Zofka Kvedrova, Cankar-jeva sodobnica, zavzema kot bojevntca za sodalne pravice iensk posebno me-sto v slovenski knjtževnosti. V svojem pisanju prikazuje med drugim tudi tensko kot žrtev razrednega boja in družinskega zatiranja ter zlagane civilizacije Rodila se je 22. aprila leta 1878, umrla pa 21. novembra 1926. feta. TorBJ mineva le-tos 100 fet, odkar se je rodi-/a naša, še zmeraj najpo-membnejša pisateljica.
Zoika Kvedrova ni imela srečnih mladih let Svoja ra-zočaranja in doživetja vdo-mači hiši je opisala v Moji prijatetjici, vendar grenko-be iz otroških let s tem še ni izpisala iz srca. V umetni-škogloblji.obltki jo je podo-živela Š&vnovelah Voblasti teme In Doma. Zadnje večje delo. ki ga je napisala v slo-venskem jeziku, roman Nje-no življenje je prav tako pognafo iz spominov na njeno nesrečno otroštvo in trdo mladost.
V Loškem potoku, kjerje preživljala mladost, je so-doživljata tudi usodedoma-činov terjim posvetila nove-lo Hrvatarji in dramoAmeri-kanci.
Ovaindvajsetletna je leta 1900 v Pragi izdala svojo prvo knjigo Misterij iene, zbirko drobnih črtic, v kate-rih pretresljivo opisuje po-nižanje in trpijenje kmeč-kih,  delavakih in mestnih
Žensk. Pisala je tudi članke o ienskem vprašanju, med drugim v prvem glasilu slo-venskega ženstva Sloven-ka, ki je izhajal v Trstu. in velikokrat o tem tudi preda-vata. Nekaj časa je živela v Trstu, kjorje bila uslužben-ka triaške Edinosti, od tam pa je odpotovala v švico Studirat. Ob prelomu stolot-ja seje za nekaj let ustavila v Pragi, potem pa do smrti živela v Zagrebu.
V Pragi se je poroČHa s hrvaškim pesnikom in poz-nejšim  zdravnikom   Vladi-
kaj let pozneje napisala voj-ni roman Hanko ter s tam postaviia spomenik Tucovi-ču-človeku, ki je veroval v njen talent in vedel, da je treba v boj za osvoboditev delovnega človeka vključiti tudi boj za žensko enako-pravnost.
V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu Agramer Tag-blatta - Zagrebškega dnev-nika ter urejala žensko pri-logo. Leta 1917pajezač&}a izdajati in ursjati svoj tastni list - Ženski svijet, pozneje imenovan    Jugostovenska
Njeno življenje
Ob 100-letnici rojstva pisatetjice Zofke Kvedrove
mirom Jelovškom. Tam, pa tudi pozneje, kosejeprese-lila v Zagreb, je urejala Do-mačega prijatelja, skromen mesečnik, ki je prihajat ma-lone v vsako slovensko dru-žino in ki ga je napravila za slovstveno vodilo mladega pisočega rodu ter v njem priobčila tudi znane Ijubsz-nive črtice svojih treh hče-ra.
Spomladi 1914 leta se je seznanila z voditeljem srbske soctalnodemokrat-ske stranke Dimitrijem Tu-covičem. ki so ga ogrele njene vojne novele v zbirki Enajst novel. Tucovičje leta 1914 padel. Zofka pa je ne-
žena, mesečnikzakulturne, socialne in politične intete-se žensk.
Sicer pa je bila Zofka Kve-drova plodna pisateljica, Poleg člankov, ki jih je ob-javljala v slovenskih, hn>a-ških, čeških in nemških li-stih je pisafa Še črtice in novele, kijihje izdala v več knjigah - najboljša je prav gotovo 12 naših krajev (1903); pisala je tudi dram-ske slike in drame - zadnja leta življenja predvsempoli-tične. Tako je v dramskih slikah Arditi na otoku Krku med prvimi upodobila taši-stično divjanje.
N.Ž     .