UDK 886.3.09 Linhart: Zupanova Micka: 830.09 Richter: Die Feldmühle Jurij Fikfak ZRC SAZU, Ljubljana ELEMENTI ZA BRANJE LINHARTOVE ŽUPANOVE MICKE IN RICHTER JEVE DIE FELDMÜHLE* Primerjava med Richterjevo Die Feldmühle in slovensko izpeljavo, Linhartovo tupanoDo Micko, je pokazala, da gre za dva načina oblikovanja: v Die Feldmühle za zaustavljajočega, jezikovno artističnega, kar bi kazalo na baročno (rokokojsko) poetiko; v Zupanovi Micki pa za linearnega, jezik je sredstvo za prikazovanje raz- m e r lI. kar bi kazalo na novo, razsvetljensko poetiko. A comparison between Richter's Die Feldmühle and its Slovene derivation, Lin- narts Zupanova Micka, reveals two different methods of composition: a stalling, 'inguistically artistic one, in Die Feldmühle, implying a baroque (rococo) poetics; and a linear one, with language as an instrument for demonstrating relationships, in županova Micka, suggesting a new poetics, that of the Enlightenment. Veseloigro Zupanova Micka (v nadaljnjem besedilu ZM), izdano 1790 in uprizorjeno 1789, sta z Richterjevo predlogo Die Feldmühle (izdano 1777) podrobneje primerjala že Alfonz Gspan v Slovenskem jeziku leta 1940 in France Koblar v Gledališkem listu Akademije za igralstvo in umetnost leta 1948.1 Njuni primerjavi sta izhodišče za postaviteh dveh vprašanj, prvega o avtorstvu oziroma prevodu ZM in drugega o stilu obeh veseloiger. Odgovora na vprašanji sta deloma znana: Gspan2 meni, da je ŽM kljub vsem razlikam v bistvu vendarle prevod khe Feldmühle (v nadaljnjem besedilu DF), seveda v okviru tedaj veljavnih načel o svobodi pri prevajanju.3 Koblar4 je drugačnega mnenja: pravi, da se tako v ZM kot v »Matičku« kažejo posegi iste narave, istega revolucijskega duha in da se o ŽM kot prevodu ne da govoriti. ŽM je delo razsvetljenskega duha, DF pa je še sredi rokokojske ga- antnosti. Tega mnenja sta oba primerjalca. Razmeroma manj pa sta avtorja primerjav prikazala postopka jezikovne- ga oblikovanja, dramskega dogajanja in zunajjezikovnih dejavnikov, kar bi j Marsičem olajšalo dokazovanja o prevodu oziroma izvirnosti in o stilu obeh . k)rugo dejstvo, odločilno za novo primerjavo, je bilo leta 1966 objavljeno pismo Linharta Karlu Gottlobu Antonu, kjer med drugim piše: »Tvegal sem Poskus, sestaviti kranjsko veseloigro z imenom Zupanova Micka, Marie, die oenter des Supans, in jo dal uprizoriti v tukajšnjem stanovskem gledališču. Marjar^ Г " 1 ' ' 'П komentar nemškega dela gradiva se zahvaljujem germanistu v 'Al fonz Gspan, Linhartova Zupanova Micka in Richterjeva Die Feldmühle, Slo- vensk! jezik 1940 (dalje Gspan 1940), 84—97; France Koblar, »Zupanova Micka« v slov- mvu in na odru, Gledališki list AIU 3, 1948 (dalje Koblar 1948), 8—19. sko ,Pan t940, 96; mnenje popravi (po Koblarjevi primerjavi) v Zgodovini sloven- ega slovstva I, Ljubljana 1956, str. 395; ga znova približa prvi oceni v delu Anton lomaz Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Maribor 1967 (dalje Gspan 1967), S Ps r??c e m besedilu, 256—257. tr . U Sonnenfelsu, ki je formuliral ta pravila, gl. podrobneje Gspan 1940, 88; Filip ^ l a n Anton Tomaž Linhart, Ljubljana 1979, 74—85. Koblar 1948, 14—15; Gspan 1967, 257—258. To je bil prvi poskus, odkar stanujejo Slovani na Kranjskem. Z veseljem sem videl, kako zelo se ti Slovani, ki jih že stoletja germanizirajo, še zmerom čutijo Slovane, s kakšnim entuziazmom visijo na svojem jeziku, na lastnih šegah, na svoji izvirnosti.«5 In morda še tretje dejstvo, pomembno za branje tega besedila: gre za iskanje različnosti, samosvojosti obeh besedil, tako ZM kot DF; iskanje je usmerjeno bolj v tekst in manj v okoliščine in dobo na- stanka ter uprizarjanja obeh del. 1 Aktualizacija dramskega dogajanja 1.1 Prostor: Namesto v namišljen, nedoločljiv kraj in okolje postavi Lin- hart dramsko dogajanje na Kranjsko (31/28),® v podeželsko okolico Ljubljane v smeri proti Kamniku (19/17), pri tem pa še označi povezanost ljudi z vino- rodnimi kraji, Vipavo (32/29). Nekaj primerov: R.7/...,/ wie die vornehmen Frauen in den Stadt — J. — aber es ist nun so Mode — Mhn. — Es bläßt so kalt da von Ber- gen her — husch — husch — J. — es ist ein gerechter Wein, wie er vom Stock kommt — / . . . / koker Gospoda doli v'Lublani — (9/8) — ampak toku je le Lublanska na- vada — (12/11) — Huš, huš! kaj za en veter od Ka- menka doli piše! — (19/17) — Jest jim dober stojim, de je pravi- čen, zakaj ke sim ga sam iz Ipave per- pelal — (32/29) 1.2 Imenje: Imena oseb so praviloma podomačena: Röschen je Micka, mlinar Jacob (tudi Jakob) je župan Jaka, Hanns je Anže, Weinglas je Glažek, Frau von Sternfeld je Šternfeldovka, Mohnkopf je podomačen pisno v Mon- kof, edino tuje zveneče in pisano ime je Tulpenheim. 1.3 Družbene plasti in razmerja med njimi je Linhart prilagodil stanju na Slovenskem.8 Y obeli delih gre za tri plasti: plemstvo, kmete in tretjo plast, predstavlja jo Weinglas — Glažek, ki živi na robu prvih dveh, odvisna od obeh prejšnjih. Posebej je zanimiv lik Šternfeldovke ali Frau von Sternfeld, ki je agens obeh del in ima vlogo omiliti družbeno kritično ost, izpeljivo iz spora plemič : kmet, v nasprotje nemoralni plemič : pošteni kmet. Pri tem gre za občutno razliko med prikazovanjem pri Linhartu in Richter ju: J. Das nicht, aber wenn wir Bauern mit Stadtherren reden, so will die Zunge doch nicht recht so gehen, als wenn wir mit Bauern reden Die vor- nehmen Herrn können unser einem das Wort vom Maul weg schauen — Sie sehn uns so an, als wenn wir keine Menschen wären — und das bringt aus der Fassung — Vže vejm, рак vunder, vidiš, nežna vsa- ki z'Gospodo, inu s'timi Sribarji v'ca- ker hodit — kader bo dober s'tabo, al kader mo boš kar pernesil, postavim enu tele, al kaj takiga, bo toku perlu- den, inu ponižen, tiistikrat bo tudi tebi jezik tekel, koker de bi ga bil namazal. Kader boš рак kakšno prepirengo, al zdražbo imel, bo vse drugači — on te bo sukal, on te bo zvijal, de ti bo bese- da v'ustih oterpnela — 5 Gspan, Pisma A. T. Linharta gornjelužiškemu preroditelju dr. Karlu Gottlobu Antonu, Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja 1966 (dalje Gspan 1966), 152. ' Najprej je navedena stran Richterjevega, nato Linhartovega besedila. 7 Krajšave za osebe: R. je Röschen v DF ali Micka v 2M; J. je Jacob (tudi Jakob) ali Jaka; H. je Hanns oziroma Anže; T. je v obeh delih Tulpenheim; Mhn. je Mohn- kopf oziroma Monkof; W. je Weinglas oziroma Glažek; S. je Frau von Sternfeld oziroma Šternfeldovka. Pisava replik je prilagojena današnjemu črkovju. H. Da habt ihr recht — lieber Jacob.! To je pač res — Ni davnu tega, ke me ich habs oft erfahren — Ein gniidi- je Šribar v'grašini zavolo primšine ger Herr in der Stadt ist mir schul- v'strahu imel — jest sim mo povedal, dig — Ich hab mir schon so oft vor- kar sim vedil, potier sim рак molčal, genommen recht grob zu seyn, wenn inu sim mo figo v'aržati molil — er mich nicht bezahlt — aber so oft ich zu ihm komme, steh ich wie ein Stock da, und trau mir mein Geld nicht zubegehren; denn er macht gleich bey der Thür ein Gesicht auf mich, als wenn ich ihm schuldig war — (29—30/26—27) Oha, Richter in Linhart, opisujeta govorni položaj kmeta nasproti »Go- spodi« oziroma »Stadtherren«. Vendar gre za razliko v vrednostnem akcentu m dolžini replike. V Richterjevi igri je naglašen apriorno nadrejen odnos gospoda do kmeta. Jacob definira nasprotje mestni gospod : kmet = člo- vek : nečlovek; v govornem položaju kmet : kmet gre za enakovrednost (jezik teče), v položaju kmet : gospod pa je slednji nadrejen, kmetu beseda »otrpne« (kakor to prevaja Linhart). S podrobno opisanim primerom Hanns navedeno razmerje podkrepi in pojasni svoje občutje v podrejenem položaju, ko ne more terjati denarja, ki ga je posodil nekemu mestnemu gospodu. Ob obeli replikah se postavlja vprašanje: Ali je prostozidar Richter zapisal mu- čen opis kmetove nemoči in brezpravnosti iz človekoljubnih, mogoče tudi razsvetljenskih nagibov ali pa je želel ugoditi dvoumnemu človekoljubju dvor- nega občinstva.0 Linhart je nasprotno Richterju prikazal, kako je vsakokratni govorni položaj kmeta odvisen od trenutnega razmerja z gospodom (»šribar- jem«), Ko gospod kaj dobi ali potrebuje, je ves ponižen, priljuden, takrat kmetu beseda teče; ko gospod kaj zahteva, je neizprosen, kmetu beseda otrpne. Anže županovo ugotovitev potrdi z besedami o svojem prepiru z grajskim pisarjem. Pomembna razlika pa je še v nečem: Hanns je upnik nekega mest- nega gospoda, Anže pa se prepira s pisarjem, z družbeno nižjim sogovornikom, ustreznejšim za takratne slovenske razmere. Dvojnost, nakazana v Hannsovem razmerju do gospoda (je njegov upnik Jn si ne drzne zahtevati denarja), se pojavlja tudi ob podpisovanju ženitne Pogodbe. Richterjevi kmetje so pismeni (Röschen celo zelo lepo piše), zato je nerazumljivo, da se Tulpenheim in Mohnkopf nočeta podpisati, kar opraviču- jeta s krči v roki in omrtvičenostjo. Nelogično obotavljanje gospodov s pod- pisovanjem v DF je Linhart uporabil, da je pokazal na kmetovo nepismenost m na to, kako lahko gospod (Tulpenheim) nepismenost kmeta (Micke) izrabi (dal ji je prstan, na katerem je Šternfeldovkino ime). 1.4 V okviru aktualizacije dramskega dogajanja je omeniti tudi zamenjavo dramskega rekvizita: Namesto portreta je Linhart uporabil prstan, najsta- rejše in najpreprostejše znamenje ljubezni in zvestobe.10 S tem je bistveno spremenil potek besedila in družbeno označenost nastopajočih: 8 Prim, mnenje A. Gspana o prikazovanju družbenega in gospodarskega položaja na Slovenskem v Linhartovem Matičku, v Anton Tomaž Linhart, Zbrano delo I, 1950, 479. " O okoliščinah nastanka in namena veseloigre Die Feldmühle gl. Gspan 1940, -86. 10 Koblar 1948, 12—13. Linhart se je namreč odpovedal tedanji modi, uporabljati Portret namesto prstana. R. — aber du siehst auch anders aus, — Pak si tudi druge sorte fanteč — als Hanns, deine Haar sind so schön lep — bogat — inu še zraven en žlahten frisirt — deine Locken so weiss ge- Gospod — inu jest bom tudi žlahtna pudert, und dein Name — Schön- Gospa! — kok bo tu lepu slišat! — — heim — Schönheim — Frau von Anžetova žena! fej! — kaj jest Anže- Schönheim — ha wie das klingt! tova žena bi otla biti? — fej — Hanns, Hanns — Frau Hannsinn! pfuy — pfuy — hält sich die Ohren zu wie er mich so freundlich an- schaut! — (6/6) Richter je ekspliciral tedanji lepotni ideal (pripisal poznavanje tega ideala kmečkemu dekletu), ga opremil s skladenjskimi in besednimi paralelizmi in kontrastiral plemenito Schönheim z ncplemenito Hannsin. Linhart je pou- daril razlike med dvema stanovoma in besedno igro omejil na nasprotje žlahtna gospa : Anžetova žena, kmetica. V monologu razkrije Micka vred- note, lastne gornji meščanski družbi. Na koncu veseloigre se te vrednote (lepota, bogastvo in žlahtni stan) izkažejo za lažne in negotove. 2 Oblikovanje jezika dramskega besedila se kaže v leksiki, tropih in frazeologiji in v govornih elementih. Kako je Linhart pojmoval jezik, je po- vedano v njegovem pismu Karlu Gottlobu Antonu z dne 2. maja 1789, istega leta, kot je pisal in uprizoril ŽM: »Nikoli nisem obravnaval jezika kot končni smoter, temveč samo kot pripomoček za zgodovino.«11 Ta »sredstvenost« Lin- hartovega jezika je nasprotje rokokojskemu, iz baroka izpeljanemu izrazu Richterjeve komedije. 2.1 Y leksiki se Linhartovo oblikovanje jezika (izbor besedišča in kontekst neke družbeno označevalne besede) razlikuje od Richterjevega po aktualiza- ciji jezika (predvsem gre za približanje jezika dramskega besedila tedanjemu pogovornemu jeziku)12 in eno- ali manj besednih poimenovanjih neke last- nosti, značilnosti kake osebe nasproti sinonimnim igram v DF. Linhart je besedilo aktualiziral z ogovornimi imenskimi izrazi: W.Euer Wohlgebohrnen Gnaden unter- Pohlevni služabnik! hänigst, gehorsamster Diener. T. Ihr Diener Herr Notarius. Dober večer, Glažek! /.../ /•••/ W. Gnädiger Herr, / . . . / Lubiček, / . . . / Seiner Wohlgebohrnen Herrn von Lubiček — Monkof / . . . / Mohnkopf / . . . / Euer Wohlgebohrnen Geliebte / . . . / — T. / . . . / Herr Weinglas — (15, 16/14) T. Sie sind ein Ilasenfuß — Herr No- Koraža vela! tarius — W.Wie Euer Wohlgebohrnen Gnaden Tim ludem ni vupat, naj meni verja- befehlen. mejo. (20/17) Oboji, tako Richterjevi kot Linhartovi ogovorni imenski izrazi kažejo Weinglasov oziroma Glažkov podrejen položaj, le da ogovori v DF eksplici- rajo podrejenost z vsebino izraza, v ŽM pa s kontekstom, situacijo, v kateri « Gspan 1966, 141. 12 »Kot kaže, je vsakdanji govorjeni jezik močno vplival na Linhartov dramski dialog.« Breda Pogorelec, Nastajanje slovenskega knjižnega jezika, Jezikovni pogo- vori II, CZ 1967, 104—105. se srečajo in govorijo Tulpenheim, Monkof in Glažek. Richterjevi ogovori, za katere domnevam, da so bili v rabi v uradovanju in v dopisovanju (prim, do- pisovanje med Linhartom in Antonom in njun dogovor o opustitvi vljudnost- nih fraz na začetku pisma)13 se v taki obliki ne pojavljajo samo v pogovorih med Weinglasom in obema gospodoma, ampak tudi med gospodi in kmeti: J. Nur herein meine Herren — es freut Le noter Gospodje, le noter — naj sture, mich recht Sie bey mir zu sehen — koker de bi doma bili — — me veseli, rp de take Gospode per meni vidim — i- zu Höschen Weis er es wirklich? (k'Micki) Kaj res vse vedo? n. Haar klein — Vse na tanku — M i^eilorsamer Diener — Ne zamerite Oča — (s'straham) м. Ihr ergebner Diener — Dober večer — schüchtern W.Zu Tulpenheim: Weiß ers? (k' Tulp.) Al vej? •ш i f —... Meni se zdi — "•Humiiimus Servus — werthester Oča župan, Bog vas sprimi! Herr Müllermeister! (30/27—28) Richterjevo besedilo je na tem mestu (in sploh) pridvignjeno prav zaradi rabe govornemu položaju neustrezajočih ogovorov. Gospodje v DF ohranjajo družbeno distanco do kmeta. Najbolj zanimiv primer je Notarius Weinglas z latinskim ogovorom, ki ga mlinar Jacob ni mogel razumeti. Za iJnhartovo besedilo je značilno naslednje: ogovor »Gospodje« in ironizacija, namenjena gledalcu (de take Gospode per meni vidim«); Tulpenheimova raba onikanja •. res vse vedo?«); in Tulpenheimova in Glažkova raba ogovora »Oča«, ki Pri slednjem variira z »Očka« in »Lubiček«. Raba onikanja in še danes po- gostnega ogovora »Oča« kažejo na zavestno približevanje pogovornemu jeziku, Pri čemer se postavlja podobno vprašanje, kot se je že Koblarju: kako se more ta gospoda dobro pomeniti s kmetom?14 Na drugi strani pa kaže Linhar- tovo oblikovanje na hotenje z instrumentalnostjo jezika prikazati razmerja med družbenimi plastmi. Omeniti velja še Glažka: ko ogovori Tulpenheima, mu pravi »Pohlevni služabnik«, ko ogovarja župana, mu pravi »Oča«. To kaže (neprimerno bolj kot v DF) na njegov družbeni položaj, ki je na obrobju obeh plasti (plemstva in kmetstva) in se mora vdinjati kateremukoli plačniku, da P1revzivi; in zato, da preživi, mora poznati navade obeh plasti. Zato se pri- bližuje besedišču bodisi enih bodisi drugih. Najbolje kaže razliko med Wein- glasom in Glažkom repertoar latinskega izrazja, ki ga uporablja Weinglas: »Pro forma«; »horam legalem«; »Humilimus Servus«; »Notarium — literatum«; *ut censeo stulti habemur«; »claris«. Glažek od vsega navedenega spregovori samo »ut censeo stulti habemur«, zato da župan Jaka ne bi mogel komen- tarja razumeti. , ~ Richter zelo pogosto zapiše sinonimne igre, I^inhart pa eno ali manj nesed, pri čemer je pozoren na položaj govorca. Primeri županovih in Jaco- bovih replik: L jsts nicht ein junger frischer Bursch? — ali ni on en lepi zali fant? — ali , . . e r nicht ein hübsches Haus — nima lepo hišo, lepe njive;/. . . / schöne Grundstücke, grosse Wein- Karten, / . . . / (3/3) " Gspan 1966, 144, 159, 162. 14 КоЫаг 1948, 10. J. / . . . / Hanns ist doch ein hübscher Burch! J. Mädl! du hast mehr Verstand als dein Vater — J. Mädl, wenn ich nicht gewiß wüßte, daß du so vernünftig bist, / . . . / — doch wie ich sagte, du bist klug — J. Hanns, mein Madl ist gescheider als wir alle zwey zusammen — J. Röschen, du bist vernünftig, und hättest bald so grob gefehlt — J. Sey gescheid Hanns, und führ dich wie ein Mann auf — / . . . / Anže je le en zali fant! (4/4) Dekle, ti imaš več pameti, koker tvoj Oča — (4/3) Micka, aku bi jest nevedel, de si ti pa- metna, / . . . / — рак sej si pametna — (5/5) Anže, jest tej povem, mojo dekle ima več pameti, koker mi dva oba vkup — (12/11) (22/ 0) Pameten bodi, Anže! zaderži se, koker en mož — (25/22) Richter zapiše o Anžetu: »junger«, »frischer«, »hübscher«; in njegovi last- nini: »hübsches Haus«, »schöne Grundstücke«, »grosse. . .« , Linhartov Jaka uporabi le dve možnosti: »lepi« in »zali«. V drugem primeru uporabi Linhart za Richterjeve sinonime: samostalnik »der Verstand« in pridevnike »klug«, »gescheid«, »vernünftig« le eno besedo: »pamet« in pridevniško izpeljavo »pameten«. S tem, da rabi le frekventne besede oziroma, da nakaže njihovo pogosto pojavljanje v govoru posameznih oseb, izoblikuje model pogovornega jezika, za katerega je prav frekventnost15 eno glavnih meril. Akcent izbire besed je pri Linhartu drugačen. Najprej repertoar besed, s katerimi označujeta Tulpenheima Röschen (Micka) in Frau von Sternfeld (Šternfeldovka): S. »der Treulose«; »der Verräther«; »der Verführer«; »schändlicher Betrieger«; »häss- licher Verführer«; Š. »goluf nesramni«; »zapelivc gerdi«; »goluf«; tvoj zapelivic«; 11. »ein Betrieger«; »eine Betriegerin«; »abscheulicher Mensch«; »der Falsche«; »wilder Mensch«; »der Mensch mit wildem Herz«; M. »en goluf«; »ena golfica«; »ta gerdež«; »ta goluf«; »tiga gerdeža«. Značilnost rabe sinonimov v DF je, da jih v večjem številu (za Tulpen- heima sicer ne) uporablja Röschen; v ŽM je tudi tu bogatejša govorica Štern- feldovke, ki dve varianti (»goluf«, »zapelivc«) opremi s prilastkom. Obe, tako Röschen kot Frau von Sternfeld, si prizadevata, kako čim bolj opisno prika- zati Tulpenheimovo krivdo. Naslednji odlomek pokaže, v kateri smeri sta avtorja del izpeljala kritiko Tulpenheima na ravnini leksikalnih prvin: R. Ich hab nicht geglaubt, daß der Mensch so ein wildes Herz haben soll - ]. Ists dir nicht dann eingefallen, daß es ein Stadtwindbeutel ist? R. Er schien so aufrichtig, und hat mir so viel Schöns gesagt — Kdu bi bil rekal, da je on tak goluf. Kaj nisi vedla, de Gospoda nas kmete le rada za nos vozi? — / . . . / take lepe reči mi je pravil — " > Jožef Mistrik. Stylistika slovenského jazyka, SPN 1977, 213. Različne oblike pri- bliževanja oblikovanega jezika pogovornemu bi kazale na dejstvo, da se je iaeja o pisanju za ljudstvo in o ljudskem tonu pojavila v Zoisovem krogu (oziroma pri Linhartu) že pred letom 1795, ko Zois poučuje Vodnika o namenu in naslovniku nje- govega pisanja. J. So sind diese Herren — / . . . / Schau Taki so le ti Gospodje; / . . . / Vidiš Dekle, Mädl, wenn mich einer seinen lieben kader mi eden pravi, Jaka, vi ste en braven Jacob heißt, mir sagt, daß mož, vi imate to nar lepši hišo, per vas ich das schönste Mehl mahle, daß se en dober glažek vina pje, inu toku ich den besten Wein im Keller habe, naprej, tok jest mislim, beštja, ti la- und vergleichen mehr, so denk ich žeš. / . . . / bey mir, Kerl du bist ein Spitzbub, /•../ (22—23/20) Pri Richterju je Tulpenheim »der Mensch mit wildem Herz« = »Stadt- windbeutel« = eden od gospode (Herren); ko ga (Jacoba) eden njih (gospode) hvali, si Jacob misli: ti si prebrisanec (»Spitzbub«). Kritika se vseskozi za- čenja in končuje pri posamezniku, naj gre za Tulpenheima ali za prebrisanca, ki sta iz gosposkega stanu. Pri Linhartu je Tulpenheim goljuf. Zupanov odgovor takoj pokaže zna- čilno ravnanje stanu (gospoda kmete rada za nos vozi), drugače povedano: takoj preide od posameznika na stan, družbeno plast (ev. razred). Naslednja županova replika je pravzaprav prevod nemškega besedila, odstopa le z be- sedo »beštja«, ki gledalca spomni na Anžetove »Lublanske beštje« in tako znova opozori na nemoralnost neke družbene plasti (to pove Anže v prejš- njem, zadnjem prizoru prvega akta). Richterjevi merili za izbiro besed sta jezikovni artizem in variantnost-sino- nimnost, pri čemer se zgodi dvoje: govor ne ustreza stanu govorca" (prim. Röschen ali Jacoba) in označene so lastnosti (slabosti) posameznika in ne stanu. Taka izbira vpliva tudi na oblikovanje poteka dramskega besedila, za katerega se da reči, da je zaustavljajoče, posredno. Linhartovo merilo je dru- gačno: frekventnost besede, na eni strani v smeri nevtralnosti — stilne neza- znamovanosti, na drugi pa v smeri družbenega in vrednostnega označevanja. 3 Tropi in frazeologija: Med DF in ZM gre za razlike, izvirajoče iz dveh Parov oblikovalnih načel. V DF je v ospredju jezikovni artizem in posredno, zaustavljajoče se oblikovanje; v ZM gre za pogovorni jezik in linearno, druž- bene razmere prikazujoče oblikovanje. Oblikovanje primer, metafor, frazeo- 'ogemov in klišejev to nazorno kaže: 5.1 Primera. Ob nekajkrat navedenem primeru baročne govorice17 bojo po- nazorjene nekatere značilnosti obeh besedil. Röschen (M.) se pritožuje čez Hannsa (A.): P- Nun, er hat mir nie gesagt, daß auf No — on mi nigdar ne reče, da na mo- meinen Wangen Rosen blühen jih licah rožce cvedo — Daß der Kupido in meinen Augen De Kupido v'mojih očeh sedi, inn v'nje- sitzt, und mit Pfeilen nach ihn her- ga strela aus schißt Daß mein Gesicht so heiter, wie das De je moj obraz toku jasn, koker ne- blaue Firmament bu — mein Wuchs so gerad und schlank, moj žvot toku raven, koker ena smreka •wie ein Tannenbaum — — — — — und meine Stimme rührender De je moje petje toku lepu, koker od als der Nachtigall ihre — ene tičece — (5/4—5) 16 Ponekod Richter od tega odstopa, npr. v narečni obliki Mädl, Glüssl, ki ju govorijo kmetje (predvsem mlinar Jacob), nasproti knjižnima Mädchen in Glässchen, k l ju govorijo gospodje in notar. Richter primere večinoma stopnjuje (schöner, rührender), Linhart jih obli- kuje brez stopnjevanja (tako . . k a k o r . . . ) in uporablja manj stilno zaznamo- vane besede. Y obeh delih so navedene primere v pogovoru Jakoba s Ilannsom (oziroma J. in A. v ŽM) reducirane. Tretjič se navedene primere pojavijo, ko se Hanns (A.) v novi preobleki predstavi Röschen (M.) in ironizira govorne navade mestne gospode (»neue Modi« — »lublanske navade«): H. Du siehst aus wie eine Rosenstau- Ti si lepa, koker ena roža, — de — du bist so lang, und voll Blätter wie dolga, koker ena smreka, — ein Tannenbaum, berhka, koker en hrast, — und in deinen schelmischen Augen v'tvojih tatinskih očeh en fant noter sitzt einer der mit einem Pfeil auf sedi, kateri v'mene vunkej strela — mich ausser schießt (24/21) Način tvorbe primer je naslednji: Richter: Linhart: Izgledaš kot . . . , Ti si (taka) kakor . . . si . . . in . . . ko t . . . . . . kakor . . . . . . kakor. . . Primera je v Linhartovem primeru mnogo bolj razvidna kot pri Richtcrju. Učinek ironizacije je v ŽM dosežen tako, da je najprej uvedena pričakovana primera (lepa kakor roža), ki ji sledita nepričakovani (dolga kot smreka, brhka kot hrast). Podrobneje: Skladenjsko figuro oblikuje s tremi ponovitvami po vzorcu pridevnik—primerjalni veznik—samostalnik, pri čemer je v drugih dveh ponovitvah samostalnik nasprotje pričakovani lepoti, ki jo nakazuje pridevnik. Richter pri izpeljavi primere premika težišče s skladenjskega na pomensko (od si... na in ... kot...). Pri Linhartu gre pri govoru gosposkega stanu ponekod za intenziviranje, figuriranje pripovedi: Mlin. Und ihre Tochter, das schönste Ke bi jo eden v'krizem sveta iskal, tok Mädchen in ganz Europa — sie dürf- take punčke ne najde, koker je vaša te ein Huldgöttinn seyn — Micka — (31/28) T. Sie sind der würdigste Mann, denn Vi ste en mož, de vam ga ni para ich je gekannt habe — v'Kranjski deželi — (31/28) Medtem, ko se Richterjev Mohnkopf razlikuje od kmeta z izrazi »Mädchen« (kmet uporablja Mädl), »Huldgöttinn«, to je z izrazi, pridobljenimi s šolo — drugačnim okoljem, se Linhartov Monkof razlikuje od kmeta v stopnji ekspre- sivnosti pretiravanja. Zanikana pogojna zveza (ko bi jo iskal, je ne najde) je prepletena s klišeji 'ljudskega jezika' (križem sveta iskati; iskati in ne najti) in sloni na primeri (take ni, kakor je Micka). Za obe primeri v obeh delih pa je značilna laž kot izhodišče,18 pri čemer Richter posploši, Linhart pa lokalizira in uporabi primerjalni prislov »ni para« kot osnovo primerjavi. 17 Navajata jo Jože Pogačnik v Zgodovini slovenskega slovstva 2, Maribor 1969 (dalje Pogačnik 1969), 131—32 in Jože Toporišič v Slovenskem knjižnem jeziku 2, Ljubljana 1974, 44—45. 18 Naj spomnim na Jacobovo repliko: »Kerl, du bist ein Spitzbub« — oziroma ostrejšo, Linhartovo: »beštja, ti lažeš« — (23/20). Naslednja primera kaže na različno prikazovanje. Kmet (Hanns oziroma Anže) pripoveduje, v kakšnem položaju je našel Weinglasa (G.): H. Sitzt auf einem grossen Stein gleich Sedi na enim kameni, koker de bi per- neben dem Steg — vezan bil, / . . . / (28/25) V tem primeru je Richterjeva primera nominalno oblikovana (prim, dalje govorne elemente — nominalnost), Linhartovo glagolsko in s tem na eni stra- ni poživi dogajanje, na drugi pa bolj eksplicira razmerja. V Linhartovem delu je osmešen le določen tip primere, tisti, ki kaže na neko izobrazbeno, družbeno pogojeno raven nasproti kmetu. Še podrobneje lahko ta tip označim za baročen: njegovo težišče je nominalnost, neopre- deljena ali malo so določena skladenjska razmerja prav zaradi potrebe po kopičenju atributov. Osnovni tip primere (tak kakor . . . ) je zabrisan. 3.2 Manira in frazeologemi. Oblikovanje manire je pri Richterju vezano na neko predvideno recepcijo (sprejem in razumljivost — pogojno temu pra- vim dvorna oz. gledalčeva manira): Frau von Sternfeld pravi Röschen ob pogledu na portret: Stn. Laß mich doch das schöne Portrait — pusti mi ga en malu gledat — kok se langer betrachten! Es ist so schön, lepu sveti — so schön, daß ich mich darein ver- lieben könnte. R. Meinetwegen ins Portrait, so lang Sie — wollen, nur nicht in Schönheim — (8/7) Richter eksplicira ljubezen Frau von Sternfeld do Tulpenheima. Portret prikaže to možnost. Linhartov prstan niti ne daje take možnosti niti ne do- pušča eksplikacije ljubezni, ostaja na ravni predmetnosti; Richter pa z opred- metenostjo koketira, ko predpostavi možnost zaljubljenja v stvar, v portret. V naslednjem primeru se manira še izraziteje javlja: Mohnkopf govori Tulpenheimu, da naj mu prepusti Röschen: Mlin. — doch laß mich auf den Käthe- — ampak bodi ti jest, der steigen, sey du ich, ich will du inu jest bom ti — seyn, und Röschen gehöre für mich T. Dann würde dich weniger frieren Meniš? — obriši se, Bratec — ? Mhn. Das nicht — aber — (19/17) V DF je sestav replike takšen: frazeologem (povzpeti se na položaj); zaimkovna igra, s katero Mohnkopf izraža željo po menjavi položaja; in pred- met želje bo Mohnkopfov. Na Tulpenheimovo vprašanje, ali bi ga zaradi tega kaj manj zeblo, ne najde pravega odgovora. Od celotne Mohnkopfove replike v DF ohrani Linhart le retorično učinkovito zaimkovno igro, ki de- luje v okviru konteksta prizora. To, kar mora Richter vsakokrat znova iz- postaviti, posebej pojasniti, na kaj se govor neke osebe nanaša in okoliščine govora, to pove Linhart s kontekstom replike, prizora implicitno. Pogovor Monkofa s Tulpenheimom zaključi z neizpeljanim frazeologemom (obrisati se pod nosom = ne dobiti) in (domnevam) z nasprotjem frazeologemu, z ogo- vorom »Bratecc, ki naj bi poudarjal bližino, mogoče tudi bratovščino. Za maniro gre tudi v naslednjih primerih: Mlin. Besonders bey unsern Zeiten, wo Prov imaš! Kdu bi si sicer ta križ na mann leichter einen Zug von Sechsen glavo natepel — als eine Frau aushalten kann — (15/13) Bruder, wenns deine Dulcinea noch Bratec, če tvojga zdihvanja ne bo sko- lang macht, so steig ich auf meinen rej konc, ti bom damu zdirjal! — Gaul, und jag auf und davon — (18/16) Tulpenheim Mohnkopfu o ženitvi s Frau von Sternfeld: T. Du weißt, wie elend meine Finan- Ti vejš, de sim s'tabo vred en sromak. zen stehen — durch die Heurath mit Če jo dobim, bova dobru stala, me za- ihr werd ich Herr von einem ansehn- stopiš — liehen Vermögen — (14—15/13) »Zug von Sechsen« (voz s šesterovprego) kaže na družbeno okolje, v ka- terem živita Tulpenheim in Mohnkopf; pojem »Dulcinea« kaže na neko li- terarno izobraženost; poroka s Frau von Sternfeld bi Tulpenheimu omogočila zelo visok položaj. Oblikovno je to povedano s frazeologizirano primero (»leichter einen Zug von Sechsen als eine Frau«); frazeologemom (»lang ma- chen«); klišejem (»Herr von einem ansehnlichen Vermögen«). Linhart je v teh primerih uporabil frazeologem (križ »natepsti« — naložiti si na glavo) biblič- nega izvora in razširjen med ljudmi; sintagmo »tvojga zdihvanja« kot sino- nim za ljubezensko izpovedovanje; in eksplikacijo položaja v navadnem go- voru brez posebnih tvorb (mogoče je majhno odstopanje oblika »dobro stati«). Iz navedenih replik iz ZM bi verjetno ne mogli spoznati, da gre za pogovor dveh mestnih gospodov, kar se da razmeroma hitro ugotoviti v DF. Sele kon- tekst omogoča branje teh mest kot govor nekmeta. V DF prihaja do podvajanja — polaganja manire v usta kmečkega dekleta: R. / . . . / es ist recht unartig fremder / . . . / kaj jim am gre? Leute Sachen aufzuheben — (7/7) Röschen izreče vedenjsko pravilo, normo, ki ni ustrezna njenemu govor- nemu položaju. Linhart je za Mickin govorni položaj uporabil ustreznejšo obliko, retorično frazeologemsko vprašanje. Iz Jacobovih teplik podobenj primer: J. — doch wir wollen ihm die Lust Jest bi skorej lušt imel, vse tri prov nach fremden Brod vertreiben — Ich dobru skopat — hätte Lust sie alle drey auf ein paar Stund in den Mühlbach henken zu lassen — (23/20) Pridvignjenost Jacobove replike je dosežena z menjavo konteksta in s tem s spremembo pomena besede »die Lust«. Na eni strani frazeologem »die Lust nach fremden Brod« — nekaj napačnega, na drugi želja po maščevanju — oddolžitvi. Navedenega nasprotja Linhart ni obdržal, izrazil je le kmetovo pripravljenost, željo označiti svojo moč (kompetenco) nasproti gospodi. 3.3 Metaforika in frazeologija. Najzanimivejše replike so pri Richterju oblikovane kot preplet metafore in frazeologemov: Stn. ,/.../ mein guter Genius hat mich — še bom to nedolžnost lohka rešila — noch in Zeiten hergeführt — Noch kann ich diese Unschuld dem Ra- chen des Wolfes entreissen — (9/8) — wir wollen ihn so empfangen, — medve ga boma prejele, de mo bode daß ihm die Lust vergehen soll, je lušt prešal, nedolžne dekleta zapeluva- wieder der Unschuld eines armen ti — Mädchens Netze zu stellen — (10/10) Primera sta zgovorna zaradi menjave frazeologema, ki spremlja metaforo nedolžnost (Unschuld). Prvič gre za vezavo nedolžnosti na razmerje volk- jagnje, v drugem primeru za »mreže staviti«. V obeli primerih torej za meta- forične frazeologeme, ki kažejo določeno družbeno okolje. Linhart je v teh dveh primerih le enkrat uporabil metaforo »nedolžnost«, v drugem primeru pa pridevnik nedolžen, v sintagmi nedolžna dekleta. Najbolj izpeljana prepletanja učinkujejo kot zaokrožene podobe: T. / . . . / das Garn ist um dich geworsen Dekle! skorej boš v'mojih pesteh — — bald bald bist du meine Beute — (17/15) H. Es darf nur wo ein guter Bissen De je le kje kaj pridniga, toku more seyn, so hat der Geyer gleich die vže zlode te Lublanske fantaline zraven Stadtmäuse dabey — imeti. (21/19) Navedena replika kaže, kako si Richter prizadeva oblikovati čim bolj skladno podobo in prikazati razmerje lovec-plen. Y drugi repliki je podoba (mestne miši, kos — sira?) banalnejša. Linhartova predelava je v prvi repliki nevtralizacija, v drugi prenos iz predmetnosti (»Bissen«) na živost (»pridni- ga«); ob tem spremeni še mestne miši v ljubljanske fantaline. Posebna konstrukcija v DF in poenostavitev v ZM je v pogovoru med Tulpenheimom in Mohnkopfom o Weinglasu: Mhn. Ein Mann der sich gerade für un- Bratec, tak je, vidiš, koker si ga le vo- sern Plan schickt — šit moreš — Eine Frucht, die schon drey vierttheil zrel za obesit — zum Galgen zeitig — (14/13) Richter preplete metaforo (die Frucht) z dvema frazeologemskima osno- vama: s prvo, nevtralno (die Frucht zeitig), nanašajočo se na zrelost sadu; z drugo (ein Mann für Galgen zeitig) nanašajočo se na človeka, nepridiprava, zrelega za vislice. Ta preplet še dopolni z mero, količino zrelosti (»drey viertheil«). Linhart je zapisal samo 'ljudski* frazeologem (»zrel za obesit«). Ta poseg je nevtraliziral govor podobno kot pri Monkofu (»če tvojga zdih- vanja ne bo konc«), besedilo je razmeroma trezno, realistično, pozornost gle- dalca je usmerjena drugam. Na kaj, to pove Monkof v repliki: Mhn. Die Gerechtigkeit würde freylich Bog obari! al bi mestni Gospodje gerdu ein paar grosse Augen dazu machen gledali. — Ein Mädchen durch ein falsches Versprechen unglücklich machen, ist eben so viel, als sich mit ihr durch einen Verwalter zusammen geben lassen — (14/13) Y prvi povedi Molinkopfove replike (Pravičnost bi se seveda začudila) gre za preplet metafore (personifikacije vrednote pravičnost) s frazeologe- mom (grosse Augen machen). Moralni zadržek, ki ga izraža prva poved, je razložen na primerih v drugi povedi. Y tej Richter primerja dve obliki ne- pravičnosti: dekle z lažno obljubo nesrečno storiti je prav toliko kot se z njo preko posrednika (mešetarja) poročiti. Pri tem druga poved sloni na fra- zeologemih. Linhartov poseg se kaže v naslednjem: ne le, da je bistveno skrajšal Mohnkopfov komentar, ampak je tudi prenesel poudarek na druž- beni položaj obeh, Tulpenheima in Monkofa. Richter nakazuje moralno pro- blematičnost Tulpenheimovega postopka, utemeljuje pa svoj komentar z vred- noto, postavljeno zunaj konteksta ne le besedila, ampak tudi načina mestnega življenja. V ZM Monkof pove, kako bi ju v mestu gledali, obravnavali. Ute- meljitev je znotraj konteksta samega besedila, kolikor predstavlja ta pozi- tivni pol mestne gospode Šternfeldovka in denimo Tulpenheimov stric. To dejstvo bi nakazovalo imanentno utemeljitev ZM nasproti zunanji, »transcen- dentni« v DF (gl. tudi oblikovanje poteka besedila). 3.4 Posebni modeli oblikovanja. Richterjevo rabo jezika lahko imenujem jezikovni artizem, saj gre za preverjanje in prikazovanje možnosti, ki jih daje zaustavljanje ob jezikovni ravnini dela. Linhartovo oblikovanje poteka v okviru retoričnih pravil z rabo pogovornega jezika in je linearno. Ob dveh besedah, nemški Mode (večkrat ironično Modi) in sintagmi ljubljanski (fan- talini, beštje itd.) se oba postopka najbolje pokažeta: Y Richterjevem bese- dilu pomeni die Mode način govora (z baročnimi primerami), v Linhartovem je to le ena oblik izražanja mestne, ljubljanske gospode: J. / . . . / vielleicht ist auch in der Liebe eine neue Mode aufgekommen — — aber es ist nun so Mode — H. / . . . / ich will sehen, wie mir die Mode anstehen wird Die Stadtnarren mit ihrer Modi. Das sind mir drey wunderliche Fi- guren! / . . . / die verfluchte neue Mo- di will mir nicht aus dem Kopf / . . . / Es darf nur wo ein guter Bissen seyn, /...,/ Stadtmäuse dabey — R. Red du mit mir nach der alten lie- ber Hanns — H. Nach der alten? / . . . / einmal hast du die neue Modi doch lieber gehabt — hm? Es ^Kleid) ist freylich nicht nach der ]. He Hanns, wenn du mir noch ein- mal das Wort Modi nennst, so reiß ich dir die Zunge aus dem Hals. — IL Die verfluchte Modi will mir nicht aus dem Kopf — / . . . / gfallt dir der Stülp? R. Er ist recht hübsch — du siehst ei- nem recht curaschiren Mann drin gleich — / . . . / morebiti je tudi v'Iubezni ena nova šega gori prišla — (5/5) — ampak toku je le Lublanska nava- da — (12/11) bomo vidili, koku se bo ta norčija od- nesla — (12/11) Šentani norci Lublanski! (13/12) Kaj neki te Lublanske beštje tukej iše- jo? — / . . . / Ni zastojn začelu dekle v perglihah govoriti. / . . . / De je le kje kaj f>ridniga, toku more vže zlode te Lub-anske fantaline zraven imeti. (21/19) Lubi Anže, pusti te norčije, — nikar me še ti ne jezi — Koku je to? Sej še ni dolgu tega, de si take norčije štimala. Kaj res, Micka (ta mu pravi, da naj vrže gosposko sukno stran) ? ne verja- mem, ni mogoče — Anže, če ne boš tihu, ti bom jezik od- rezal — — koku ti dopade (klobuk) Micka — Tudi klobuka na tri dežele nečem — obderži ti tvojo kloferžo, koker je sa- ma na sebi — H. He itzt soll mir ein Herr nach der Sej očeš Gospoda imeti, kaj ne? — Modi kommen! R. und J. zugleich. Du Hanns, die Zun- Jaka: Anže, boš enkrat molčal? — ge — No, tok pa nebom nič več rekal — (na H. Das soll das letztemal gewesen seyn strani) — ta šentana Gospoda mi ne gre — die verdammte Modi! iz glave. (24—25/21—22) Postopek, s katerim oblikuje Richter primere (»die verdammte Modi«, »du Hanns, die Zunge«), lahko štejemo za zgostitev negativnih pomenov (to je nezaželenih očitkov Röschen; poudarjanje neustreznosti mestnih govornih, deloma tudi oblačilnih navad); s strnitvijo v eno ključno besedo postane statičen. Beseda se osamosvoji in učinkuje družbeno nevezano. K temu pri- pomore tudi besedna igra oziroma ironizacija die Mode v die Modi. Postopek ustaljevanja (frazeologizacije) zveze »Lublanski / . . . / « kaže na premik od določene oblike ravnanja (die Mode) na družbeno skupino (ljubljanski), ki je nosilka drugačnega ravnanja kot kmet. Linhart navezuje prilastek »Lub- lanski« na besede z negativnim zvenom (»norci«, »beštje«, »gospoda«, »nor- čija«, »navada«) in tako ustali zvezo z negativnim pomenom. Poenostavljeno povedano: Richter se zaustavi ob besedi, jo skuša napolniti s čim več pomeni; Linhart jo uporablja za izražanje razmerij, pomembna je njena instrumen- talna vloga. 4 Govorni elementi. Na oblikovanje poteka besedila in jezika kažejo tudi govorni elementi. Ločimo jih glede na njihov položaj v stavku in pomenskost.1" 4.1 Govorni signali so elementi govora, ki povezujejo govorečega in po- slušalca. Govoreči z njimi ohranja ali priteguje pozornost ogovorjenega. Nji- hov položaj je pred samim sporočilom, lahko so vrinjeni ali v končni poziciji. Od sporočila so ločeni navadno z vejico (tako tudi pri Linhartu). Pomensko so izpraznjeni. Najprej gre za imena, ogovorne imenske izraze: W.Euer Wohlgebohrnen Gnaden unter- Pohlevni služabnik! hänigst, gehorsamster Diener. (15/14) T. Ihr D iener, Herr Notarius. Dober večer, Glažek! (15/14) W.Seiner Wohlgebohrnen Herrn von Vže vejm! Lubiček — Monkof so m i / . . . / Mohnkopf haben / . . . / (16/14) W. Ilumilimus Servus — werthester Herr Oča Zupan, Bog vas sprimi! Müllermeister! (30/28) Linhart uporablja ogovore v njihovi primarni, fatični vlogi. Richter je z njimi prikazal družbene plasti in prepad med njimi. S tem jih je pomensko napolnil, saj niso le dopolnilo ali uvod v neko sporočilo, kakor je to narejeno v ZM. Zadnja replika notarja Weinglasa je zanimiva zato, ker ogovora mli- nar Jacob ni mogel razumeti. Tako je Richter pokazal distanco med notarjem (izobraženim človekom) in kmetom. Ta distança je pokazana tudi v razmerju Frau von Sternfeld-Jacob in Röschen: Stn. (zu Jacob) Keinen Dank guter Brez vse hvale, O č a ; / . . . / Mann; / . . . / (27/24) Warum erschrikst du so liebes Kind? Lubka, kaj si se vstrašla? — (7/7) 19 Toporišič, Slovenski pogovorni jezik, Slavistična revija 1—2/1970, 66—68, Po- gorelec, Vprašanje govorjenega jezika, Jezikovni pogovori I, 1966, posebej od 144—149. Frau von Sternfeld je nasproti Jacobu nadrejena glede na svoj družbeni položaj, nasproti Röschen pa še glede na življenjske izkušnje in starost. Ogovor Šternfeldovke »Oča« je poimenovanje, običajno za starejše, kmečke ljudi. Linhart ga je povzel iz pogovornega jezika in tudi v ogovorili aktuali- ziral dramsko dogajanje. Druga skupina govornih signalov je oblikovana z 2. osebo, ki ima vlogo poživljati, dinamizirati govor: J. — ich red ja nur davon — / . . . / sej jest le govorim, vidiš! — (22/19) Stn. Ja ich bins und ,/.../ Ja, jest sim, vidiš Srota, / . . . / (10/9) Ne le fatično, ampak tudi intencionalno vlogo ima retorično vprašanje Kaj ne? Na tem nivoju nima Richter ustrezne izpeljave. J. / . . . / du wirst ihm doch ein freundli- — sej boš dobra z'njim, kader pride? ches Gesicht machen, Röschen, wann kaj ne Micka? — (23/20) er kommt? 4,2 Naslednji govorni elementi so naklonski preoblikovalci, izražajo sta- lišče govorečega ali ga pojasnjujejo. V glavnem gre za prvoosebna dopolnila: W.Ich finde eine kleine Unrichtigkeit Nezamerite očka; meni se zdi,/ . . . / ' •/ (35/32) J. ('la Mädl, das geschieht aus Lie- Dekle, meni se vse zdi, da on to z'lubez- be ni sturi (4/4) Mlin. — Ich sah sie rückwärts zur / . . . / Jest sim jo vidil, meni ver jami — (13/12) Kaže, da Linhartova prvoosebna dopolnila izražajo govorčevo razmerje do povedanega, drugoosebna pa imajo namen, spodbuditi ogovorjenega ne le k poslušanju, ampak tudi k pritrdilnemu odgovoru. 4.3 Polnopomenski govorni elementi so ponovitve, ki nastopajo najprej kot izhodišče, potem pa kot jedro sporočila. Linhart jih uporablja za stop- njevanje. Navadno ne gre za gole ponovitve (tako navadno pri Richterju), ampak za oblikovanje skupine govornih elementov. J. —grob sagst du? / . . . /grob praviš, R. Recht grob — Ja, prov grob je (4/44 R. — Heut noch liebster Vater Jacob — — Dones, lubeznivi Oča, še dones, / . . . / (6/6) R. Sind sie alle beysammen? So vsi ukup? T. Ja, Engelkind! Vsi, Lubca! (17/15) Stn. Gewiß dein Liebhaber schönes Tvoj lubiček, kaj ne? Kind? R. Nun ja — Moj lubiček, ja — (7—8/7) Izhodišče, začetek ponovitve je vprašanje, jedro ponovitve jc odgovor. To kaže na linearno oblikovanje. Znotraj replike uporablja Richter zaporedne, Linhart pa okvirne pono- vitve. R. Hanns, Hanns — Frau Hannsinn! — Anžetova žena! fej! — kaj jest Anže- pfuy — pfuy — tova žena bi otla biti? — fej — (6/6) R. — wirst du kommen Schönheim? Ja? Boš prišal, moj Shönheim? boš prisai? Ja? - (6/6) J. Nur herein meine Herren — Le noter Gospodje, le noter — (30/27) Ponovljeni govorni element uokvirja drugega, navadno je to ogovorni imen- ski izraz. Richter zapiše (gl. prvi dve repliki) zaporedne ponovitve, tvori jih s sopostavljanjem, kar učinkuje statično. Nominalno izražanje omrtvi potek besedila in prikrije stališče govorečega do resničnosti. Y naslednjem primeru je razvidno, kako se Richter izogne ponovitvi s tem, da uporabi drugo besedo, Linhart pa jo ponovi in opremi s prvoosebnim dopolnilom: R. Schönheim ein Betrieger! Sie müssen Shönheim en goluf? — oni, oni morejo eine Betriegerin seyn — / . . . / ena golfica biti, / . . . / Stn. Er ist ein Verführer! / . . . / On je en goluf, pravim jest! (9/9) Kot zadnjo moram omeniti razliko v oblikovanju govornih elementov v no- minalne fraze pri Richterju in glagolsko izražanje pri Linhartu: W.Ja! Tjista je vže res, — (35/32) H. —ha da springt/.../ — Šentej Oča! tjistikrat mi serce prov poskakuje! — (12/11) Mhn. Ja! Je vže tukej; / . . . / (14/12) R. O ja — er ist ein Herr Von To se vej, de; sej je en žlahtni Gospod - (9/8) R. Ja liebster Vater — Tok grem — (29/26) Zdi se, da glagolsko izražena stališča do resničnosti pripomorejo k tektonski zgradbi besedila, saj vseskozi kažejo govorčevo aktivno udeleženost, kateri se nasproti postavlja poslušalec. Richterjevo sopostavljanje govornih elemen- tov, podob, replik, daje občutek, da bi se moglo delo v katerikoli smeri še dopolnjevati, njegovo delo ima atektonsko zgradbo. 5 Oblikovanje dramskega besedila. Izhodišča za oblikovanje besedila so v ZM drugačna kot v DF. Drugačen je pogled na svet, drug pa je tudi na- slovnik, ki je (tako se zdi) bistveno vplival npr. na potek, jasnost in jezik DI71. Razlike med deloma lahko iščemo v treh smereh: 5.1 Razlika med linearnim,20 razvijajočim, neposrednim oblikovanjem v ŽM in posrednim, zaustavljajočim v DF. Eno glavnih načel Unhartovega obliko- vanja dialoga21 je pravilo vprašanje — odgovor ali izhodišče — jedro = izho- dišče — novo jedro. V glavnem je vsakokratno jedro izhodišče novi repliki, trditvi, odgovoru. Gre za sklenjeno, linearno, enosmerno oblikovanje. Vse za- stranitve, ki bi načele sklenjenost replike, prizora, dela so črtane. To, da je Linhart na vseh ravneh (povedni, nadpovedni itd.) oblikoval po tem načelu, kaže na njegovo zavestno opredelitev za drugačen slog in pogled na svet. Na- sprotno od Linharta Richter odgovore, jedra razširja, ponuja več možnosti, razlag. Posebej izrazito se da to videti na treh primerih, prvič ob Hannsovem monologu: 20 Prim. Boris Paternu, Problem literarnostilne diferenciacije v slovenski književ- nosti razsvetljenstva, Obdobja 1, 1980, 37—56 in Pogačnik 1969, 135. 21 Prim. Pogorelec, Razvoj slovenskega knjižnega jezika, dodatek k informativne- mu zborniku Slovenski jezik, literatura in kultura, Ljubljana 1974, 19. H. Das sind mir drey wunderliche Fi- furen! Was wollten die Kerl bey der lühl? Die haben nichts gutes im Kopf — das muß ich dem alten Ja- cob sagen — Wenn die Kerl gar ein Aug auf mein Mädl hätten! — — Das war so unmöglich nicht — die verfluchte neue Modi will mir nicht aus dem Kopf — aber die solln mir auf den Hanns denken — Es darf nur wo ein guter Bissen seyn, so hat der Geyer gleich die Stadtmäuse da- bey — Kaj neki te Lublanske beštje tukej iše- jo? — Pak ne, de bi hotli z mojo Micko vasvati — šentej! ke bi jest to vedel, koku bi jih hotel skopat — Ni zastojn začelu dekle v'perglihah govoriti. Ta reč meni ne gre v'glavo — De je le kje kaj pridniga, toku more vže zlode te Lublanske fantaline zraven imeti. (21/19) Ricliterjev Hanns razmišlja v dveh smereh. Prva možnost za prisotnost treh gospodov (Tulpenheima, Mohnkopf a in Weinglasa) je mlin. Domnevo nakazujejo z besedami: Nič dobrega nimajo v glavi. Druga, realnejša mož- nost je Röschen. Na to bi kazala njena želja po novi modi. Zaustavljajoče imenujem to oblikovanje zato, ker ponuja več razlag, oziroma tisto, najver- jetnejšo možnost zakrije z drugimi. Pri Linhartu gre vseskozi za eno možnost — Micko. Anžetov monolog pa je vendarle v marsičem podoben Hannsovemu: ob retorično oblikovanih delih replike se nahajajo tudi naključna nizanja okoliščin, neke vrste asociativno pisanje z zastranitvami. Na zastranitev kaže posebej preskok od okopanja gospodov do Mickinih primer. Kako Richter dodaja osnovni liniji dramskega dogajanja številne zastra- nitve, lepo kaže pogovor Jacoba s prišleki o tem, ali so priče. Zaradi dolžine pogovora navajam samo ključni del: J. Du (Hanns) must nicht so grob seyn mit diesen Herren — Sie sind blos als Zeugen hier — T. Als Zeugen? Mhn. Als Zeugen? W.Ais Zeuge? J. Aber von Ihnen Herr Notarius ver- brießts mich, daß Sie die Sache bis Morgen aufschieben wollen — da ich Sie doch mit meinen eigenen Pfer- den abholen ließ — W.Mit ihren eigenen Pferden? — Anže pameten bodi — ti ne smeš te Gospode režalit, zakaj so tvoje priče — Priče? Priče? Priče? Meni se zdi, ja — sicer ne vejm jest, zakaj so mene objiskali? Tedej, oni Go- spod Šribar, al uiso za to prišli, de bodo ženitnu pismu za mojo hčer goriposta- vili? (34—35/31) Y nadaljevanju DF mlinar Jacob prepozna notarja Weinglasa, kar pomeni novo zastranitev, in ga vpraša, zakaj hoče odlašati z ženitno pogodbo. Lin- hartov Glažek in Richterjev Weinglas na vprašanje odgovorita, da gre za napačna imena ženinov. Richterju ne gre zato, da bi Jacob razložil, zakaj so mestni prišleki priče, ampak zato, da lahko pokaže na kmetovo imetje (konje) in da prepozna notarja Weinglasa. Richter hoče kmeta utemeljiti s pomočjo zunanjih dejstev. Linhart utemelji kmeta znotraj linearnega oblikovanja, v sa- mih replikah. Jaka ne pove le izhodišča (priče), ampak tudi jedro (ker so ga obiskali, so prišli z nekim namenom). Zadrego gospodov izrabi za to, da jih osmeši. Njihovo osnovno namero razkrije in onemogoči. Tretji primer je pravzaprav na ravnini celotne veseloigre: Ali je goljufivi Tulpenheim prejel zasluženo kazen? Frau von Sternfeld pravi Tulpenheimu: »Wir fahren zu meinen Oheim —«, v eni zadnjih didaskalij pa je še pripis »Sie führt Tulpenheim fort —«. Linhartova Štenfeldovka pa zavrne Tulpen- heima: »Naj se pobero — mi dva sva narazen —« Na Tulpenheimovo vpra- šanje o stricu odgovori: »Ima vse zvedit —.« V Richterjevi komediji bo pravi obračun zunaj igre, pri stricu (tam, kjer je v okviru etikete dvornega gledal- stva tudi njegovo mesto). Pri Linhartu obračuna Šternfeldovka s Tulpenhei- mom pred kmetovimi očmi. Ljubljanski gospod je kaznovan; igre je konec, ni ji mogoče ničesar dodati ne odvzeti. 5.2 Oblikovanje besedila z izraženim ali prikritim stališčem do resnično- sti (naklonskost). Razlika med izraženim in prikritim stališčem do resnično- sti ustreza Linhartovemu glagolskemu (na eni strani) in Richterjevemu no- minalnemu — samostalniškemu izražanju (na drugi). Predvsem gre za pri- mere, ki so pri Richterju pomensko zgoščeni v nominalno frazo, razumljivo le v okviru širšega konteksta, in predstavljajo grožnjo neposlušnemu (»Du Hanns, die Zunge« (25): »verdammte Modi« (25)); Linhart je take primere razvezal, jih glagolsko oblikoval (»Anže, boš enkrat molčal« (22); »ta šentana Gospoda mi ne gre iz glave« (22)). Gre za razmerje med implicitnim (ki mu značilnosti pripisujemo) in eksplicitnim (ki ga razbiramo) izražanjem stališča govorečega do resničnosti.22 Tudi pri Richterju gre za eksplicitno izražanje pri Röschen, ko izpoveduje svojo nemoč in podrejenost (gl. strani 10—11). 5.3 Tretjo razliko v oblikovanju pomeni različna vloga jezika. Ali je dra- matikov namen oblikovati artistično z zabrisanim sporočilom ali naravno z jasno idejo. Tako v leksiki, tropih, frazeologiji kot v govornih elementih se pri Linhartu čuti vpliv pogovornega jezika. Število in oblike govornih ele- mentov kažejo, da je Linhart oblikoval po načelih govorjenega jezika. Pri- meri (pameten bodi; oča), ki so še danes v rabi, kažejo njegov posluh za naravno oblikovani govor. Druga prvina njegovega oblikovanja so retorični elementi. Pri Richterju gre za jezikovni artizem: prepletanje metafore s fra- zeologemi, tvorba zaokroženih podob, stilno zaznamovane besede, klišeji go- vorice višje družbene plasti v govoru kmeta, tvorba nominalno osamosvojenih fraz. 6 Sklep. Poimenovanje resničnosti je bistveno pogojeno z družbenim oko- ljem (pri Richterju z naslovnikom — dvorom, pri Linhartu z določenim kro- gom, skupino ljudi) in odraža stališče govorečega do resničnosti, do upove- dovanega in ogovorjenega. Nasprotje med Richterjevo predlogo in Linhartovo izpeljavo bi lahko opi- sal tako: na eni strani prizadevanje, kako čim bolj raznovrstno, stilno za- znamovano poimenovati resničnost, na drugi pa težnja, čim bolj plastično prikazati razmerja med družbenimi plastmi. Novo, iz prejšnjega izvirajoče nasprotje je Richterjev posameznik nasproti Linhartovemu predstavniku sta- nu, družbene plasti. Tulpenheimova krivda pomeni (pri) Richterju krivdo posameznika, pri Linhartu pa kaže na nemoralnost gornje družbene plasti. Mohnkopfovo razmišljanje (»Die Gerechtigkeit / . . . / « (str. 14), v spisu nave- 22 Olga Kunst-Gnamuš o razmerju samostalniško-glagolsko izražanje med dru- gim pravi: »S pretvorbo glagolske zveze, ki je izražena kot razmerje osebek-povedek ali povedek-predmet, v samostalniško, se lahko zbrišejo nekateri temeljni podatki o nosilcih glagolskega izražanja.« Objavljeno v Izvor in funkcija samostalniškega izražanja, J iS 1979/80, št. 6, 164. dena v okviru metafore na str. 17—18) je usmerjeno v moralno vprašanje, ki si ga more zastaviti posameznik, Linhartov Monkof pa se boji zgražanja in posledic v meščanski (njegovi, Tulpenheimovi) družbeni plasti. Y ZM gre za linearno oblikovanje, v skladu z njim je raba elementov govorjenega jezika in glagolsko izražanje. V DF gre za posredno oblikovanje, ki ga spremljata jezikovni artizein in nominalno izražanje. Richterjevo in- sistirajoče oblikovanje omogoča domnevo o skrivnostnem, transcedentalnem (od zunaj delo utemeljujočem) ozadju, viru oblikovanja predvsem s svojim nikoli dorečenim prevajanjem zamisli v določen izraz. O tem piše Spitzer: »Baročni umetnik pripoveduje nekaj in se popolnoma zaveda, da se tega v resnici ne more povedati. Znane so mu vse težave prevajanja zamisli v izraz, vsa nezadostnost jezikovnega izrazja.«23 Linhartovo delo je nastalo v okviru tistega pogleda na svet, ki te zunanje utemeljitve ne potrebuje. Tako kot mu je jezik pripomoček za zgodovino, so mu tudi veseloigra in njeni elementi instrument za oblikovanje samo v sebi zaokrožene (imanentne) podobe druž- benih razmerij na Kranjskem koncem 18. stoletja. ZUSAMMENFASSUNG Ein neuer, dritter, Vergleich zwischen dem Lustspiel 'Zupanova Micka' (Supans Micka) von Anton Tomaž Linhart (1789, mit der Jahresangabe 1790) und seiner Vorlage 'Die Feldmühle' (1777) von Josef Richter hat gezeigt, daß man die Unter- schiede in den Gestaltungsprozessen auf drei Ebenen zu suchen hat. 1. Die Gestaltung der außersprachlichen Faktoren: in Linharts 'Zupanova Micka' wird das Geschehen dadurch aktualisiert, daß es in einem bestimmten Raum an- gesiedelt ist (ländliche Gegend im Umkreis von Ljubljana), bei Richter ist der Raum unbestimmbar; eine derartige Wirkung wird auch durch dramatische Requisiten erzielt — ein Ring statt eines Portraits. 2. Gestaltung der Sprache des Textes. Die Unterschiede zwischen den beiden Werken lassen sich durch Oppositionen beschreiben: in der Lexik geht es um syno- nymes Spiel (Richter) gegenüber der Frequenz (Linhart) ; bei den Tropen und Phraseo- logie handelt es sich um Metaphorik, verflochten durch Phraseologie gegenüber einem Gebrauch von volkstümlichen Phraseologemen; bei den Sprechelementen handelt es sich um aufeinanderfolgende Wiederholungen im Gegensatz zu Rahmenwiederholun- gen und um die apostrophische Nominalausdrücke, die gesellschaftlich bezeichnend sind, gegenüber einheimischen, bzw. volkstümlichen, die eine fatisclie, intentionale Rolle spielen. 3. Gcstaltund des Textverlaufes auf der Ebene der Repliken, Szenen und des Gesamttextes. Richters Gestaltungsprozeß verläuft hemmend, der Verfasser enthüllt verschiedene Möglichkeiten, mehrere Antworten (Mitteilungskerne) zu einem Aus- gangspunkt, Linhart hingegen gestaltet linear, nach dem Grundsatz: Frage (Ausgangs- punkt), auf die eine Antwort folgt, der Mitteilungskern. Die Verschiebung der Proble- matik von der Gegenständlichkeit als Mittelpunkt auf den Menschen, also die Ver- schiebung von der indirekten zur direkten Aufzeichnung der Wirklichkeit, charak- terisiert Linhart schon durch die Änderung des Lustspieltitels, von 'Die Feldmühle' in 'Zupanova Micka'. Eine weitere Verschiebung, die das gesamte Werk charakterisiert, ist ein immanentes Darstellen des Weltbildes gegenüber Richters Art, die das Ge- heimnisvolle — einen transzendentalen Hintergrund zulässt. Eine dritte Verschiebung ist die Rücksichtnahme der Umgangssprache und der Gebrauch der Sprache als Mittel zur Darstellung der Verhältnisse gegenüber Richters sprachlichem Artismus. Aus dem Angeführten lässt sich schließen, daß es sich bei der Feldmühle um eine Derivation aus der Barock (Rokoko) Poetik handelt, in Zupanova Micka um eine Darstellung der Verhältnisse zwischen gesellschaftlichen Schichten in einer Poetik, die mit der Aufklärungszeit verbunden sein könnte. 23 Leo Spitzer, Die Literarisierung des Lebens in Lopes Dorotea, Bonn 1932, na- vedeno po Rene Wellek, Kritički pojmovi, Beograd 1966, 69.