BLED ALBIN ČEBULAH: STRIČKI MATIČKI i t SPESNIL IN S SLIKAMI OPREMIL ALBIN ČEBULAR STRIČKI MATIČKI 1929 IZDAJA IN ZALAGA BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA V LJUBLJANI Iz skritega kotička našega strička je izšlo: 1. IZ TORBICE BELOKRANJSKIH PALČKOV. (Razprodano.) 2. PRIJATELJČKI V UGANKAH. 150 ugank v pesemcah. 3. STRIČKI MATIČKI; sledi: 4. ZAJČEK DIDELDUDELDAJČEK. 0300 / 1520 ^ ČEBULARJEVA KNJIŽNICA 3 . knjiga za našo mladino Tiskarna ..Slovenija" v Ljubljani. PRIŠLA JE KRALJIČICA. Prišla je naša kraljička pomlad in odklenila svoj biserni grad. Zvončke razsula v dol je in breg — ljubke ko zajčke, bele ko sneg. Okna srebrna odprla je spet, ptičke spustila v širni je svet... - 5 - 2 IZ TUŽNE NOTRANJSKE. Ah —, tam za logaško mejo polja več ne zelenijo in gozdovi ne šumijo, rožice več ne cveto, drobne ptičke ne pojo. Kamorkoli po livadi, žalost sama — brez pomladi... O, kako mi je hudo! Srčece umrlo bo. Kje ste zarje plameneče? Kje ste radosti iskreče? Solnčni kraji in morje — zemlja naša, kje, o kje?! — 6 V KOROTAN! Hej, juhej, čez gore, ravan, preko tujih mej gremo v Korotan! »Solnčece, povej za najbližjo pot! Kod dospemo prej med naš bratski rod?« »»Tamle za goro je že Korotan, drija, drija, dro!«« 7 LE Z NAMI! Ptička, vesele pesmi mi poj, solnčece zlato, pojdi z menoj! S cvetno pomladjo gremo čez plan v naše Primorje, v naš Korotan! 8 - BELINČKU. Belinček — cekinček, le varuj nam dom, pa kruhka in mlekca prinesla ti bom. Možiček — tatiček visok, dolgobrad, prikrade se v hiško ponoči kaj rad. Belinček — cekinček, ne bodi zaspan! Saj stražiš ponoči in spiš, ko je dan! - 9 - POMLADNA. Ptičica drobna poje v gradičku, v svojem gradičku — zelenem grmičku; pesemce poje zlatemu solnčku, zlatemu solnčku — rumenemu balončku; pesemce poje rožicam belim, rožicam belim — vedno veselim. Radosti polna mlada je trata, mlada je trata in ptičica zlata. 10 - STAR! OČKA IN KANARČEK. V kletki ugrabljen mlad kanarček, stari očka ga učijo peti v žalostni samoti pesemc svojih melodijo. Plaho v kletki preizkuša — nekam tuji so napevi... — in odpeva: »O, to niso srca mojega odsevi...« So minili dnevi mladi, duša mu je dozorela, a iz nje globine čista mila pesem je privrela. In pozabil je priučeno... Iz jutra ranega do mraka pesemce prelepe svoje samotarček v dan pretaka. - 11 — BELI GOLOBČKI. Ej, kot beli zobčki beli so golobčki, bele tudi ptičke: ljubke golobičke. Prišli so golobčki — dali smo koruze, prišle golobičke — dali jim pšeničke. Vse so pozobali naši ptički zali, vode se napili in se zahvalili! - 12 PETELINČEK. Gizdalinček- petelinček bolj je moški kakor Tinček, hlače do kolen ima, rdečo rožo, hahaha! Pa se je spotaknil davi, rožo si pobil na glavi, v hiši jezen zdaj čepi, piska pa se mu smeji... - 13 - KAKO JE ŽE BILO? Pridna kokoška znesla je jajček, droben ko miška, bel kakor zajček. Vodico čisto brž smo zavreli, v kropček pa deli jajček smo beli, potlej še barvo smo raztopili, juhuhu, jajček v njej povalili. Milče rdeč piruh v roki drži, piška pa smeje se: »Pi-pi-pi-pi!« - 14 OJOJ... ! Priskakljali so zajčki, vsi zajčki — dudeldajčki, ki koške so nosili in piruhe delili. Aj, po dvorišču iz hiške so pricapljale piške, ojojmene, seveda, to bila zdaj je zmeda ... In zajčki — dudeldajčki pobegnili so v srajčki, so piške koške vzele, na jajčeca brž šele. In prav kot mehke miške izvalile so se piške, iz koška poskakale in že proso zobale. So kokljice kokljale ter zrle čudno v male: te bile so rumene ... pa modre in zelene ... 15 METULJČKI. Metuljčki v zraku plavajo, se s cvetjem poigravajo, med travico se skrivajo in z veterčkom napivajo. Se z neba solnček jim smehlja, smehlja poredno: »Hahaha!« Metuljčki mu mežikajo, se veterčku dobrikajo. Se zlatim hroščkom klanjajo, o lepih časih sanjajo, ki prišli zopet so nazaj v preljubi tihi rodni kraj. - 16 — POZOR!.. Aj, kakor norčki drevijo motorčki: hroščki že krožijo v sinje višave, hroščki se vozijo v bajne dobrave. S poti mešice, s poti kresnice! V travo in rž poskrijte se brž. Če vas zaloti motorček na poti, vam rebra polomi, nožiče ohromi; zato pa le brž kar v deteljo, rž! - 17 - RADOVANJE. Čmrl se trese sredi rese — bas mu brunda: »Bunda, bunda!« Mravlja raja in nagaja zdaj mešicam, zdaj kresnicam. V vodi pljuska bela goska, kos pa smeje se jim z veje ... - 18 - MURNOVA. »Tika-toka, tika-toka... !« murnček pod gričkom stoka, koplje, koplje: dela hiško, kot je videl botro miško. Jamica je izkopana, slamica je že postlana! Truden murnček počiva, v kamrici že sladko sniva, nočka pa ob njem poseda, v zlate sanje ga zapreda ... ■ 19 OB MLAKI. Žabica se krega: »Rega, rega, rega!« Žabjak pa ob njej: »Kvak, kvak!« da prispel bi kak oblak. In prispel je črn oblak, ko je pal na zemljo mrak; iz oblaka dežek lije, zemljica ga žejna pije. Žabica se več ne krega: »Rega, rega, reg-reg-rega!« Tudi žabjak sredi mlak več ne godrnja: »Kvak, kvak!« 20 - OB POTOKU. V biserni vodi ribica plava, z belimi valčki se poigrava. Z vrbe zelene ptička jo gleda, z brega pa cvetka tudi, seveda! Solnčece zlato z neba se smeje, biserno vodo ribici greje. - 21 3 LASTOVKE so priletele, pesemce so zažgolele — vigred prišla k nam je v goste, v goste s tratice in hoste. Ptičke v vežico hitijo gnezdece si tam gradijo, kjer zbor lastovic domuje, tamkaj srečica kraljuje! VRABČKI SE KREGAJO... Vrabčki se kregajo v jutru svilenem, vrabčki se kregajo v grmu zelenem: »Elica, Elica trdno še spi...« Vsak bi rad prvi bil, da jo zbudi! - 22 — SINICA. Fuji, cicifuj, zlobni porednež, sramuji se, sramuj! Gnezdece skrito vrgel na trato si, z roso pokrito. Plašček razpet čuval in grel je mladičev devet; skrbno gojila nežni sem rod, da bi ga izvodila. Ptičice drobne vrgel iz gnezdeca si še negodne — fuj, cicifuj, zlobni porednež, sramuj se, sramuj! - 23 — ŠKRJANČEK POJE »Njivica je izorana in s pšeničko posejana. Pa je prišlo solnce zalo, svoje žarke je razstlalo. Se pšenička je zbudila, k solnčecu se napotila. Klasje je visoko že. Kako divno je polje!« 24 - ŽALOSTNA. V temni noči slavček poje pesemce srebrne svoje. Prišel človek, ga ujel, potlej v tesno kletko del. Da prepeval bi vse dni — ugasnil žar mu je oči... Slavček v kletki je utihnil — tužen dušico izdihnil... - 25 LUKNJICA IN SOVA. Soviča črna kakor bavbav v šumi iztika, sredi dobrav. »Koga pa iščeš? Tetka, povej!« »»Miško lažnivo! Nič me ne glej.«« Hipoma luknjica miško je skrila: »Tisto je mucka včeraj vlovila!«... 26 O SKRBNI KRESNIČKI. Ponoči nam sveti kresnička poleti s svetiljko rumeno za mejo zeleno. Zdaj gleda v grmičke, če spijo vse ptičke, zdaj poleg stezice, če spijo cvetice. Da, prav vse obsveti kresnička poleti s svetiljko rumeno za mejo zeleno! 27 ,— MRTVA MUCKA. Bingale, bongale — mucka je umrla .. . Dajte na ramo škatljico meni, da jo ponesem v ložec zeleni, tamkaj izgrebel zanjo sem jamo! Miška svetila bo, ptičice drobne bodo pogrebne pesemce pele. Biserna vodica, dobro kosilce potlej pri teti bo za plačilce. — 28 VESELA. Hopsadrija, hopsadra, kužek z nami se igra, mucica za miško teče, vrabček vošči obema srečo ... Pa je prišla putka v vas in prinesla velik bas. V dolu sveti žarki kres — vse se je sprijelo v ples. Čeveljčki kar v zrak letijo, da gledalci se smejijo; še stric jazbec danes zna vse na hopsa — drijadra! POLŽEK LEZE. Polžek leze od gore deci kaže pa roge. Oj bežimo, oj tecimo, kar nas nesejo noge — polžek je za nami že.. ! 29 - ZAJČKOVA. Deteljica naša zajčkova je paša, zajček se, seveda, kaj rad z njo ponaša: »Ej, tako je sladka — kakor so bonbončki; hm, pa dobra, dobra — kakor makarončki!« Prav tako se vedno v detelji oglaša, če kdo ne veruje, pa naj sam ga vprašat - 30 LISICA IN HROŠČ. »Dobro jutro, hrošček zlati, kje pa zajček kolovrati, da ga ni na deteljici?« »»Ej, že vem, čemu prihajaš: ne, da z nami god obhajaš, da kosti zdrobiš mu, revčku.«« »Saj ni res, le okrepčila nesem mu za god, darila, in potem mu voščim srečo.« Plaho zajček v grmu diha, brčice za beg si viha — švrk!... potem čez polja, trate! 31 IZ GOZDA. Veverička je kraljička, smrekov gozd pa njen je grad, grad obseva solnček zlat. V gozd smo davi se podali, veverico obiskali; v gozdu je lepo, oja, zdravje tamkaj je doma! - 32 VEVERICA IN POLŽEK. »Polžek, hej, počakaj malo! Kam se ti tako mudi?« »»V jaso moram, res, ni šala, miška bolna tam leži!«« »Kaj, da je zbolela?« praviš, »saj še včeraj iz goric šla, ogrnjena je v pečo, in si nesla krač, potic.« »»Pst! Zares. Doma pa jedla je potičice vso noč. Skoraj počil bi trebušček, nujna je sedaj pomoč!«« — 33 — S PAŠE. Sredi otavice pasemo kravice, bele ovčice poleg mejice, črne kozice poleg stezice, brhke konjičke poleg goričke, ljubke žrebičke poleg vodičke; to je veselja vedno pri nas, komur je dolgčas, pride naj v vas! - 34 - ZOPET ENKRAT — NIC ... ! Naši davi zajčki so kar v sami srajčki, ne bodite hudi — v hlačah, kajpa, tudi! Zdaj nad sočno zelje prvi jo primelje, nad korenje drugi maha jo ob strugi. V roko puško striček, urno za grmiček — »Bum... !« in kot za stavo zrušil — zeljno glavo ... 35 — PAJEK. Sredi veže goste mreže pajek veže. Suha muha prileti, v gosti mreži obtiči. Pajek se do nje pririje, v mrežo muho brž zavije, potlej pa ji kri izpije... Ena, dve in dve in tri — suhe muhice več ni! 36 — STRŽEK TRGOVEC. »Čiri, čiri, čiri, danes vse po štiri: jabolka rumena, hruška je maslena, hlebček sira, košček kruha — oj ti gladna muha, kupi, kupi, kupi! Hruško si olupi, kruhka si prigrizni, potlej se oblizni — jaz že težko nosim: jutri bo po osem! Čiri, čiri, čiri, danes še po štiri!« — 37 — 4 PASTIRIČKA IN JANEZEK. »Kam pa, kam, gospodek?« vprašala je ptička. »»V šolo pot me vodi, ljuba pastirička.«« »Ali znaš vse dobro? Mršiš si obrvi...« »»Kaj me nadleguješ? Veš, da jaz sem prvi!«« »Mislim si, da prvi — toda med lenuhi! Taki učenjaki so navadno gluhi.« 38 — ČRIČEK OB TRGATVI. Črn-bel, črn-bel, grozd je zrel! Prinesite vse keblice, da napolnimo kadice! Grozd je zrel: črn, bel, črn, bel... — 39 - PREDEN GRE JEŽ SPAT. Gode ježek, gode — meh na rami nosi, jabolka rdeča za prezimek prosi. Jabolko se smeje: »Večkrat zamežimo...« Dražijo ga veje: »Bratcev ne spustimo!« Ščinkavec je prišel, vejico potresel- ježek pa je sadja v jamico si nesel. - 40 - LE MALO POTRPITE ... »Kje leskovka počiva? Kje brezovka se skriva?! Naš vrabček-potepenček ne mara za ječmenček!... Z gosposko prepeličko bi zobal le pšeničko, a s ščinkavčkom pa kar, oho, v zoreče letal bi proso.. »»No, no, le malo potrpite, tako za vrabčka ne skrbite; še preden zima bo prišla, ječmenček dober bo, oja!«« — 41 — POLHI. Sredi žametne noči zlato listje šelesti, med šelestom polhi sivi in pa veter nagajivi. Veter šibico v roke, polhi iz dupel, ena, dve — pa je prišel mrazek v goste, veterčka pregnal iz hoste ... Listje vse na tleh leži, mrazek vetru se smeji, smejejo se polhi iz dupel, ker jim topel je kožušček, zadovoljen tolst trebušček ... - 42 — KONJIČKI REZGETAJO ... Konjički čili rezgetajo, po beli cesti peketajo, nas peljejo čez strme gričke med blage tetke, blage stričke. So tetke nam kolače spekle, nasproti z njimi so pritekle, so strički konjčkom ovsa dali, jim z zlato slamico nastlali... 43 - POZIMI. Po poljani širni burjica razsaja, nam pa sneg poredni venomer nagaja. Ali, burja, veš li: ptički nismo norčki — tamkaj v smreki gosti varni so prostorčki... 44 — In preveč mi šale, snežec, ne poznamo ; če greš — štupo ramo, stresemo te v jamo! Dečica nam v hiško pridno zrnja nosi, teta Urša ga pa kar na dvor natrosi. - 45 - ENA O NAŠI MUCI. Mucica naša pridna jje zmer, venomer prede iz jutra v večer: zdaj na pečici pri teti Mici, zdaj spet ob mizi pri botri Lizi; mucica naša prede, res, zmer, preje srebrne pa nima nikjer,.. — 46 — MODROVANJE V KRČMI V krčmi strici so se zbrali in o zimi modrovali. Končno tole so sklenili: »Hu, če pride kraška barja, vsi jo bomo napodili!« Pa prispel je z burjo mraz, snežec vrgel jim v obraz.. No, poglejte, lepa reč: Tisti gobezdavi strici smuknili so vsi za peč- V NOVOLETNI NOCl. V gozdu tajnostna tišina; smreke krije srebrnina, breze so v srebro vkovane, jelke z biseri postlane. Vmes pa srnic ljubki zbori se sprehajajo po gori. Tajna noč se k zemlji sklanja, sanje svoje zimske sanja ... - 48 — SIROTI. Vilinski spev. Pozdravljena, sirotica v objemu vilinskih dobrot! Med nas zanesla te je pot, da sen izmije ti trpljenje. Življenja nič več se ne boj, od danes vedno smo s teboj. Ljubezni žar in biser sreče ob poti naj se ti leskeče! - 49 — MRAZEK IN VETER. Mrazek skače po planjavi, si v ročice diha, zdaj cepta z nožicami, zdaj ovratnik viha. Ko mu vsega je zadosti, gre do stare znanke — sivolase burjice, pa ji zmakne sanke. In popelje se do vode ter jo v led zakuje, sebi pa brž med vrbinjem škornjice obuje. To on vriska in se drsa, kot da gre za stavo! Nič mu ni, če se prekucne, si potolče glavo. Veterček se je prizibal, ledu reberca polomil, »čof!« je reklo, poškropilo — mrazek je utonil... — 50 - Z zelene mejice in cvetne gorice: Prišla je kraljičica Iz tužne Notranjske . V Korotan .... Le z nami .... Belinčku. Pomladna .... Stari očka in kanarček Beli golobčki . . . Petelinček .... Kako je že bilo . . O joj. Metuljčki. Pozor . Radovanje .... Murnova. Ob mlaki .... Ob potoku .... Lastovke .... Vrabčki se kregajo . Sinica. Škrjanček poje . . Žalostna. Luknjica in sova . . O skrbni kresnički . Stran Mrtva mucka.28 Vesela.29 Polžek leze.29 Zajčkova.30 Lisica in hrošč .... 31 Iz gozda.32 Veverica in polžek ... 33 S paše.34 Zopet enkrat — nič . . 35 Pajek.36 Stržek trgovec.37 Pastirička in Janezek . . 38 Čriček ob trgatvi .... 39 Preden gre jež spat . . 40 Le malo potrpite , . . 41 Polhi.42 Konjički rezgetajo ... 43 Pozimi.44 Ena o naši muci ... 46 Modrovanje v krčmi . . 47 V novoletni noči .... 48 Siroti.49 Mrazek in veter .... 50 Stran 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 22 23 24 25 26 27 \ NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000412063