okoljemH934 notranji model sveta posameznikova interpretacija resninosti kognitivni sistem kognitivne strukture, procesi, vsebine okolje fizina resninost Slika 1: Izhodi.eni model interakcije posameznika z okoljemH nam je preko prikaza na raeunalni.kem zaslonu v doloeeni meri neposredno dostopnap Ee pride v delovnem spominu do napake, se raeunalnik .obesi. in potrebno ga jI ponovno zagnatip Podobno kot morajo biti raeunalniki vklopljeni, moramo biti ljudje zavestni da smo lahko aktivni. Vzpostavljen moramo imeti svoj .delovni spomin. . ozirom notranji model sveta, ki nam omogoea orientacijo v trenutnem okolju, oblikovanjI naertov, njihovo izvedbo in spremljanjep Z vidika vsake od na.tetih elementov interakcije posameznika z okoljem lahk 1 prepoznamo vplive socialne interakcije kot tudi dejavnike, ki jo oblikujejo iU omogoeajo. V nadaljevanju se bomo posvetili opredeljevanju pomena socialnI resnienosti z vidika vsake od opisanih komponentp Socialna resnienost kot del notranjega modela sveta4 Notranji model sveta smo definirali kot trenutno interpretacijo dra.ljajske situacijep Le-ta obsega zelo razliene vsebine, med katerimi mnoge presegajo goli opi . materialnega stanja okolja. Ko za babiein rojstni dan sedim za mizo in eakam n praznieno veeerjo, se ne zavedam le mno.ice barv, likov, zvokov, okusov in vonjevp Senzorne informacije avtomatieno zdru.ujemo v objekte. Pred seboj vidim bel 1 plo.eo, ob njej prozoren valj .. p Na podlagi predhodnih izku.enj in znanja lako o objektih povemo mnogo vee 2Delovnega spomina v tem okviru ne gre enaeiti z delovnim spominom kot enim od spominskih sistemov, temveeHobsega celoto informacij, ki sestavljajo notranji model sveta. Delovni spomin, kot ga opisujeta Baddeley in HitchH(1974, po Baddeley, 1991), bele.i le del vsebin, ki jih zajema notranji model sveta.H G. Repov.H kot pa nam omogoea trenutna dra.ljajska situacija - objekte avtomatien 1 kategoriziramo. Bela plo.ea ni zgolj bela plo.ea, temvee kro.nik; valj ni le valj temvee kozarec. Na podlagi kategorizacije vemo, da se kozarec uporablja z shranjevanje tekoeine, kot tudi, da ga ni prevee pametno metati ob tla, saj se raB razbije. A ne kategoriziramo samo ne.ivih objektov. Dobrodu.nen skupek las, u.es oei, prstov in ostalih sestavnih delov na svoji levi prepoznam kot svojega bratranca pred menoj sedita stric in teta, za mizo pa je ravnokar sedla tudi babicap Kategorizacijo v nadaljevanju nadgradimo z mno.ico drugih vsebin, ki s 1 rezultat na.e atribucije, sklepanja ali prieakovanj. Bratraneevo novo dekle zagoreleg obraza, ki neprestano govori le o novi jadralni deski, hitro opredelim za .portnicop Sestrieino slabo voljo pove.em z govoricami, da se s fantom ne razumeta najboljep Glede na to, da je stric ravnokar kupil nov raeunalnik, prieakujem, da me bo vsa trenutek vpra.al, ali bi mu po kosilu pomagal namestiti programsko opremo. KljuI temu, da se mi .e po.teno cedijo sline ob pogledu na slastno peeenko, ki mi kraso kro.nik, vljudno eakam, da teta tudi vsem ostalim razdeli zlato-rjavo zapeeen krompirp Namen zgornjega odstavka nikakor ni vzbujanje skomin, temvee zgol . ilustracija dejstva, da na.e zavestno do.ivljanje sestavlja mno.ica interpretaci . informacij, ki nam jih posredujejo eutila, kot tudi drugih informacij, ki izhajajo iX na.ega spomina. Vsebine zavestnega do.ivljanja se gibljejo od prepoznavanj osnovnih lastnosti fizienih objektov, vse do pripisovanja eustev in motivov te . prepoznavanja socialnih odnosov, pravil, ritualov in .e bi lahko na.tevali. Notranjo model sveta torej presega materialni opis resnienosti ter ga nadgrajuje z mnogimo dodatnimi informacijami, med katerimi se mnoge nana.ajo tudi na socialne odnose procese in vsebinep Na podlagi opisane analize lahko oblikujemo prvo definicijo socialnI resnienosti. Socialno resnienost lahko pojmujemo kot tisti del posameznikoveg notranjega modela sveta, vsebine zavesti oziroma do.ivljanja, ki se nana.a na socialnI odnose, procese in vsebinep eliko interpretacij senzornega dotoka, preprieanj, mnenj, prieakovanj in drugi . vsebin trenutnega notranjega modela sveta je rezultat informacij in znanja, ki sm 1 ga pridobili s pomoejo socialne interakcije. Predstavljajte si, da bi vas .e od mali . nog vztrajno preprieevali, da so .elve svete .ivali. Legende bi govorile o tem, kak 1 se duhovi modrecev po njihovi smrti naselijo v .elvah. V svoji hi.i bi imeli velik 1 podobo .elve, pod katero bi vsako polno luno star.i pri.gali di.eeo sveeo. OI pomladnem enakonoeju pa bi bil vsako leto velik .elvji festival. Nekega dne bi ni: hudega sluteei na sprehodu po Ljubljanskem barju zagledali .elvo. Zagotovo je nI bi ob.li popolnoma ravnodu.ni! Va.e dojemanje .elve, oceno situacije, obeutkI bla.enosti ali strahospo.tovanja ter posledieno vedenje bi v tem primeru lahk 1 poimenovali socialna resnienost ali - morda bolj nataneno - socialno konstruiran resnienost, saj ne temelji na golih dejstvih, temvee je oblikovana skozi bogat 1 zgodovino socialnih interakcijp Socialna resnienost in interakcija z okoljemH954 Ee strnemo, lahko socialno resnienost opredelimo bodisi kot tisti de posameznikovega notranjega modela sveta, ki se nana.a na socialne odnose, procesI in vsebine, bodisi kot tisti del notranjega modela sveta, katerega izvor lahko najdem 1 v socialnih odnosih, procesih ali vsebinah, torej kot tisti del do.ivljanja, ki temeljo na informacijah, pridobljenih v socialni interakciji. Oba dela se v posameznikove . .ivljenju v veliki meri prekrivata (slika 2). Del vsebin se ne nana.a na socialne pojavI in ne izhaja iz socialne interakcije, npr. obeutek rdeee ali pa strah pred eebelamo zaradi boleeega pika. Doloeene vsebine se nana.ajo na socialne pojave, njihov vir p je v socialni interakciji, tak.en primer je recimo preprieanje, da v cerkvi ni primern 1 preklinjati, saj mi je to babica .e veekrat zabieala, ata pa mi je prisolil klofuto, k 1 sem se spozabil. Nekatere vsebine so socialnega izvora, pa se ne nana.ajo na socialnI pojave, kot npr. preprieanje, da so atomi sestavljeni iz elekronov, nevtronov iU pozitronov, kot nam je to podrobno pojasnil profesor fizike. In del vsebin se lahk 1 nana.a na socialne fenomene, pa eeprav niso pridobljene skozi socialno interakcijop Prepriean sem, da sta Jure in Dejan dobra prijatelja, saj ju vedno videvam skupajp Za iskanje ustreznih primerov socialne resnienosti drugega tipa se nam vsekako . ni treba zatekati k izmi.ljenim primerom svetih .elv. V na.em vsakdanu se vsa trenutek sreeujemo z ocenami, preprieanji in stali.ei, ki imajo izvor v socialno interakciji, in jih lahko pojmujemo kot del socialne resnienosti. Sem sodi vse oB vrednotenja posameznih blagovnih znamk, do ocene (ne)varnosti elektrarne Kr.k 1 ali ocenjevanja ustreznosti posameznih politienih strankp Smiselnosti druge definicije socialne resnienosti vsekakor ne gre zanikati priznati pa je treba, da nas zapelje v .tevilne te.ave. Praktieno nemogoee je namre: VSEBINA nesocialna socialna IZVOR nesocialen socialenA B Slika 2: Tako v okviru notranjega modela sveta kot v okviru kognitivnega sistemaHlahko socialno resnienost opredelimo kot tisti del, ki se nana.a na socialne vsebineH(B), ali kot tisti del, ki je socialnega izvora (A). Oba se v veliki meri prekrivata.H 964G. Repov.H opredeliti obseg socialne resnienosti. Prepriean sem, da se kozarec razbije, ee g vr.em ob tla. Je to preprieanje del socialne resnienosti? Ee nikoli v .ivljenju ne bo razbil nobenega kozarca in nikoli v .ivljenju ne bi videl, kako je komu drugem uspelo razbiti kozarec, in bi bile moj edini vir informacij zapovedi in pripovedi star.e . ter drugih oseb, bi bil odgovor da. Ee bi bile moj edini vir informacij lastne izku.njI z nekaj razbitimi kozarci, bi bil odgovor ne. Izvora veeine mnenj, stali.e in prepriean . v na.em vsakdanjem .ivljenju ne moremo v popolnosti pripisati niti socialni nito fizieni resnienosti, temvee se nahaja nekje vmes, na kontinuumu od ene do drugI skrajnosti, o katerem je govoril .e Festinger (1950, cit. po Beeaj, 1997) p Socialna resnienost kot del kognitivnega sistema4 Notranji model sveta obsega trenutno interpretacijo senzornih informacij in kot ta je izredno dinamieen, njegove vsebine pa razmeroma kratkega trajanja. Ker obseg zgolj zavestne vsebine, nikakor ne more zajeti vsega implicitnega in proceduralneg znanja, ki ga posameznik ima in ki lahko v doloeenem trenutku celo pomembn 1 doloea njegovo vedenje. Ker je notranji model sveta konstrukt, rezultat delovanj kognitivnega sistema in znanja, nakopieenega v njem, predstavlja kognitivni siste . enega od mo.nih izhodi.e preueevanja socialne resnienosti in s tem tudi njenI definicije. Vsaka interpretacija dra.ljajskega dotoka, vsako vedenje in vdenje, stali.ee preprieanje, mnenje imajo svoje izhodi.ee v strukturah, procesih in vsebina . kognitivnega sistema. Enako kot velja za vsebine notranjega modela sveta, se tudo mnoge kognitivne strukture, procesi in vsebine bodisi nana.ajo na socialne sposobnosto in vsebine, bodisi so rezultat socialne interakcije, ali pa zanje velja kar oboje. Socialn 1 resnienost lahko v tem okviru definiramo kot tisti del kognitivnih struktur, proceso . in znanja, ki je socialnega izvora in/ali se nana.a na socialne vsebine. Posameznikov sposobnost govora, njegovo znanje zgodovine, teorija uma ter mno.ica osvojeni . norm - vse to in .e marsikaj drugega sestavlja njegovo socialno resnienostp Predstavljena opredelitev socialne resnienosti se zdi sprva morda nekolik 1 kontraintuitivna, saj resnienost najveekrat razumemo kot trenutno situacijo . zunanjem svetu, na tem mestu pa jo opredeljujemo kot mno.ico struktur, proceso . in vsebin kognitivnega sistema posameznika. Poleg .e veekrat omenjenega dejstva da predstavlja kognitivni sistem osnovo na.ega do.ivljanja in vedenja, postanI opredelitev nekoliko bolj smiselna, ko upo.tevamo fenomene, ki jih po mnenj socialnih psihologov obsega socialna resnienost. Mednje sodijo norme, preprieanja stereotipi, stali.ea, rituali ipd. (Kumelj in Turk, 2000). Vse na.tete fenomene ali vsa . njihov izvor lahko prepoznamo in opredelimo kot specifiene mentalne reprezentacije elemente kognitivnega sistema, ki se podrejajo enakim zakonitostim in pravilom ko1 vsi ostali elementi kognitivnega sistema. Razumevanje njihove vloge in delovanja . okviru kognitivnega sistema ter vpliva na posameznikovo do.ivljanje in vedenjI Socialna resnienost in interakcija z okoljemH974 lahko v veliki meri izbolj.a razumevanje pravkar na.tetih socialnih fenomenov. K 1 razumemo normo kot enega izmed mnogih pravil in strategij vedenja, po svojo kognitivni strukturi in lastnostih enakovredno najbolj enostavnim spoznanjem, ko1 so .ne dotikaj se .erjavice. ali .z .lico se la.je obuje eevlje., je preueevanje iU razumevanje norm kot tudi mnogih drugih socialnih vsebin in procesov lahko mnog 1 la.je. To spoznanje je spro.ilo obse.ne raziskovalne in teoretiene podvige, kateri . sadovi so postali .elezni repertoar uebenikov socialne psihologije, podrobneje pa ji . najdemo predstavljene tudi v nekaterih bolj obse.nih ali specializiranih delih (npr. Fiske in Taylor, 1991; Higgins in Kruglanski, 1996) p Razumevanje socialne resnienosti v okviru kognitivnega sistema je . mnogoeem podobno njeni definiciji v okviru posameznikovega do.ivljanja, zato st si tudi opis in argumentacija definicije zelo podobna, kljub temu pa je treba bito pozoren na pomembne razlike. Socialna resnienost v okviru notranjega modela svet se nana.a na posameznikovo trenutno vrednotenje, do.ivljanje, zavedanje svojeg okolja. V tem okviru se lahko spra.ujemo, kako ljudje dojemajo socialne vsebine . svojem okolju, oziroma, kako znanja, ki so rezultat socialne interakcije, vplivajo n posameznikovo razumevanje in vrednotenje sveta, ki ga obdaja, ter kako oboje vpliv na posameznikovo vedenje. V okviru kognitivnega sistema se ne vpra.ujemo po trenutni interpretacijo dra.ljajske situacije, njeni vsebini in vplivu na posameznikovo do.ivljanje in vedenje temvee nas zanima, katero je tisto znanje, ki ga uporabljamo za oblikovanje iU vrednotenje dra.ljajske situacije, na kak.en naein, v kak.ni obliki ga hranimo, katero procesi nam omogoeajo njegovo uporabo. Na drugi strani se spra.ujemo, na kak.eU naein socialna interakcija razvija in sooblikuje .tevilne miselne predstave, procesI in strategije. Konkretneje se lahko vpra.amo, na kak.en naein so v na.em kognitivne . sistemu zabele.ena stali.ea, mnenja, preprieanja. Kako se oblikujejo in kako delujej 1 sheme in skripte? Kateri procesi nam omogoeajo prepoznavanje in pripisovanje eustev namenov in osebnostnih potez drugim osebamE Socialna resnienost kot celota socialnih struktur, procesov in vsebin4 Resnici na ljubo je treba priznati, da kadar govorimo o socialnih pojavih in meB njimi tudi o socialni resnienosti, najveekrat nimamo v mislih posameznika, njegoveg do.ivljanja ali kognitivnega sistema. Prva asociacija mnogo pogosteje vkljueujI manj.e ali veeje skupine, strukture in odnose, ki se v skupinah vzpostavijo, procese ki v njih potekajo, ter konkretne vsebine, ki so plod socialne interakcije. Zanimiv 1 pa je, da lahko o njih govorimo le, kadar so vsebina na.ega do.ivljanja, na.eg virtualnega modela sveta, kadar jih lahko prepoznamo na osnovi na.ega znanja iU kognitivnih sposobnosti. V okviru materialne stvarnosti lahko socialno resnienost definiramo kot tisto njen del, ki je posledica socialne interakcije med posamezniki. Po tej definiciji obseg 984G. Repov.H socialna resnienost vse opazljive manifestacije socialne interakcije, kot so skupine skupinski procesi, norme, rituali, socialne predstave ter vsi mnogovrstni artefakto elove.ke kulture od orodja pa do mest, knji.nic in cest, ki se vijejo med poljip A tu kmalu naletimo na nova problema. Prvie se moramo zavedati, da je le de teh socialnih struktur, odnosov, procesov in vsebin mogoee v stvarnosti dejansk 1 objektivno opredeliti. Njihov velik del smo sposobni opredeliti kot socialnega zgol . na podlagi svojih lastnih preprieanj, izku.enj, znanja ter kognitivnih sposobnosto interpretacije in atribucije socialnih vsebin. Lahko bi rekli, da gre za projekcij 1 socialne resnienosti kot dela na.ega notranjega modela sveta v materialno stvarnost v katero smo ume.eenip Drugi problem pa predstavlja nejasna definicija pojma socialno in kriterije . za objektivno opredeljevanje fenomenov kot socialnih. Za ilustracijo si vzemim 1 voleje krdelo. Voleje krdelo ima zelo jasno prepoznavno organizacijo, strukturo procese. Vsak elan krdela ima v njem jasno opredeljeno vlogo, jasno opredeljenI pravice in obveznosti, ki se jih zavedajo vsi elani krdela. Ali lahko voleje krdel 1 obravnavamo kot socialno strukturo? Odgovori na zastavljeno vpra.anje so zel 1 razlieni in odvisni predvsem od razumevanja pojmov socialno in socialna interakcijap Ee kot socialno pojmujemo vse, kar je rezultat interakcije posamezniko . (Reber, 1985), potem lahko tudi voleje krdelo obravnavamo kot socialno strukturop Tudi volkovi imajo tedaj svojo socialno resnienost. Pojem socialnega pa lahko tudo stro.je opredelimo. Socialno interakcijo lahko opredelimo kot tisto interakcij 1 posameznikov, ki je simbolne narave. V tem primeru volejega krdela ne morem 1 obravnavati kot socialne strukture, saj volkovi niso sposobni simbolnega mi.ljenj in posledieno tudi ne simbolne interakcije. Vendar, kaj je tedaj voleje krdeloE (Podrobnej.o diskusijo na to temo lahko bralec najde v prispevkih Eernigoja iU Grilove Nadvse pomemben prispevek k razre.evanju predstavljenih zadreg iU opredeljevanju socialne resnienosti podaja v svoji knjigi John Searle (1995). Socialn 1 resnienost opredeljuje kot celoto socialnih dejstev, dejstev, ki ne izhajajo iz materialnI resnienosti temvee temeljijo na inherentni te.nji ljudi (in drugih organizmov) p 1 pripisovanju funkcij objektom in dogodkom ter njihovi sposobnosti kolektivnI intencionalnosti. Obstoj pisanega lista papirja je surovo, materialno dejstvo, kot st tudi njegova te.a in vnetljivost. Dejstvo, da je isti list papirja tudi denar, pa ne izhaj iz njegovih materialnih, inherentnih lastnosti, temvee temelji na kolektivno intencionalnosti s katero mu pripi.emo status denarja in s tem funkcijo menjalneg sredstva, ki je brez kolektivnega pripisovanja funkcije nikoli ne bi imel. Medtem k 1 so socialna dejstva epistemolo.ko objektivna, saj niso odvisna od posameznikovi . .elja, vrednotenj in stali.e, pa so ontolo.ko subjektivna, saj obstajajo le v odnosu d 1 opazovalcev, katerih intencionalnost jih opredeljuje. Opredeljevanje socialnI resnienosti je zato mo.no le s pomoejo poznavanja mentalnih stanj opazovalcev, ko jo ustvarjajo. Prav tukaj pa se na. krog sklenep Socialna resnienost in interakcija z okoljemH9L Pregled pojmovanj socialne resnienosti4 Na podlagi opravljenega pregleda lahko socialno resnienost pojmujemo kot N (A1) tisti del posameznikovega do.ivljanja, ki se nana.a na socialne vsebinee N (A2) tisti del posameznikovega do.ivljanja, ki izvira iz socialne interakcijee N (B1) tisti del posameznikovega kognitivnega sistema, toeneje njegovi . procesov, sposobnosti, miselnih predstav in znanja, ki se nana.a na socialnI vsebinee N (B2) tisti del posameznikovega kognitivnega sistema, ki je nastal in se oblikova skozi posameznikovo socialno interakcijoe N (C) tisti del zunanje stvarnosti, ki je rezultat socialne interakcije posameznikovp Na prvi pogled so podane definicije socialne resnienosti morda preobse.ne iU presegajo uveljavljeno pojmovanje socialne resnienosti. Vseeno pa sem prepriean da je predlagana opredelitev pojma lahko v pomoe tako pri jasni definiciji predmet raziskovanja kot tudi pri la.ji komunikaciji ter prepreeevanju nepotrebni . nesporazumov, ki velikokrat izhajajo zgolj iz razlienega razumevanja ali uporabI pojma socialna resnienost. Le jasna definicija pojmov nam prepreeuje, da bi ti postalo spolzki in bi jih bilo mo.no v razlienih situacijah razumeti, kot nam pae takrat ustrezap Le dobro zasidrane pojme, zgrajene na jasno opredeljenih temeljih, lahko uspe.n 1 uporabljamo kot izhodi.ea znanstvenega preueevanja, pojasnjevanja in razlagep Ob zapisanem se seveda zastavlja vpra.anje, kako se predlagane opredelitvI socialne resnienosti povezujejo z obstojeeimi pojmovanji v socialno psiholo.ko literaturi. Kratek pregled literature nam razkrije, da lahko praktieno vsa obstojee pojmovanja socialne resnienosti uvrstimo v eno ali vee predlaganih kategoriji. Pro tem je treba opozoriti, da nam avtorji pri opredeljevanju socialne resnienosti le redk 1 priskoeijo na pomoe, saj so eksplicitne definicije pojma redke in lahko nanje lI sklepamo na podlagi uporabe pojma socialna resnienostp Eno izmed prvih podrobnej.ih opredelitev socialne resnienosti pripisujem 1 Festingerju v okviru njegove teorije socialne primerjave (Festinger, 1950, cit. p 1 Beeaj, 1997; Festinger, 1954, cit. po Stroebe in Stroebe, 1984), s katero sku. opredeliti motiv za formiranje skupin. Festinger predpostavlja, da ljudje stalno te.im 1 k preverjanju svojih kognicij o resnienosti, saj nam le-te omogoeajo ustrezn 1 orientacijo v okolju. Pravilnost preprieanj o fizieni naravi lahko neposredn 1 preverjamo v fizieni resnienosti (preprieanje, da so kozarci krhki, lahko preizkusim 1 tako, da enega razbijemo), pravilnost preprieanj o socialni naravi pa lahko preverim 1 le preko komunikacije z drugimi elani socialne skupine, v socialni resnienosti, ka . naj bi predstavljalo motivacijsko osnovo te.nje po dru.enju, pripadnosti. NatanenI definicije pojma socialne resnienosti Festinger ne podaja, razumemo pa jo lahko ko1 mnenja, stali.ea in preprieanja posameznikove referenene skupine. V na.i analizi bo jo opredelili kot tisti del zunanje stvarnosti, ki je rezultat socialne interakcije (C) p 1004G. Repovr Podobno opredelitev socialne resnienosti bi lahko pripisali Henriju Tajflup Pomemben del knjige, katere urednik je Tajfel (1984), nosi naslov ReprezentacijI socialne resnienosti. Zanimivo je, da pojem socialne resnienosti nikjer ni eksplicitn 1 opredeljen. Nanj lahko sklepamo na podlagi poglavij, ki jih omenjeni del zdru.uje ter zgodnej.e knjige, ki jo je uredil v sodelovanju s Colinom Fraserjem (1978). Vslednji nosi praktieno enak del naslov Reprezentacije socialnega sveta, te pa so . uvodu opredeljene kot reprezentacije drugih ljudi in njihovih dejanj, reprezentacijI pomembnih socialnih tem, kategorij, institucij in drugih socialnih fenomenov, d 1 katerih ima posameznik vsaj pribli.no koherentno stali.ee, ter reprezentacijI socialnega sveta posameznika. Zanimivo je, da Tajfel socialno resnienost opredeljujI kot lastnost zunanjega sveta, medtem ko se spra.uje o tem, kako le-tega bele.i iU oblikuje posameznik oz. njegov kognitivni sistem. V tem okviru bi na.e opredelitvI socialne resnienosti kot vsebine posameznikovega kognitivnega sistema (B1) ozp notranjega modela sveta (A1), ki se nana.ajo na socialne fenomene, bolj ustrezn 1 poimenovali reprezentacije socialne resnienosti. V okviru simbolienega interakcionizma je socialna resnienost opredeljena ko1 tisti del resnienosti, ki jo .sestavljajo objekti (vkljueno s stvarmi, idejami in odnoso med stvarmi in idejami), katerih pomen je zasidran in izhaja iz socialne interakcije0 (Stryker, 1995, str. 648). V tem okviru lahko kot socialno resnienost obravnavam 1 vsebine na kateremkoli od izpostavljenih nivojev (A2, B2, C), dokler je njihov izvo . v socialni interakcijip Collin (1997) opredeljuje socialno resnienost z vidika socialneg konstrukcionizma kot celoto, ki jo tvorijo posamezniki, njihova aktivnost, interakcij ter socialni odnosi, strukture in institucije, ki jih z njo ustvarjajo. Socialna resnienos1 nastane, ko vzorci elove.ke interakcije zavzamejo dovolj stabilno in trajno obliko da pridobijo neodvisni status v obliki socialnega ogrodja, ki obstaja preko in naB konkretnimi aktivnostmi, ki potekajo znotraj njegap Geiger in Bradac (1995) opredeljujeta socialno resnienost kot .poseben prime . .ir.ega procesa socializacije, kjer se posamezniki ueijo socialnih norm, prieakovanj naeinov interpretacij pomena ter socialnega vedenja.. Iz podane opredelitve no popolnoma razvidno, ali s pojmom socialna resnienost oznaeujeta stanje razmer . okolju, ki ga je potrebno spoznati (C), ali rezultat socializacije v obliki osvojeneg znanja, spretnosti in sposobnosti (B2). V splo.nem lahko velik del literature razdelimo na tisto, ki socialno resnienos1 pojmuje kot dejansko stanje v okolju (C), ter tisto, ki socialno resnienost pojmujI kot posameznikovo interpretacijo socialnega okolja (A1, B1). V prvi skupini najdem 1 prispevke, ki obravnavajo vpliv socialne resnienosti kot dejanskih razmer v dru.bo na psihoterapevtske cilje (Marmor, 1988; Pattison, 1987; Sarnoff, 1995), kot vzro socialne patologije (Diversi, Moraes in Morelli, 1999; Neely, 1997) ali okolje, . katerim se mora posameznik spoznati in spoprijeti (Levine, 1972). .tevilne so tudo raziskave, ki preueujejo razliko med socialno resnienostjo (C) ter posameznikovimo Socialna resnienost in interakcija z okoljemH1014 preprieanji o njej kot rezultat vpliva medijev (Hawkins in Pingree, 1981; McCauley Thangavelu in Rozin, 1988; Shrum, Wyer in O.Guinn, 1998; Zemach in Cohen 1986), skupinske pripadnosti (Ellemers, Van-Rijswijk, Roefs in Simons, 1997) alo stereotipov (Oakes, Haslam in Turner, 1994). Nekatere raziskave preueujejo, kak 1 socialna percepcija in samopodoba posameznikov vpliva na njihovo vedenje ter . tem na oblikovanje socialne resnienosti (C) (Jussim, 1991; McNulty in Swann, 1994e Snyder in Swann, 1978). V drugi skupini zopet najdemo raziskave vpliva medijev, v katerih pa se socialn resnienost pojmuje kot posameznikova interpretacija okolja (A1, B1), ki je poB vplivom medijev (Allen in Hatchett, 1986; Hansen in Hansen, 1991; O.Keefe iU Reid, 1987; Pearl, Bouthillet in Lazar, 1988; Shrum in O.Guinn, 1993). Naletimo p tudi na prispevke, ki se bolj eksplicitno posveeajo konstrukciji socialne resnienosto bodisi kot posameznikovega razumevanja sveta (A1) z vidika kognitivnih procesov ki so pri tem udele.eni (Shapiro, 1991), bodisi kot posameznikovega sistem interpretacije in vrednotenja (B1) (Fein in Nuehring, 1981) p Opravljen pregled literature vabi k sprejemu dveh zakljuekov. Na eni strano ka.e na zelo raznolika pojmovanja socialne resnienosti ter potrebo po vpeljavo pojmovnega reda, na drugi strani pa ilustrira kompleksno ter interaktivno narav 1 pojava. Razumevanje procesa oblikovanja socialne resnienosti ter njenega vpliva n vedenje in do.ivljanje posameznikov in socialnih skupin zahteva prepletanje razlieni . nivojev opisa in razlage fenomena - od poznavanja posameznikovega kognitivneg sistema ter notranjega modela sveta, ki ga oblikuje, do analize kompleksnih proceso . in struktur, ki nastajajo skozi interakcijo posameznikov. Verjetno je .e nastopil ea . za preseganje zapiranja v posamezne nivoje preueevanja socialnih fenomenov, ea . za jasno opredeljevanje kompleksne interakcije med posameznikom (z njegovimo kognitivnimi lastnostmi) in socialnim okoljem, v katerega je ume.een. Le tak pristoo namree omogoea plodno zdru.evanje spoznanj razlienih stopenj in vidikov obravnavI predmeta raziskovanja, kot tudi izkori.eanje izrednih mo.nosti, ki jih ponujajo sodobno pristopi k .tudiju kompleksnih sistemov, od teorije dinamienih sistemov (Eernigoj 2000) do .vzgajanja. umetnih socialnih sistemov (Epstein in Axtell, 1996). Korak . to smer naj bi predstavljala tudi predstavljena opredelitev pojma socialna resnienostp Opomba: Gaju Vidmarju in obema anonimnima recenzentoma se zahvaljujem zV konstruktivne pripombe in nasvete pri pripravi prispevkar Literatura4 Allen, R.L. in hatchett, S. (1986). The media and social reality effects: Self and syste . orientations of Blacks. Communication Research, 13, 97-123p Baddeley, A. (1991). Human Memory: Theory and practice. London: Lawrence Erlbaump Beeaj, J. (1997). Temelji socialnega vplivanja [Fundamentals of social influence] p 1024G. Repov.H Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijop Chapin, F.S. (1934). Latent culture patterns of the unseen world of social reality. AmericanH Journal of Sociology, 40, 61-68p Collin, F. (1997). Social Reality. London: Routledgep Eernigoj, M. (2000). Meadova analiza simbolne interakcije z nekaterimi implikacijami z razumevanje socialne resnienosti [Mead.s analysis of symbolic interaction wit . some implications for the understanding of social reality]. Psiholo.ka obzorj, 9 (4), N p Diversi, M., Moraes-filho, N. in Morelli, M. (1999). Daily reality on the streets o . Campinas, Brazil. V M. Raffaelli in R.W. Larson (ur.), Homeless and working youthHarround the world: Exploring developmental issues (str. 19-34). San Francisco Jossey Bassp Ellemers, N., Van-Rijswijk, W., Roefs, M. in Simons., C. (1997). Bias in intergrouo perceptions: Balancing group identity with social reality. Personality and SocialHPsychology Bulletin, 23, 186-198p Epstein, J.M. in Axtell, R (1996). Growing artificial societies: Social science from theHbottom up. Washington: Brooking Institutionp Eysenck, W.M. in Keane, M.T. (1990). Cognitive psychology - A students. handbookp London: Lawrence Erlbaump Fein, S.B. in Nuehring, E.M. (1981). Intrapsychic effects of stigma: A process of breakN down and reconstruction of social reality. Journal of Homosexuality, 7, 3-13p Fiske, T.S. in Taylor, S.E. (1991). Social cognition (2. izd.). Singapore: McGraw-Hillp Geiger, S. in Bradac, J. (1995). Communication. V A.S.R. Manstead in M. Hewstone (ur.) The Blackwell Encyclopedia of Social Psychology, (str. 109-114). Oxford Blackwellp Gril, A. (2000). Kultura - koko. in jajce elovekovega spoznanja [Cunture . the hen and thI egg of human cognition]. Psiholo.ka obzorj, 9 (4), - p Hansen, C.H. in Hansen, R.D. (1991). Constructing personality and social reality throug . music. Individual differences among fans of punk and heavy metal music. Journal ofHBroadcasting and Electronic Media, 35, 335-350p Hawkins, R.P. in Pingree, S. (1981). Uniform messages and habitual viewing: Unnecessar assumptions in social reality effects. Human communication research, 7, 291-301p Higgins, E.T. in Kruglansky, A.W. (1996). Social Psychology - Handbook of basic princi-Hples. New York: Guilfordp Jussim, L. (1991). Social perception and social reality: A reflection-construction modelp Psychological Review, 98, 54-73p Kane, S.R. in Furth, H.G. (1993). Children constructing social reality: A frame analysis o . social pretend play. Human Development, 36, 199-214p Kumelj, T. in Turk, B. (2000). Pojavi socialne resnienosti. Psiholo.ka obzorj, 9 (4), - p Levin, H.A. in Askin, F. (1977). Privacy in the courts: Law and social reality. Journal ofHSocial Issues, 33, 138-153p Levine, N. (1972). Group training with students in higher education. Interpersonal Devel-Hopment, 3, 40-67p Marmor, J. (1988). Psychiatry in a troubled world: The relation of clinical practice anB social reality. American Journal of Orthopsyciatry, 58, 484-491p Socialna resnienost in interakcija z okoljemH1034 McCauley, Thangavelu, K. in Rozin, P. (1988). Sex stereotyping of occupations in relatioU to television presentations and census facts. Basic and Applied Social Psychology,H9, 197-212p McNulty, S.E. in Swann, W.B. (1994). Identity negotiation in roomate relationships: ThI self as architect and consequence of social reality. Journal of Personality and SocialHPsychology, 67, 1012-1023p Neely, D. E. (1997). The social reality of African American street gangs. Journal of GangHResearch, 4, 37-46p Oakes, P.J., Haslam, S.A. in Turner, J.C. (1994). Stereotyping and social reality. Oxford Blackwellp O.Keefe, G.J. in Reid-Nash, K. (1987). Crime news and real world blues: The effects o . media on social reality. Communication research, 14, 147-163p Pattison, E.M. (1987). Whither goals in the treatment of alcoholism? Drugs and society, 1,H153-171p Pearl, D., Bouthilet, L. in Lazar, J. (1988). Socialization and conceptions of social reality. V G. Handel (ur.) Childhood socialization (str. 239-260). New York: Hawthornep Reber, A.S. (1985). The Penguin dictionary of psychology (2. izd.). London: PenguiU Booksp Revonsuo, A. (1998). How to take consciousness seriously in cognitive neuroscienceH [prispevek s kongresa]. Tucson: Tucson III - Toward a science of consciousnessp Sarnoff, I. (1955). Social reality and pychotherapeutic ideals. Mental Hygiene, 39, 26-33p Searle, J.R. (1995). The Construction of Social Reality. New York: The Free Pressp Shapiro, M. A. (1991). Memory and decision processes in the construction of social realityp Communication Research, 18, 3-24p Shrum, L.J. in O.Guinn, T.C. (1993). Processes and effects in the construction of socia reality: Construct accessibility as an explanatory variable. Communication Re-Hsearch, 20, 436-471p Shrum, L.J., Wyer, R.S.Jr. in O.Guinn, T.C. (1998). The effects of television consumptioU on social perception: The use of priming procedures to investigate psychologica processes. Journal of Consumer Research, 24, 447-458p Signorelli, N. (1983). Health, prevention and television: Images of the elderly and percepN tions of social reality. Prevention in Human Services, 3, 97-117p Snyder, M. in Swann, W. B. (1978). Behavioral confirmation in social interaction: Fro . social perception to social reality. Journal of Experimental Social Psychology, 14 148-162p Sommerhoff, G. (2000). Understanding consciousness: Its function and brain processesp London: Sagep Stroebe, W. in Stroebe, M.S. (1984). When love dies: an integration of attraction anB bereavement research. V H. Tajfel (ur.), The social dimension: European develop-Hments in social psychology, volume 1, (str. 250-281). Cambridge: CambridgI University Pressp Stryker, S. (1995). Symbolic interactionism. V A.S.R. Manstead in M. Hewstone (ur.) TheHBlackwell Encyclopedia of Social Psychology, (str. 647-651). Oxford: Blackwellp Tajfel, H. (1984). The social dimension: European developments in social psychology,Hvolume 1 & 2. Cambridge: Cambridge University Pressp 104G. Repov.H Tajfel, H. in Fraser, C. (1978). Introducing social psychology: An analysis of individualHreaction and response. London: Penguinp Wegmann, R.G. (1976). Classroom discipline: An exercise in the maintenance of socia reality. Sociology of Education, 49, 71-7a Zemach, T. in Cohen, A.A. (1986). Perception of gender equality on television and iU social reality. Journal of Broadcasting and Electronic Media, 30, 427-444p Prispelo/Received: 02.10.200a Sprejeto/Accepted: 24.10.200a