poštnina platana « gotovini Spedizione in abbonamento postale Prezzo - Cena Lir 0.50 Stev. 142 V Ljubljani, v petek, 25. junija 1943-XXI I^eto VIII. Izkljnčna pooblaščenca ca oglaševanje Italijanskega ln tujega | Uredoiltvo In opratat Kopitarjeva 4, Ljubljana. f Concessionaria eiclnriva pei la pubblidU dl proveaienza italiana Izvora: Unione Fubblicita Italiana & A* Milana = Bedazione. Ammlnlstrazionei Kopitarjeva tu Lnblana. | ed eatera: Union« Pnbbllcit* Italiana S. A. Milana t ' 7 1’orto Empedocle in Catanijo. V tem mestu sc je zaradi napada podrlo veliko civilnih poslopij, med prebivalstvom pa je nekaj žrtev. Protiletalsko topništvo v Speziji je sestrelilo dve letali. Tretje je treščilo v morje zahodno od Calambrona, zadeto po strelih obrambnih baterij v Livornu. Med prebivalstvom v Cataniji ,je zaradi napada, ki ga omenja današnje vojno poročilo, 19 mrtvih in 106 ranjenih. Torpedno letalo, ki je potopilo 15.000 tonski parnik, sla vozila narednika Mammelo Angelo iz Trasaghisa (Udine) in Cineprari Radames iz Perugie. Petrolejsko ladjo je zadelo letalo, ki sta ga vozila poročnik Bonaiuto Luigi iz Sarna (Salerno) in narednik Zger Bruno iz Triesta. Kralj Boris odlikoval Eksc. Magistratija Sofija, 23. junija. AS.. Včeraj je bolgarski kralj Boris sprejel na poslovilno avdienco Kr. ministra Italije Eksc- grof« Magistratija in se_z njim dolgo ter prisrčno pogovarjal. Kakor je znano, je grof Magistrati prestavljen na novo službeno mesto v Bern. Pri tej priložnosti je kralj Boris blagovolil odlikovati Eksc. Magistratija z najvišjim bolgarskim odlikovanjem z velikim trakom reda sv. Aleksandre. Potopitve v Sredozemlju Rim, 23. junija. AS Od 1- do 20. junija so osne letalske sile v uspešnih napadih na pristanišča v Severni Afriki ter na ladijske spremljave v Sredozemlju potopile skupno 9 sovražnih trgovskih parnikov s 7-1.0000 tonami. V istem času je bilo težko poškodovanih 25 angloameriških trgovskih ladij. Duee sprejema poročilo o silah in žrtvah fašistovske stranke Rim, 24. jun. s. Pod Ducejevim predsedstvom se je v beneški palači sestal direktorij PNF. Tajnik stranke je predložil Duceju številčne podatke o silah stranke v vseh njenih organizacijah ter je prečital naslednje poročilo: Ducel Na tem prvem direktoriju, ki mu Vi nam v čast predsedujete, je treba predložiti vam, preden podam podatke o silah stranke in njenih organizacij, stalež tistih, ki so padli v imenu fašizma v sedanji vojni za veličino domovine: padlih 41.352 pisanih, porazdeljenih takole: hijerarhov 1.427, skvadristov 650, fašistov 39.275. Stranka daje v tem trenutku vojski 1,606.140 vpisanih, takole porazdeljenih fašistov 1,548.015, vseučiliščnikov 58 tisoč 125. Celotna sila vpisanih v borbene fašije dne 10. junija leta XXI. je 4,770.770. Za vpoklicane obstoja oprostitev od vpisanja, kateri so se mnogi odrekli in dvignili izkaznico po zborih, v katerih služijo, in po tistih, ki niso vpoklicani pod orožje. Do 10. junija je dvignilo izkaznice 2,273.483, ki dado skupno z 1,298.115 vpoklicanimi, ne da bi dvignili izkaznico, skupno 4,061.498 vpisanih fašistov. Podobno je za GUF položaj naslednji: izkaznico ima 164.667 članov z vštetimi 58.125 vpoklicanimi pod orožjem, to je porast za 5.370 članov glede na stanje ob koncu leta XXI. Duce, kakor vidite je število vpisanih še nadalje zelo veliko navzlic strogi disciplini in izvedeni selekciji ter pozivu za vrnitev izkaznic tistim, ki ne čutijo, da bi mogli služiti Vam in vladi po navodilih religiozne strogosti, ki ste jih Vi izdali. To je povedano v sramoto in svarilo tistim, ki mislijo, da se fašistične legije ne znajo in ne morejo upirati v trde mozračju, ki ga up domovine zahteva. In to ne velja samo za moške, temveč tudi za ženske, katerih je 1,217.036 vpisanih v primeri s 1,027.409 ob koncu leta XX., s porastom torej za 189.637 članic. Poročilo o številčni sili GILa Vam bo sporočeno, ko bo vpisovanje končano. Skoraj nespremenjen položaj z majhnim po-rasto nudijo pripadajoča združenja, šole, nameščenci državnih podjetij, nameščenci javnih podjetij, železničarji, poštno-telegrafski nameščenci, z 903J89 vpisanimi v primeri s koncem leta XX, ko je bilo 892,518 vpisanih. Z vojnim časom upra-viHjivi upad nudi Dopolavoro s 4,500.000 vpisanimi v primeri s prejšnjim letom, ko jih je bilo 4,612.294. Duce, to so številke, toda številke imajo absolutno vrednost samo tedaj, če predstavljajo te pod znamenji Littorija uvrščene sile, ki se imenujejo: Zvestoba, disciplina, vztrajanje, zmaga! Po poročilu Scorze je govoril Duce. Njegov govor so navzoči dolgo odobravali. Duce je določil, naj se straža ob praporih poveri mladcem GILa ob starih fašistih. Tako bo straža ob zasta- vah tistih mladeničev, ki so se borili pri Bir El Gobbiju, pri El Alameinu in Marethu, predstavljala ne samo simbolično nadaljevanje vere v načela fašizma in zahteve revolucije. Ekscelenca dr. Giuseppe. Lombrassa novi Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je v teli dneh prispel v Ljubljano. V imenu prebivalstva bele Ljubljane in vseli prebivalcev pokrajine mu izrekamo ob prihodu v Ljubljansko pokrajino pri srčno dobrodošlico in že limo, da bi ^bilo njegovo delovanje kar najbolj uspešno in v korist našega naroda. ‘ • : 35** v.' . :.. '• s ■ -s.. sv Mili Imenovanja novih zveznih tajnikov Rim, 24. junija, s. Duce je poklicni naslednje tovariše na položaj zveznih tajnikov v prakra-jine, ki so ob vsakomur označene: Ljubljana Giuseppe Lombrassa, rojen v Pesari I. 1906., skvadrist, prostovoljec, bojevnik v Italijanski vzhodni Afriki, v Španiji in sedanji vojni, nr-ditski kapetan, odlikovan z dvema srebrnima kolajnama in napredovan zaradi vojnih zaslug, imejitelj dveh vojnih križcev za vojaško hrabrost, vojni pohabljenec, diplomiran v pravu, novinar in pisatelj, bivši komisar za naseljevanje in kolonizacijo ter bivši korporacijski državni podtajnik. Bologna: Angelo Lodini, rojen v San Giovan-niju v Fersicetu, vpisan v PNF od leta 1921, skvadrist, borec v vojni 1915-18, pohabljenec, odlikovanec z vojnim križem, bivši tajnik fašijev in bivši zvezni inšpektor, doktor prava, podpolkov-nik-pilot. Aosta: Ettore Eclianiz, rojen v Casale Mon-ferrato, letnik 1908, vpisan v PNF leta 1928., prihajajoč iz mladinskih organizacij, bojevnik v vzhodni Afriki in v Španiji ter v sedanji vojni, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost na bojišču in z vojnim križem za vojaško hrabrost, bivši tajnik, dodeljen političnemu tajništvu narodnega direktorija PNF, doktor prava in politično upravnih ved, porocnik-pilot. Muntua: Mario Montanari, rojen v Bologni leta 1913. vpisan v PNF od leta 1955. prihajajoč iz mladinskih organizacij, prostovoljni borec v vzhodni Afriki in v sedanji vojni, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost in z zaslužnim vojnim križem za vojaško hrabrost ter z redom nemškega orla z meči. bivši tajnik GUF-a, zvezni podtajni v Avellinu, doktor prava in socialnih ter političnih ved, pehotni poročnik. Reggio Emilija: Franco Mariani, rojen v No-vellari leta 1907, vpisan v stranko od leta 1921, borec v sedanji vojni, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost, bivši politični tajnik fašija in član zveznega direktorija v Reggio Emiliji, doktor prava, pehotni poročnik. Parma: Antonio Vallinato iz Predappija, rojen leta 1898; vpisan v PNF od leta 1921, skva- Na ruskem bojišču samo krajevni boji na ladje na Kubanu in ladoškem jezeru - Ha Atlantiku potopljena 2000 tonska trgovska ladja, druga verjetno potopljena - Letalski nspad na Hull Hitlerjev glavni stan, 25. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na vzhodnem bojišču so bili včeraj samo posamezni boji krajevnega značaja. Nemška- letala so napadla sovražne ladje, zbrane v plitvinah ob Kubanu in Ladoškem jezeru. Pri napadalnem ogledu nad Atlantikom je bila potopljena zadeta 2000 tonska trgovska ladja, neka druga trgovska ladja srednje to-naže je bila tako hudo zadeta, da jo je treba šteti za potopljeno. Tri sovražna letala so v pretekli noči opravila vznemirjevalne polete nad nemškim državnim ozemljem. t Nemški bombniki so bombardirali pristani-j ško mesto Hull v vzhodni Angliji. Vsa letala i 6o se vrnila na vzletne postojanke. drist, borec v vojni 1915-18, v vzhodni Afriki in v sedanji vojni, odlikovan z vojnim križem za vojaško hrabrost, bivši zvezni tajnik v Bergamu, v Ascoli Pičeno, v Gimmi in v Bresciji, bivši zvezni poveljnik na razpoloženju generalnega poveljnika GIL-a, senior milice. Grosseto: Amerigo Pispoli, rojen v Arezzu leta 190!, vpisan v PNF od leta 1920, skvadrist, prostovoljec, bojevnik v vzhodni Afriki in v sedanji vojni, bivši zvezni tajnik v Arezzu, bivši zvezni tajnik v Siracusi, doktor živinodravništva, veterinarski podporočnik. Terni: Bussa Enzo, rojen v Vercelliju leta 1915, vpisan v stranko leta 1936, prihajajoč s fašističnega nabora, bojevnik v dveh vojnah, ranjenec, odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost in z vojnim križem za vojaško hrabrost, bivši politični tajnik fašijev, bivši član zveznega direktorija in tajnik GUF-a v Vercelliju, dokrot prava, poročnik polka San Marco. Caltanissetta: Antonino Di Forti, rojen v San Cataldu (Caltanissetta) leta 1905, vpisan v PNF od 1. 1921, skvadrist, bojevnik v Vzhodni Afriki in v sedanji vojni, bivši pokrajinski podtajnik mladinskih avantgard v Messini, bivši tajnik fašija in zvezni inšpektor, podtajnik fašistične zveze industrijskih delavcev v Messini, doktor gospodarskih in trgovinskih ved, publicist, topniški kapetan. Catanija: Francesco Sava, rojen v Geli, skvadrist, bojevnik akcijskega eskadrona, fitimu n s k i legionar, borec v vojni 1915/18, v Vzhodni Afriki in v sedanji vojni, odlikovan za vojaško hrabrost, doktor med., major-zdravnik. Siracusa: Stefano Rizzone Viola, skvadrist, bojevnik akcijske eskadre, dičanovist, bojevnik, ustanovitelj in sodirektor lista »La fiamma nazionale« (1919), od dneva pred pohodom je pripadal fašističnemu pokrajinskemu direktoriju najprvo v Siracusi, potem pa v Ragusi, odvetnik, topniški kapitan, kot namestnik konzula Fogacie, ki zapušča položaj zaradi nenadnega resnega družinskega razloga. Trapani: Giuseppe Girgenti, rojen v Palermu leta 1901, vpisan v PNF od leta 1919, skvadrist, ranjen za revolucijo, bojevnik v vojni za zopetno osvojitev Libije, v Vzhodni Afriki in v sedanji vojni, bivši tajnik fašija, bivši tajnik GUF-a v Palermu, bivši inšpektor PNF v Albaniji, doktor prava, centurion Milice. Cagliari: Guido Otelli, rojen v Iglesiasu, vpisan v PNF od leta 1920, poveljnik akcijske eskadre na Sardiniji, bojevnik v vojni 1915-18, na Aiski fronti, sedaj poveljujoči konzul topniške pomorske milice v Cagliariju. Sassari: Antonio Maccari, rojen v Cutrofianu (Lecco) 1. 1904, vpisan v PNF od leta 1921, skva- ^ drist, prostovoljni bojevnik v Vzhodni Afriki, od-* likovan z vojnim križem za vojaško hrabrost in 9 kržem za vojne zasluge, bivši tajnik GUF-a v Sas-sariju, bivši član zveznega direktorija in zvezni podtajnik v Sasssariju. Udine: Bortolazzi Edimino, rojen v Pordenonu leta 1914, vpisan v PNF od leta 1936, prihajajoč iz mladinskih organizacij, prostovoljni borec v Španiji in v Rusiji, dvakrat ranjen vojni invalid, odlikovan z srebrno kolajno in s križem za vojne zasluge, napredoval po vojni zaslugi, zvezni podtajnik v Udinali, doktor prava, poročnik planinskega topništva. Ravenna: Rizzoli Luigi, rojen v San Giovanniju v Pericetu, vpisan v PNF od 20. novembra 1920, skvadrist, udeleženec pohoda na Rim, bojevnik v vojni 1915-18. in v sedanji vojni, vojni pohabljenec, odlikovan s srebrno kolajno in z vojnim križem za vojaško hrabrost, doktor prava. V federacijo se premeščajo: Macola Mario iz Parme v Trieste, Roni no Antonio iz Verone v Torino, Savorgnano di Montaspro Enzo iz Trapanija v Verono, Bosco Giovan/ti iz Messine v Varesj, Messina Gaetano iz Callanissette v Messino. Tajnik stranke je potrdil naslednja imenovanja v predstojništvih združenj PNF: Za predsednika fašističnih združenj družin pad-dl, ranjenih in pohabljencev za revolucijo je potrjen fašist Aleesandro Palladini. Za zaupnika fašističnih združenj javnih nameščencev Ferruccio Cappi, rojen v Rimu 1. 1903, vpisan v PNF od 22. avgusta 1919,-skvadrist, udeleženec pohoda na Rim, ranjen za revolucijo, prostovoljni bojevnik v sedanji vojni, bivši podtajnik v Rimu, bivši zvezni tajnik v Spalatu, sedaj, zvezni tajnik v Terniju, doktor prava, ki pride na mesto fašista Alda Dedina, ki je bil imenovan z.a državnega svetnika in zapušča položaj, da prevzame drug urad prometnega ministrstva. Za zaupnika fašističnega šolskega združenja fašist Renato Balzarini, rojen v Rimu 1904, vpisan v PNF od 15. junija 1920, skvadrist, bojevnik v sedanji vojni, doktor prava, docent korporativnega urada, bivši inšpektor PNF, ki prihaja na mesto fašista Felicea Decarlija. Za zaupnika fašističnega združenja državnih železničarjev je potrjen fašist Morello Morelli. Za zaupnika fašističnega združenja poštno-telegrafskih nameščencev je potrjen fašist Giuseppe La Monaca. Za zaupnika fašističnega udruž.enja nameščencev državnih podjetij fašist Agide Gennari, rojen v Lugu 1901, vpisan v PNF 22. marca 1921, skvaidrist, bojevnik v vzhodni Afriki, odlikovan z zaslužnim križem, bivši tajnik sindikatov, leta 1923 tajnik industrijskih delavcev v Ravenni, Tripoliju, Rovigu, Triesteju, Bolzanu in Veneziji, ki pride na mesto fašista Celsa Marie Garattija. Za predsednika fašističnega narodnega podpornega in skrbstvenega zavoda za državne nameščence Pasquale Luigini, rojen v Santa Lucia di Fiamignano leta 1896, vpisan v PNF od j2. septembra 1919, skvadrist, bojevnik v vojni 1915 do 1918 in v sedanji vojni, bivši zvezni tajnik od leta 1943 do 1938, inšpektor PNF od leta 1939, ki pride na mesto fašista Giovannija Belellija. Duce je naložil tajniku stranke, naj izrazi tovarišem zveznim tajnikom in narodnim zatipa nikom. ki odhajajo, njegovo zahvalo za opravljeno delo. Muzejsko društvo je podalo obračun svojega dela Ljubljana, 24. junija. Muzejsko 'društvo za Slovenijo je podalo predvčerajšnjim v čitolniških prostorih Narodnega muzeja obračun letošnjega dela. Predsednik rektor dr. Milko Kos se je po pozdravu navzočnega članstva in zastopnika Visokega komisariata, inšpektorja Silva Kranjca in predsednika Prirodoslovnega društva, prof. dr. Koširja, spomnil pokojnih: prof. Paulina, prof. Seidla, častnih članov. Prvi je postal častni član Muzejskega društva že ieta 1911., prof. Seidl pa leta 1915. Pridobila sta, si' mnogo zaslug na znanstvenem polju in pri raziskavanju slovenske zemlje. Mnoge njune važne razprave so bile priobčene v društvenem glasilu. Lani so tudi umrli: prof. dr. Gregor Krek, ki se je vedno , zelo zanimal za društveno delovanje, Josip Kamnikar, profesor glasbe v Osijeku, finančni višji svetnik Perpar in inž. Anton Klinar. Društvo je lani delovalo zelo uspešno. Odbor se zelo trudi s tem, da bo mogoče obnoviti po vojni delovanje v vsem prejšnjem obsegu. Tudi iani je posvečalo društvo glavno pozornost izdajanju svojega glasila »Glasnika Mu- zejskega ‘društva«, za kar se morajo zahvaliti vsem podpornikom, zlasti pa Visokemu komisariatu, ki je naklonil 11.000 lir podpore. Zaradi tajnikove odsotnosti so njegovo delo opravljali trije drugi odborniki. Dohodkov je imelo društvo 19.095 lir, izdatkov pa 19.672 lir. Društvo ima gotovine 11.057,16 lir. Stroški so postali večji zaradi majhnega povišanja hono- rarjev za članke. Veliko zanimanje je bilo lani za stare društvene publikacije, ki jih je društvo lani v veliki meri kupovalo. »Glasnik Muzejskega društva« je izšel o božiču kot XXIII. letnik. Poslali so ga v zamenjavo na sto naslovov. Muzejsko društvo pošilja svoje publikacije tudi dvema novima društvoma in to sta Schwei-zcrische Geselkchaft fiir Urgerichte v Frauen-feldu in Društvo pravnih profesorjev v Ljubljani. S tremi društvi je lani bilo mogoče obnoviti stike in izmenjati publikacije. Leta 1942. je imelo društvo v svoji kartoteki 220 naslovov v zameno prihajajočih revij. Kot posebne pošiljke so prišle v društveno knjižnico razne slovenske knjige. Iz društvene knjižnice je ravnateljstvo Narodnega muzeja odkupilo 302 knjigi za 3000 lir. Glasnik, ki so ga prejeli člani za 20 lir članarine, je izšel na 123 straneh. Vseboval je razprave iz domače zgodovine in druge. Pri volitvah, ki so bile po kratkem odmoru, je bil izvoljen ves lanski odbor, ki ga sestavljajo: rektor dr. Milko Kos, predsednik; odborniki: ravnatelj muzeja dr. Josip Mal, knjižničarka vseučiliške knjižnice Melita Pivec-Štele-tova, vseuč. prof. Jakob Kelemina, vseuč. prof. dr. Jože Turk, insp. Silvo Kranjc, prof. Maks Miklavčič, vršilec dolžnosti ravn. Etnografskega muzeja dr. Hajko Ložar in prof. Stanko Jug. Preglednika računov sta višji inšpektor Hugo Turk in prof. dr. Valter Bohinc. Nadalje je bilo sklenjeno, da se članarina zviša od 20 na 30 lir. Ekse. Giuseppe Lombrassa - novi zvezni tajnik za Ljubljansko pokrajino Odhod dosedanjega tajnika Orlanda Orlandinija Ljubljana, 25. junija. Na drugem mestu poročamo, da je Eksc. Giuseppe Lombrassa, novi visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, bil imenovan tudi za zveznega tajnika te pokrajine. Tako sta v eni osebi združeni najvišja upravno-politična in strankarska funkcija v naši pokrajini, kar je znamenje, da se bo vse javno delo potekalo in se razvijalo kar se da enotno in skladno. Osebnost in preteklost eksc. Lombrassa dajeta vse poroštvo za uspeh obojega in za neodjenljivo zvestobo temeljnim načelom fašizma ter navodilom Duceja. Eksc. Lombrassu želimo pri izpolnjevanju obeh odgo- vornih nalog kar na j večji uspeh, da bo njegovo politično in upravo delo v čim večji blagor ljudstva nove pokrajine. Dosedanji zvezni tajnik Orlando Orlandini, čigar osebnost je po njegovem delu v fašistovski stranki in vseh ustanovah, ki jih ima v naši pokrajini, postala vsem dobro znana, se zdaj poslavlja od dosedanjega mesta. Ob odhodu naj ga spremlja zavest, da je svojo nalogo kot zvezni tajnik v Ljubljani opravljal uspešno, saj se je zvesto ravnal po načelih, ki jih je za delovanje v Ljubljanski pokrajini dobil. To delo bo zapustilo trajne sledove ter tvorilo plodno podlago za uspešno nadaljevanje. Ko je Janez Krstnik Kristusa nosil Ko je Dolenja vas bila podložna ribniški graščini V zgodovini ribniške župnije majdemo izpod peresa pok. dekana Skubica med drugim vrstice 0 Dolenji vasi in njenih odnosih do ribniške graščine: Dolenja vas z 20 grunti in 40 polgrunti je vsa podložna ribniški graščini. Daje davka vsak po 1 gl 26 kr, skupaj 57 gl 20 kr. V naravi da cela vas v enaki izmeri 80 škafov in 40 meric pšenice, 120 škafov prosa, 240 škafov ovsa, 80 kokoši, 320 jajc. 600 povesem, 40 voz drv, za sosesk in svet pa 20 konj za vožnjo vina in tovorov, 'lako imajo kakor Rakitničani, samo da morajo za iLlelavo polja dati skupaj še po 20 plugov in po 20 bran, hrano dobe kakor drugi. Dajejo desetino od snopov, mladine in čebel ter dobi dve tretjini graščak, eno tretjino ribniški župnik. Ob desetini pa daje vsa vas še 40 polmer prosa, 20 kokoši m 200 povesem. Ribniška uraščina pa mora od svojega deleža dati vsak šesti snop boštanjski oospo-di. En mlin v Dolenji vasi plačuje davka 15 kr. Prigorica ima devet in pol grunta z 19 pol-zemljaki. Pristava pa tri grunte s šestimi pol-zemljaki. Vsak polzemljak daje davka po 54 kr 1 vinar, torej skupaj 22 gl 34 kr 1 vinar v naravi pa 50 škafov in 25 meric pšenice. 50 škafov prosa, 150 škafov ov6a. 50 kokoši, 200 jajc, 37o povesem in 20 voz drv. Za vinsko vožnjo dajo po 12 konj. Tlako imajo kakor Dolenjci, zraven pa morajo se z Nemške vasi zvoziti desetino. Dva grunta sta podložna Juriju Hallerju, dva pa Joštu Jožefu pl. Thurnu ter dva graščaku na Bregu in dajejo desetino vsak svojemu gospodu, eno tretjino pa dobi župnik. Od prigoriške in pristavske desetine pa mora ribniška graščina dati vsak Sesti snop bofitanjskemu gradu. Za nameček d •- 1 f še 33 polmer prosa, 17 kokoši in 148 poves-m. y Prigorici plačuje en mlin 1 gl davka. Zadolje in Ugar (sedaj naselbina Ugar ne obstaja več, ampak se je premaknila v Gorico vas) imata vsak dva cela grunta, torej skupaj 4 eelo-zemljake. Zadoljca dajeta vsak po 1 gl davka. Ugarjana pa po 2 gl 9 kr, torej skupaj 6 gl 18 kr ter v naravi 4 škafe in 4 mere pšenice, 4 škafe ovsa, 16 kokoši, 60 jajc, 120 povesem, 2 voza drv, po 4 konje za vožnjo vina in tovorov. V Brezgovici daje 1 grunt 48 kr davka, v naravi ničesar. — En grunt pod Sv. Ano da 49 kr 1 vinar. — V Zapužah dasta dva celozemljaka 1 gl 48 kr ter dva škafa »pasjega ovsa«. Vsa ta soseska da po pet konj za vinsko vožnjo in ima običajno tlako. Razven enega grunta v Lazih, ki je podložen Hallerju, so vsi podložni ribniški graščini, kamor dajejo dve tretjini desetine, tretjino pa župniku. Za površino dajejo 30 polmer prosa, 15 kokoši, 225 povesem. — V Dolenjih Lazih so trije mlini, ki plačujejo 42 kr 2 vinarja davka. Ravni dol ima onega celozemljaka z 1 gl 40 kr davka. LipovSčica tri celozemljake, ki dajo davka 6 gl 49 kr 2 vinarja ter 6 škafov pšenice, 6 škafov prosa, 10 škafov ovsa, 6 kokoši. 24 jajc, 45 povesem in 3 vozove drv. — Zamostec ima 13 gruntov, med temi 5 celozemliakov in 4 dvozem-ljake, ki dajo 16 gl 16 kr davka, v naturi pa samo 9 voz drv in 5 konj za vinsko vožnjo. Tlako delajo enako drugim. Podložni so Ribnici ter dajejo v navadnem razmerju desetino graščaku in župniku, v Zamostecu pa sta dva podložna Joštu Jožefu pl. Thurnu, ki dajeta desetino po tretjino ribniškemu graščaku, župniku in Thurnu. Površina znaša 30 polmer prosa, 15 kokoši in 225 povesem. Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Ljubljana, 25. junija. Kresn'. večer v sredo je mirno potekel. Goreli so ponekod po starih naših običajih kresovi, tako v Mostah in drugod v okolici. Miren je bil tudi kresni dan. ki je bit letos mnogo slovesnejši' in prazničnejši kot druga navadna leta. Po zelo, zelo dolgem razdobju se je primerilo, da je Janez Krstnik Kristusa nosil. Praznik sv. Rešnjega Telesa je letos padel na kresni dan. V koledarjih lahko beremo, da je to edinstveno leto v vsem 20. stoletju, da so padli nekateri važni prazniki na zanimive dneve in na velike svetnike. Po deželi med starimi očanci in mamicami se je ohranilo še prav staro izročilo o prerokovanju, kako bo takrat, ko bo Janez Kristusa nosil. Navadno so stare matere govorile: »Kadar bo Janez Kristusa nosil, ves svet Boga v pokori bo prosil.« Napovedovale so stare ženice ob zimskih večerih, kako hude vojske bodo tisto leto in kako se bodo ljudje pokorili za svoje pregrehe. Praznik sv. Rešnjega Telesa je Ljubljana praznovala v istem okviru kot lansko leto. Po cerkvah so bile procesije s sv. Rešnjim Telesom v navzočnosti mnogoštevilnega prebivalstva. Po vseh ljubljanskih cerkvah so opravili te procesje. V stolnici sv. Nikolaja je škof dr. Gregorij Rožman že ob 8 imel veliko sveto mašo. Nato se je po cerkvi razvrstila procesija s presvetim Rešnjim Telesom. Vsi stranski oltarji, 4 po številu, so bili primerno okrašeni z zelen jeni in cvetjem, tan. so odpeli tudi predpisane evangelije. Prav ljubka pa je bila procosijii v zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Tam se je procesija s presvetim Rešnjim Telesom razvila iz lepe kapelice po širokem vrtu. Procesije se je udeležila tudi mladina. Procesije po deželi so bile po nekaterih krajih prav veličastne in so se vile iz farnih cerkva po lepih poljih, med poljskimi pridelki in žiti. ki letos zelo dobro kažejo. Da bi žita tako lepo zorela kot letos, ne pomnijo niti naislarejši ljudje. Mnogi zatrjujejo s posebnim poudarkom, da že dolga leta niso žita tako lepo zorela in da bi bilo klasje tako obilno in polno. Vsi prosijo Boga, da bi bila žitna polja obvarovana pred elementarnimi nezgodami, zlasti pred točo. Doslej so bila Se vsa polja v pokraini obvarovana prod točo, katere so se ljudje zelo bali zlasti zadnje dneve, ko so se pojavljale lokalne nevihte. V torek je po nekaterih krajih kratkotrajna nevihta prinesla tudi točo. toda k 6reči je padala bolj po mestih, ki niso bila zasejana 6 pridelki. Hita stclta rsoiii A Gibiltcrra quasi tutti i britannici vivono in accantonamenti nelle gallcrie sotterrance con luce artificiule e aerazione lnsufficiente. t il loro lavoro si svolge, in partc, nelle gallcrie o nelle grotte che con-ducono, per un’altezza di cinque piani, sunili ad ulvcari, nella prot ditu della massa rocciosa. . ,, ,. In (Tuesta cittii sotterranea a piani sovrapposti si trovnno, di fianco aeli uffici e agli accantonamenti dcllc truppe, i dcpositi di munizioni e di viveri, cisterne di acqua, sta/ioni di salvataggio, lazzaretti. Echiaro che la vita in questo mondo sotterraneo e tutfaltro che piacevole. 1 soldati non vedono che uomini; le poche donne cjccupate a Gibil-terra attirano su di se la piu grande attenzione. ... Nelle ore libere dal servizio. i soldati passeggiano annoiati per le vie e queste parentesi di riposo le trascorrono per lo piu bevendo e ciocando a carte. Raramente si presenta la possibilita di una breve licenza per recarsi nella cittii spagnola di La Linea. Gli uificmli visi-tano ADcsiras e qunlche volta anche Tangcri. Solo il porto di Gibil-terra e la sua vita offrono di quando in quando un vero cambiamento-Qui ci si accorge se accade qualehc cosa di nuovo: relitti vengono rimorchiati, navi da guerra e navi ospedale arrivano e partono. Qui si vedono pure le navi neutrali fermate e sottoposte a controllo, mentre da bordo si assiste impazienti, mal dissimulando il malcontento per il sopruso. Questo, in riassunto, e il contenuto di un grande articolo-illu-strato pubblicato ncll’ultimo nuraero della rivista DAS REICH. , «Do.i Reich t, tl grande ecttimanale fer. manlco, in oendita oounquc u Ure 2,— le ¥ skali Včerajšnji dan je bil primerno vroč, popoldne pa se j« začelo močno oblačiti, kakor da bi se spet kot v torek pripravljalo k veliki nevihti, Ki pa je prešla in se je pozno ponoči šele toliko snremenilo. da je vso noč močno deževalo. Topol-dne in nekaj ur popoldne je sonce zelo pripekalo. In vsi poljedelci so hiteli pospravljat že prejšnji dan pokošeno seno. Z barjanskih travnikov 60 se popoldne vrstili velikt seneni vozovi. Ljudje so pravočasno še spravili lepo dišeče seno pod kozolce. Poljska del^ ob t*kih dnevih eo po starih naziranjih. ko grozi neviht«, dopustna. Bolj na skromen način so letos Janezi godo-vali in praznovali svojega patrona. V Ljubljani je bilo mnogo godovalcev. Nekateri so bili deležni lepega cvetja, zlasti nageljnov, ki so ga jim poklanjali prijatelji in prijateljice. Drugi so pohlevno sprejemali voščila in se zanj zahvaljevali. Mnogi pa so nosili v srcu globoko željo, da bi bili vsi Janezi srečni in zdravi... šport V Gibraltarju živijo skoraj vsi Britanci v podzemskih bivališčih pri umetni svetlobi in nezadostnem zračenju. Tudi njih delo opravljajo deloma v podzemnih hodnikih in jamah, ki se raztezajo pet nadstropij globoko v skalno gmoto, liki panju- V tem podzemnem mestu, z nadstropji, ki ležijo eden vrh drugega, se -nahajajo poleg uradov in prebivališč moštva tudi municijska in živilska skladišča, cisterne za vodo, rešilne postaje, lazareti. Jasno je, da je življenje v tem podzemnem svetu vse drugo kot prijetno. Vojuki vidijo samo moške; maloštevilne ženske, zaposlene v Gibraltarju, so deležne največje pozornosti. Za časa delopusta se vojaki sprehajajo zdolgočaseni po ulicah in preživljajo te drobec počitka predvsem pri pijači in kvartanju. Rckdo-kdaj se nudi prilika kratkega dopusta za obisk španskega mesta La, Linea. Častniki gredo v Algcsiras in tu pa tam tudi v Tanger- Le pristanišče v Gibraltarju in življenje v njem nudijo od časa o. casa pravo spremembo. To moremo opaziti, če se kaj novega < ogaja. pre važajo se podrtine parnikov, vojne in bolničarske la je pri ejo in gredo. Tu vidimo tudi zaustavljene nevtralne ladje, podvržene preiskavi, njih moštvo pa opazuje nestrpno s krova in slabo prikriva nezadovoljstvo zavoljo nasilja. To je na kratko vseb.na velikega ilustri-ranega članka, ki je izšel v zadnji številki revije DAS REICH. »Das Reiche, ocliki nemški tednik. pooiod naprodaj m 2 uri Ljubljana : Kombinirano moštvo 6:2 (1:2) Tudi včerajšnji praznik nismo ostali brez nogometne tekme. Tokrat smo gledali prijateljsko tekmo med predstavniki l jubljanskega nogometa in med igralci, ki so nred nedavnim še predstavljali najboljše igralce štajerskih, predvsem mariborskih klubov. Obe moštvi sta bili prav dobro sestavljeni in sta pokazali soliden in lep nogomet. »Severnjuki« so posebno do poškodbe svojega srednjega napadalca Bertonclja igrali prav dobro in so imeli glavno besedo na igrišču. Tudi v vodstvo so prišli z dvema lepima goloma, ki sta ju zabila Pepček in Dušam Potem je prišla Pepčkova poškodba in tedaj se je sistem nekako sesul? Ni bilo več prave povezanosti v napadalni vrsti, ostali igralci v pomočniški in obrambni liniji so se žilavo upirali in zoperstavljali ljubljanskim nnpnTtnm. vendar pa »jirnjnnn napadom le nišo mogli biti kos. Prvi polčas se je končal z rezultatom 2:1 za »severnjake« V prvem delu igre smo bili z nogometom lahko po pravici zadovoljni, v drugem delu igre pa je nekaterini igralcem iz štajerske sestave pošla sapa. To/je bilo za njihovo moštvo usodno. Ljubljančani so napadali in napadali. Ne brez uspeha. Gol se je vrstil za golom, pri katerih so imeli največ zaslug Sandi, Acko in llacler. V celem moremo reči, da so Ljubljančani predvedH povezanejšo in plodnejšo igro kot pa »gostje«. Tekmo je sodil g. Pušenjak. Hermes rez. : Mars rez. 6:0 S.nrtna nesreča na Ižanski cesti Ljubljana, 24. junija. Ker je bilo v eredo zelo lepo vreme, eo kmetje posušili ogromno količino eena. Proti večeru so je pomikala po Ižanski cesti kolona dvovprežnih voz. Mnogi med njimi eo vozili po dva voza hkrati. Otroci ee kaj radi obešajo na vozove. Tako 6ta ee obešala tudi v eredo popoldne 5 letni Keršič Pavel z Ižanske ceste 375 in .edina hči mizarskega pomočnika Oberča, Ižanska cesta 97, 5 letna Dragica. Prvemu nesrečniku je kolo drugega voza prešlo preko trebuščka. Drugemu pa je oplazilo prvo kolo glavico, drugo zadnje kolo pa je Prek° Pre-Oba sta bila takoj z rešilnim avtom prepeljana v bolnišnico. Keršič Pavctček je *e Pr P noc’ uinr zaradi notranje krvavitve. Oberč Dragica pa je se pri življenju, toda bati ®e ie> “a ludi mm podlegla. Nai bi bila ta nesreča resen opomin staršem, da budno pazijo naj voj e otroke. Razumljivo je, da i ib vedno ni mogoče držati za roke. Da bi tukaj krivili za to nesrečo kmeta, bi bila krivica, ker vrv/nik ob s senom naloženem vozu ne more videti, če se kdo obeša na voz. S. 8. VAN DI5E: 51 KBIKINALVl HOMAR Vanče ga jc pogledal z žalostnim obrazem. »To nuj bo torej nov dokaz, da je dr. Bliss umoril Kyleja?« /majal je z glavo. »Je res mogoče, da smatrate ta otroški poskus bega za dokaz, da je on storil zločin?... Ali mar ni čisto naravno, da se učenjak, ki živi tako rekoč nekje zunaj tega sveta, trenutno kakšne stvari prestraši?« »Zakaj ne?« je odvrnil Heath in se neotesano zasmejal.« Drži pa le, da vsi zločinci čutijo nek strah in jo skušajo pobrisati na vuruo. To pa gotovo ni dokaz, da so nedolžni.« »E, dobro, gospod narednik,« je dejal Vanče nekam žalostno, »morilec, ki pozabi na sledove, katere je vsepovsod pustil za seboj in ki so nadvse obremenilni zanj, ter potem poskusi še z zadnjo neumnostjo, kako bi jo pobrisal, pač ne bi bil preveč pameten. Zagotavljam pa vam, da dr. Bliss ni niti slaboumen, niti kak norec.« > »To so samo besede, gospod Vanče,« se je razjezil narednik. »Tale zverina je zagrešiia že celo vrsto prestopkov in je v strahu, da je ne bi začopatili, skušala pobegniti na d|želo. Rečem vam še enkrat, da je to nekaj čisto običajnega.« Vanče je kar omahnil na široko blazino, njegov obraz pa je bil tak, kakor ga ima človek, ki je izčrpal vse svoje moči in ni zmožen ničesar več. XIV. poglavje. Pismo, napisano v hieroglifih Petek, 13. julija ob 1615. Markham je hodil po salonu sem in tja. Kakor vselej, kadar ga je kaj vznemirjalo, je držal roke prekrižane na hrbtu, glavo pa sklonjeno naprej. _ »Naj gredo k vragu vsi tile tvoji vzdihljaji!« Vanče ga je debelo pogledal in se lahno nasmehnil. »Prav dobro vem, kaj misliš. Pri tej prekleti zadevi pac m nikogar, ki bi se vedel tako, kakor bi bilo treba, /di se, da vsak. skuša stvar še bolj zamotati, kakor pa že jc.« »Res je tako!,« je kar zapihal Markham. »Na drugi stran.i ]P je le nekaj resnice na tem, kar pravi gospod narednik. z.a j ^ »Prcveč^je razlaganja, dragi Markham,« ga je ustavil Vanče. Preveč domnev... in preveč brezpomembnega zasliševanja. Iščemo ključ in ta ključ nam bo pojasnil vse- Mislim, da jc nasa prva naloga, ta ključ poiskati.« . »Odlično!« je vzkliknil lleatli očitno zbadljivo. »In jaz bom začel brskati po vsem pohištvu in bom privzdignil tudi vse preproge...« . . Markham je tlesknil s prsti od same nestrpnosti in Ileath je umolknil. »Skušajmo opustiti svoje blodnje,« je dejal in pazljivo pogledal Vanceja. »Nekaj določnega imaš v mislili. A vse tvoje govorjenje me ne more prepričati, da hi bilo kaj nasprotnega res. Kakšen bi bi! zdaj tvoj nasvet? Zaslišati Salvetra morda.« »TočnoI« je odgovoril Vanče in dal posebnega poudarka še s .tem, da je prikimal. Njegov obraz je postal pri tem nenavadno resen. »Ta mladenič igra pri vsej stvari precej vazno vlogo m treha ie zdai nujno govoriti z njim.« Markham je pomigal Heathu, ki je hitro stopil k vratom in zaklical’ s stopnic: ,Henne3sey 1... Pripelji sera tistega gospodal« Brž nato je policist že privedel Salvetra v sobo. Salvetru so se oči kar svetile. Odločno se je vstopil pred Vanceja kakor bi ga poklical na korajžo. Pri tem je nekam jezno potisnil svoje roke v hlačne žepe. . , T , » »No, torej, zdaj sem tu,« je spregovoril izzivalno. »Imate ze . pripravljene- lisice, da mi jih nataknete na roke.« Vanče je leno zazehal in se ozrl na Salvetra z izrazom, kakor da bi sc silno dolgočasil. »Kara pa tako silite, gospod Salveter,« mu je dejal- »Vse tele zadeve smo že toliko siti, da ne moremo prenesti, da bi kdo na tak način govoril z nami. Scdtte in pomirite se. Lisice ima gospod narednik pripravljene v žepu. Bi jih radi poskusili.« »Tudi to sc utegne zgoditi.« Salveter se je obrnil in pazljivo motril Vanceja. »Kaj ste rekli Meryti... gospe Blissovi?« »Ponudil sem ji eno svojih »R e g i e«, mu je brezbrižno odvrnil Vanče. »Razume se gospa na cigarete-•• Bi tudi vi radi kadili? Dve imam še.« »Hvala, jaz kadim »D e i t i e s«. »Dajete kaj opija vanje?,« je ljubeznivo vprašal Vanče.« »Da, opija. Soka od rastline »pa pave r sommiferum«. Grška beseda za to je »opion...« Piše se takole: omikron, pi, jota, omikron, ni.« . , »Ne, nikar toliko ne razlagajte!« Salveter je sedel in široko odprl oči. »Kako pa ste vendar prišli na to misel?« Delo komunističnih krvnikov in njihovih sodelavcev v črnomeljski okolici 85 žrtev, ki so padle poleg številnih neznanih, vpijejo zakrknjencem: »To ni delo za svobodo, ampak le zasužnjenje in uničenje!« — Pred dnevi so komunisti zažgali šoli v Stari lipi in v Štrekljevem Črnomelj, 22. junija. Podobno kot v drugih krajih je bil razvoj komunistične organizacije in njenega podtalnega delovanja tudi v Beli Krajini. Prvi vidni sledovi komunističnega delovanja v Beli Krajini segajo v njeno središče — v Črnomelj. Od tukaj 60 dajali smernice, pobude, raznašali propagandni material od razpada bivše Jugoslavije pa vse do poslednjih možnosti. Ti, ki niso znali misliti še nikoli a svojo glavo, ki so jim resnične narodne koristi in potrebe tuje, ki so si na račun preprostega ljudstva dolga leta polnili svoje trebuhe pri polni mizi, so bili kaj pripraven material za komunistične cilje. Brez dvoma so ti elementi največji krivci gorja, ki je zadelo ljudstvo v Beli Krajini. Oni 60 tisti, ki so neuke in nezrele ljudi zapeljali, oni so tisti, ki so formirali prve skupine raznih delomrznežev in jih poslali v gozdove, z njihovo solidarnostjo so padale prve žrtve in z njihovim pristankom 6e je začel »osvobodilni« pokret, ki ni dosegel drugsga, kakor da je osvobodil mnogo življenj, mnogo domov in mnogo narodnega premoženja. Iz raznih ižjav in dejstev se pa vidi, rfa so komunistični kolovodje ves tak razvoj že vnaprej predvidevali in z njim računali, zalo da M ljudstvo s silo vpregli v svoj voz. Izprijeni izobraženci z Jožetom Rusom na čelu delomrznežev — glavni krivci vsega gorja če pa hočmo zvedeli, kdo so tisti, ki so s tako satansko zagrizenostjo dajati in še dajajo komunistični akpiji vse svoje telesne in duševne zmožnosti, n3 smemo prezreti tiste inteligence, ki bi morala ravno najbolj skrbeti in voditi po pravi poti neuke l judi. Izmed učiteljev ljudskih šol so šli in delovali med komunisti: Korkman Stane v Slabi gorici, Bregar Janez na Mavrlenu, šušler Slavko v Petrovi vasi in Dolenc Stane v Tribučah. Prve tri je že doletela kazen, živi le še Dolenc. Vsi ti 60 bili organizatorji na terenu. Zadnji inteligent, ki je šel v hribe, pa je bil inž. Briner, uradnik tukajšnjega okrajnega glavarstva. Poleg leh je treba omeniti izvrševalce umorov, terenske zaščitnike in podobne etrahovalee. Znana sta brata Anton in Jožef Dvojmoč iz Kanižarice, Mišila Lado, akademik in znani krvolok iz Loke pri Črnomlju, Vrščaj Stanko, mehanik, kolovodja iz Črnomlja, Gliha Ivan iz Doblič dn Andrejčič Anton iz Kanižarice, oba komunistična eksekutorja, morilec Strucelj Jožef iz Jerneje vasi. Terenski zaščitniki in politični komisarji: Pezdirc Anton in šušter Stane, posestnika iz Rožič vrha, Vršaj Franc, čevljar iz Mavrlena, Grahek Stane, posestnik^ iz Vidoš, Tekavec Ivan iz Tuševega dola in Kocjan Janez iz Butoraja. Na viniSki strani je znan 6trahovalec politkomisar Vitkovič Janez, p. d. Čurin; njemu se je pridružil Malič Oskar. Vsi ti so s komandantom — sodnikom Rusom Jožefom, ki je prišel iz Ljubljane, in drugimi krvi željnimi tovariši neposredni ali posredni krivci vseh Številnih znanib in skritih umferov, ropov iu požigov v teh krajih. Prva žrtev — mati številnih otrok druga — delavčeva žena tretja — verna učiteljica četrta — delavčeva žena peta — župnik Omahen Dne 26. maja 1942 so odpeljali iz vinograda Klemenc Ano, posestnikovo ženo v Črnomlju in mater številnih otrok. Ubil jo je Volf Karel, čevljarski vajencc iz Črnomlja. Nesrečnica, ki je morilca še po treh strelih prosila na kolenih, naj jo ne ubije, je pri četrtem strelu izdihnila. .. Na pragu svojega stanovanja je dne 25. ju-dokončala svoje življenje zaradi komunističnih strelov delavčeva žena Gregorčič Urša iz Kožanca. Ubili so jo zaradi osebne mržnje komunistov domačinov, po vsej verjetnosti Jermana Jožefa. Dne 30. junija 1942 so komunisti odpel jali Skrij Jožico, učiteljico iz Črnomlja, ko je šla na pogreb Brulc Jožeta iz Jelšovnika. Kmalu so jo ubili v kočevskih gozdovih. Ko je šla v tistem času po rano v Kodine gospodinja Pelič Ivana, žena delavca iz Črnomlja, so jo ujeli morilci in jo po komunistično likvidirali. Tem je sledila nova žrtev: Omahen Jalcob, župnik iz Draga!usa. Odpeljali so ga od doma kot razbojnika v kočevske gozdove v noči od 6. na 7 . julij. lam je umrl mučeniške smrti. Istočasno z njim so odpeljali vzornega fanta iz Podloga Šimenca Kmalu po njegovi smrti so odpeljali in ubili njegovega očeta Šimenca Matijo. .... V. Mi ju so padle nadaljnje žrtve: Pibernik Atberi, zasebnik iz Doblič, žena učitelja Fink Hilda iz Doblič, barija in hči Justina, posestnica iz V. Lahinje, ^ustala Alojzij, delavec iz Butoraja. Bustalo je ubil že padli komunist Kacjan Anton iz Butoraja. Zasluga za ta umor gre tudi bratoma Kocjan Janezu in Francu, ki sta še vedno v komunistični službi; Slalcer Angela iz Rodin. Stal-cerjeva je bila bolj komunistično usmerjena, pa ji to ni moglo rešiti življenja. 19. julija — pokolj 62 ciganov 19. julija 1942 so komunistični krvniki na radikalen način izvršili izenačenje ciganskih pravic. Ta postopek so izvršili, ko so dokončno zgubili zaupanje do ciganov na ta način, da so usodne noči odpeljali celo ciganeko naselje, moške, ženske in otroke, vseh 62 Moške so še isto noč pobili, žene in otroke so pa imeli tisto noč zaprte na Mavrlenu, od koder so jih drugi dan odpeljali v gozdove za Sv. Križem in jih tam enostavno poklali. Dne 9. avgusta 1942 so komunisti odpeljali iz Slržnega vrha služkinjo Bičko Ivano, šla je na delo v vinograd. Bilo ji je trideset let in je bila doma iz občine Toplice pri Novem meslu. Nekaj dni so jo zaprli na Mavrlenu v neko klet in nato ubili. Kmalu nato je bil ubit hlapec Kolbezen Jože iz Loke pri Črnomlju. Šel je v gozd po drva nič 6luteč, kaj ga čaka. Imel je že šestdeset let, pa je brez vsakega vzroka moral tragično končati svoje življenje. 20. septembra 1942 so komunisti odpeljali iz vinograda v Stražnem vrhu sestri Joicfo in Danico Schieeiger iz Črnomlja. Jožefa se je morala takoj drugi dan udeležiti znanega napada na Črnomelj, pri katerem je na skrivnosten način zgubila življenje. Drugo jutro po napadu 60 jo namreč našli v »mrtvem kotu«, globoki dragi pri Vojni vasi, ubito s strelom v vrat. Danica je bila kmalu nato pa izjavah zanesljivih prič ubita po predhodnem one-čaščenju na Toplem vrhu. Ves ta čas je bil narod podvržen brezbožnemu postopanju banditov im domačih zaupnikov. Ne oziraje se na prošnje se je manjšalo število glav živine po hlevih in krčile zaloge hrane. Čim bolj je bila hiša pošteaa, tem bolj je bila obremenjena. To stanje se je čimdalje bolj stopnjevalo in slabšalo. Z novo ostrino je začel nastopati komunizem posebno v letošnjem letu. Ko se je pa začela prisilna mobilizacija za poinnožitev razredčenih komunističnih vrst, je bilo poštenim in zavednim fantom dovolj. Prijeli so za orožje, da branijo svoje in življenje 6vojih. Rdeči krvniki so pobesneli Komunistična podivjanost se je pa nadaljevala. To pričajo zopet nove žrtve, ki 6o'padle v tem letu, pričajo izropani domovi in požgane šole in cerkve. Izmed umorov 60 znani: Umor gospodinjo Gregoreš Marije iz Podklan-ca, očeta številnih otrok Puhek Štefana in Muren Alojzija, očeta osmih otrok, oba delavca iz Tanče gore, krojača Ralih Janeza iz Krasinca, Metei Ivana, posestnika iz Nove lipe. Horvat Joieja, ki zapušča tri otroke, starejšega dekleta Persetil Bele iz Vinice, 20 letnega posetnikovega sina Zulec Janeza iz Drage 'pri Sinjem vrhu, vzornega fanta Šimenc Gahperiča iz Hrasta in vdovo Brundkole Ano iz Mavrlena. Vse te žrtve so bile umorjene iz vzroka, ker niso soglriale z morilci-roparji in njihovimi' dejanji. , ' . ben izgovor. Z krvjo oškropljena zemlja terja neizprosen izbris in zlom hijen in oskrunjevalev naroda in njegovih tradicij. Zato je zadnji in skrajni čas, da spregledajo in se vrnejo na pravo pot vsi, ki še imajo količkaj morale in poštenja v sebi. Vsi tisti, ki so začeli govoriti o bratomoretvu šele ob nastopu naroda proti morilcem in roparjem, prej pa, ko je padalo toliko nedolžnih žrtev, so imeli nasmejana usta, naj se spomnijo na večno veljaven izrek: »Kdor prijema za meč, bo z mečem pokončan.« Prodaja mesa na odrezek »L« Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 26. junija, potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka >L« junijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani: 100 gr. govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7 Zjutraj. Vse po svojem programu ... Dne 2. junija 1943 so komunisti po načelu svojega programa zažgali šoli v Stari Upi in Štrekljevem. Vsa navedena dejstva dovolj zgovorno pričajo, kakšni so resnični nameni in cilji tako imenovanih »osvoboditeljev« bodisi na terenu ali pa doma na zapečku. Danes ni mogoč več noben dvom in no- V nekaj vrstah Žetev smrti. V Mariboru so umrli: 68 letna rentnica Jožefa Fras, 76 letni upokojenec Jožef Drofenik in 24 letna delavčeva žena Alojzija Kaiser roj. Koch, čije truplo so prepeljali v Ribnico na Pohorju. V Račiči v Savinjski dolini je umrla 80 letna gostilničarka Antonija Steblovnik roj. Pirtošek. V Poljčanah je umrla 5S letna zasebnica Jožefa Golob, v Ljubečnem pri Celju pa bivša gostilničarka Ana Ropan roj. Planinšek. Na sprehodu sc jo ponesrečil. 75 letni posestnik Franc Goznik iz Trnovelj v celjskem okraju se je sprehajal po travniku. V mokri travi mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da 6i je pretresel možgane. Kakšen obseg je zavzemala popoldanska nevihta v torek, nam nazaruo kažejo podatki meteorološkega zavoda in vremenske opazovalnice na Opekarski cesti. Jugozapadni del mesta, zlasti Trnovo in Ižanska ceta z Barjem, je bil veliko bolj prizadet od nevihte kot središče mosta. Ombrograf na univerzi, ki ga upravlja meteorološki zavod, je ugotovil, da je v sredo med nevihto v središču mesta padlo le 1.4 mm dežja! Vremenska opazovalnica na Opekarski eesli pa Jo v jslem Času nevihte zaznamovala kar 13.1 mm dežja! Velikanska razlika! V Trnovem je padala poredkoma tudi toča, ki k sreči ni napravila posebne škode. V Suschvvitzu je umrla 57-letna žena stavbenika in posestnica Nerad Dora iz Celja, svakinja veletrgovca Čuka in sestra žene lastnika tiskarne Rode v Celju. Naj v miru počiva! ^ Smrt blage matere. Po daljši hudi bolezni je v novomeški ženski bolnišnici v visoki starosti preminula ga. Olga Vozel, soproga šolskega upravitelja v pokoju. Pokojnica je radi svojega bJagega značaja yžjyala v vseli krogih prebivalstva izredno priljubljenost, posebno,pa so jo cenili in spoštovali reveži, ki jih je vedno bogato obdarovala ter so bila vrata njenega doma vsem trpečim in podpore potrebnim na širokb odprta. Kako veliko priljubljenost je pokojna uživala, je pokazala posebno njena zadnja pot. K poslednjemu počitku jo je spremilo veliko število meščanov. Novomeški pevci pa so ji zapeli pred domom, v cerkvi in na pokopališču pretresljive žalostinke v zadnje slovo. V neizmerni žalosfi naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš clragi, dobri, zlati mož in oče, gospod Kunaver Ludvik gradbeni tehnik in lastnik realitetne pisarne Truplo blagega pokojnika leži na Žalah v kapelici sv. Petra. Pogreb bo v petek, dne 25. junija 1943, ob 6 popoldne izpred viške cerkve na pokopališče na Viču. Ljubljana, 23. junija 1943. Globoko žalujoči: Marija, žena; Mija, V enči, Irenca in Katica, hčerke, in ostalo sorodstvo LJUBLJANA Koled&r Petek, 25. rožnika: Henrik Zdik, škof; Viljem Vel., opat in ustanovitelj reda; Prosper, škof. Sobota. 26. rožnika: Janez in Pavel, mučenca: Perseveranda, devica; Salvij. škol in mučenec. Obvestila + V Ljubljani je v ponedeljek, 21. t. m. mirno v Gospodu zaspal g. Alojzij Demšar, svoječasni lastnik usnjarne v Železnikih. Zadnjo desetletje je z družino 6kromno preživel v Ljubljani. Bolehal je dolgo časa. Smrt ga je na dan njegovega godu v 56. lelu starosti položila na mrtvaški oder. Pogreb je bil v sredo, 23. t. m., pol 4 z Zal na pokopališče pri Sv. Križu. + Pri Sv. Florijanu pri Rogatcu je umrla Marija Stelanciosa roj. Marinc p. d. Kranjčeva mama. ki je rodila 9 sinov. Maša zadušnica se bo brala v petek, 25. t m., ob pol 7 v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani. 640 maturantov imamo letos v Ljubljani. Ko jim čestitamo in voščimo uspehe pri izpitih, želimo, da bi šli v življenje res maturi — zredil = 11 škofijske kronike. Imenovana sta bila: g. Jožef Cuderman, župnik v Zapogah, ki je na to župnijo resigniral. za upravitelja župnije Toplice pri Novem meslu. in g. Jožef Gliebe, župnik v Gotenici za soupravitelja župnije Kočevska Reka. Premeščen je bil g. Franc Čampa, kaplan v Mengšu, za kaplana v Kočevsko Reko. Nameščena sta bila kot kaplana duhovnika: g. Viktor Viligoj v Kočevju in g. p. Bogdan Markelj O. F. M. v Loškem potoku, iz dušnopastirske službe jo izstopil g. Leopold Puhar, kaplan v Loškem potoku. Konkurzni izpit je opravil g. Jože Snoj, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Suspendiran je a divinis duhovnik Metod Mikuž. — Na teološki fakulteti ljubljanske univerze so bili diplomirani gg.: Gole Jože iz Zagorice pri Dobrniču, Golob Peter iz Polic pri Naklem, Kmet Janez iz Sel pri Sumberku, Lavrič Ciril iz Ljubljane (rojen v Zabnici), Ostronif Janez iz Vinice, Polda Anton iz Krnice pri Gorjah pri Bledu. Slan-šak Božidar iz Ljubljane (rojen v Radovljici), Kern Franc iz Praprotne Police pri Velesovem, Lokar Franc iz Polja pri Višnji gori, Perčič Jože iz Pa-radišča pri Šmarju pod Ljubljano, Perčič Stanislav iz Zelimelj, Povše Leopold iz Novega mesta (rojen v Zuženberku), Skoda Melhijor iz Čateža pod Za-plazom, Brgant Valentin iz Zminca pri Škofji Loki, Ferdin Janez iz Dorfarjev pri Stari Loki, Kastelic Franc iz Martinje vasi pri St. Lovrencu, Seljak Vojnomir iz Zirov, Sega Vincencij iz Grahovega pri Cerknici, Sink Matija iz Breznice pri Škofji Loki in Zorman Viktor iz Velesovega Iskreno častitamo! Davčna uprava zn mesto v Ljubljani obvešča vse davkoplačevalce, da v ponedeljek, dne 28. junija, blagajna davčne uprave ne bo poslovala za stranke zaradi preureditve blagajniškega prostora. Četrta sklepna produkcija Glasbene akademije bo v ponedeljek, 28. t. m., ob 19 v veliki Unionski dvorani. Na 6poredu so petje, orkestralni inštrumenti, klavir in komorna glasba. Prodaja sporedov v Knjigarni Glasbene Matice I>o običajnih cenah. Tretja sklepna produkcija 01. Akademije ima na sporedu poleg tujih skladb tudi dela domačih skladateljev: Deva in Bravničarja. Nastopita slušatelji« Glasbene akademije Stanič Jelka (violina) in Stritar Nada (koloraturni sopran), prva iz šole priznanega goslača in pedagoga Jana Šlaisa. druga učenka mojstra Julija Betetta. Obo gojenki se odlkujeta po pristni muzikalnosti, odličinem tehničnem znanju in visoki glasbeni kulturi. Nastop bo v veliki Unionski dvorani 25. t. m. ob 19. Prodaja sporedov v Matični knjigarni (3 in 1 liro). Obvezno cepljenje proti tifusu vseh ljubljanskih peric ter lastnikov in uslužbencev obratovalnic z živili je končano jn so se ga res pripadni-ki teh poklicev udeležili v prav velikem številu. Vsi, ki iz kakršnega koli vzroka niso prišli k cepljenju z zaščitnimi tabletami zoper tifus, bodo pa morali svoj izostanek opravičiti. Kakor prejšnja leta je tudi letos prostovoljno prišlo prav mnogo ljudi po zaščitne tablete, da se zavarujejo pred ■ to nevarno boleznijo. Tudi letos vsakdo lahko dobi zaščitne tablete ter jih mestni fizikat začno 28. t. in. brezplačno deliti strankam. Mestni fizikat bo zaščitne tablete od 28. t. m. dalje delil vsak dan od 8 do 9 v svoji ambulanci v pritličju Mahrove hiše. Zadnje cepljenje proti daviei bo v petek, 25. t. m., popoldne ob 16 v Mestnem fizikatu v Mestnem domu. Ljubljansko gledališče Drama: Petek, 23. junija: zaprto. Sobota, 26. junija ob 18: »Jorijeva liči«. Red B. Opera: Petek, 25. junija: zaprto. Sobota, 26. junija ob 18i »Tiha voda«. Red A. NJIVA na (prodaj na deželi, tik farne cerkve, pripravna za stavbišče. Ponudbe na: Kmetijsko društvo Dobrepolje. Kolumb odkriva Ameriko v • 'rt V pristanišče je zaplul za kratek čas, le za toliko, da je dobi od njega pruvilno sliko. Pač pa je sklenil, da se bo vanj vrnil drugič, morda že prihodnjo soboto. Kolumb navaja vse inogoie o rodovitnosti, lepoti i„ višinah otokov in prosi vladarja, naj ne osupneta spričo teh hvalnic, ki se zde pretirane, pac pa ju prosi naj verujeta, da je povedal komaj stotinko tistega, kar bi bilo treba zapisati. Nekateri so takšni, kakor 1)1 padli z neba in so kakor glavica diamanta, drugi pa so takšni, kakor da bi ime i na vrhovih neke vrste mizo. Morje okrog ?adi. vi? ? .”• globok!>’ ,da bi se do "Jih prebila tudi največja niti ČerL S° P Z g°Zd°Vi’ °b 1,jih PB ni ne PeCi« •Čbeitr.te-^’ novcmbra- - Kolumb se je odločil, da bo preiskal otočje. Pripoveduje čudovite stvari. Na enem od otokov je našel mastikovo smolo in neizmerne količine aloe, na ostalih TSi\,“ovt “ “ ,n'lii0"“ lr"h- t~8£x rtš s ■“ *•- ^**> n« - kierPsetiek:\16‘in0VCrb^‘f. Ker imel nnvndo povsod tam, Vsedel se t v ’ P°lT-' k.nž’ tilk° hotel storiti tudi tukaj. nekem pUV 'i u’ enakega lesa dal narediti še drugega, euako velikega in viso-^ Potem jo je mahnil po obrežju in naletel na trse, za katere ni vedel, kj.e so zrasli. Zato se je oprijel misli, da jih je naplavila kuka reka in jih vrgla na obrežje. V tem pogledu je imel prav. Odšel je nato v majhen zaliv nasproti vstopa v pristan, in sicer z jugovzhodne strani. Tam se je vzpenjal skalnat grič, podoben rtiču, ob čigar vznožju je bilo morje silno globoko, da bi se mogla tam do obrežja pririniti tudi največja ladja. Zraven pa je bil morski zaliv, kamor bi sc lahko stisnilo šest ladij, ne da bi se zasidrale iu bi bile tako na varnem kakor v kakšnem kopenskem pristanu. Kolumbu sc zdi, da bi se tod dala z majhnimi stroški zgraditi utrdbica. Pozneje bi luhko usmerili v to morje obsežno trgovino. Ko sc^ je vrnil na ladjo, je našel Indijance, ki jih je imel s seboj, pri lovu na ribe, ogromne piščalkarice, ki žive v teh morjih. Ukazal je mornarjem, naj stopijo v morje in pogledajo, ako se dobe biserne školjke. Mornarji so res našli mnogo školjk, toda brez biserov. Kolumb sklepa, da je pač že minil čas, namreč meseca maj in junij, ko školjke izločajo bisere. Mornarji so poleg tega ujeli tudi neko žival, podobno jaz-z mrežami P« so ujeli med drugim tudi ribo, podobno presicku. Prav gotovo ni bil tunin, ker je bila vsa pokrita z luskami, tudi po glavi, in noben del telesa ni bil mehak, razen repa in oči. Pod luskami je imela odprtino za izločanje iztrebkov. Kolumb je žival vtaknil v sol, da bi jo tako ohranil in pokazal ob svojem času kralju in kruljici. Sobota, 1. novembra. — Zarana je Kolumb stopil v svoj čolnič in se odpeljal na ogled otokov, ki sc na njih še ni bil izkrcal. Videl je mnoge, silno rodovitne in ljubke otoke, ugotovil pa tudi, da je bilo ob vseh morje zelo globoko. Preko ne- ( katerih so se vili potoki sladke vode. Kolumb misli, da so ti potočki prihajali iz studencev, ki so izvirali v podnožju gora. j Ko je šel naprej, je našel obrežje čiste in sladke reke, ki | je vsa sveža drvela po peščeni strugi. Ob njej je ležala nad vse , ljubka loka, posuta z neštevilnimi palmami, ki so bile precej i večje od tistih, katere je videl poprej. Naletel je na velika orehova drevesa, zelo podobna onim v Indiji, potem na velike miši, čisto enake onim v Indiji, in na rake izredno velikih razsežnosti. ^Opazil je tudi veliko ptičev in zavonjal silno močan duh po mošusu. iz česar je sklepal, da v teh deželah živijo živali iz vrste pižinov, 1 ega dne sta pobegnila dva priletnejša Indijanca izmed šestili mladih, ki jih je prijel ob Morski reki in jih spravil na ladjo Nino. ?' novembra. — Vnovič se je Kolumb 8 precejšnjim številom svojih mornarjev vkrcal na čolniče. Odšel je postavljat velik, visok in prelep križ, na lep in gol grič, ki leži ob vhodu v Knežje pristanišče. Pravi tudi, da je plimovanje morja ob teh obrežjih močnejše kakor pa v katerem koli drugem pristanu, kar jih je bil odkril, la pojav človeka ne more začuditi, ako upošteva veliko Število otokov, ki tod raztreseni leže. Pristavlja, da je bila v teh krajih plima ob drugem času kakor pa doma v Španiji. Ker je bila nedelja, Kolumb ni hotel oditi iz tega kraja. Ponedeljek, 19. novembra. — Kolumb je v popolnem brezveterju odplul, preden je nastopila jutranja zarja. Kasneje pro i poldnevu je od vzhoda pritisnil močan veter, nakar jo armada krenila proti severovzhodu. r«T,l^iV\ZaVOon v.,yzhodno ie zaclednl otok Bavnniui * razdalji okrog 20 uiilj- Zapeljivo lepa misel, da po opravljenem delu postane bogat limbuški graščak in poleg tega še mož tako lepe in mlade žene, ga je vsega prevzela in mu skalila jasen pogled, bister razum. »Felja tedajl Sprejemam tvojo službo in delo! Dravsko rožo ti prinesem, ali pa utonem n ledenih dravskih valoviht« je vzkliknil, jo lepo pozdravil in odšel proti deroči Dravi. 32. Ko je najstarejši drvar, zdaj novi hlapec limbuške graščakinje in, če Bog da, njen bodoči mož, prišel do reke, se je na strmem obrežju ustavil. Zazrl se je v sivozeleno motno vodovje, ki je priteklo izpod ledenikov koroških gora ter zbiralo vode potočnice in rečice jezernice iz planinskih jezerc, tu pa so v reko pridrli še hudourniki z zelenega Pohorja in strmega Kozjaka ter jo še bolj kalili. 33 Po skoraj navpičnem dravskem obrežju je najstarejši sin splezal na sam prod ter sedel na kamnito ploščo. Že samo misel na plavanje in iskanje pod to hladno vodo ga je premrazila in stresla. Zdaj se je o sili spomnil svojih bratov: ;»Zdtijle bi pa bilo kar prav, če bi bila iukaj! Kot najstarejši bi oba pognal o voclo iskat to presneto travo in ona bi me kot mlajša morala ubogatiI Ko bi le vedel za prostor, kjer raste ta preklicana dravska rožaU »SLOVENSKI DOM« izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-05. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir. — Posamezna številka 50 cent »Po majhnih stvareh se lahko presojajo veliki dogodki« Varčevanje s papirjem in črnilom v Angliji — Nekaj primerov, kako »tiha revolucija« v Angliji naglo napreduje Velika večina dnevnih in periodičnih časopisov skoraj redno prinaša tole opozorilo vsem, ki tem listom pošiljajo svoje članke: Neobjavljeni rokopisi se ne vračajo. Na ta način na kratko opravijo s svojimi zunanjimi sotrudni-ki, kar seveda ni nič kaj preveč všeč tistim, ki so v svoje članke, razprave in podobne stvari naravnost zaljubljeni in so trdno prepričani, da tako duhovitih še ni nihče nikoli napisal. Zato se seveda tudi primerno razburjajo in jim kar ne gre v glavo, kako se more vendar zgoditi, da ta ali oni časopis njegovo delo enostavno vrže v koš. Kitajska vljudnost Po vsem svetu je menda tako, le na Kitajskem ne. Sotrudniki kitajskih časopisov so izredno občutljivi in vreči v koš kak rokopis bi bilo za tistega urednika zelo nevarno. Zato se uredništvo kakega časopisa v primeru, če se mu zdi, da poslani rokopis ni vreden objave, na vse načine prizadeva, da ne bi žalilo piščeve zaljubljenosti v njegov rokopis in se v svojem odgovoru nekako takole izvija: »Slavni brat sonca in lune! Čutim se počaščenega ob misli, da sem lahko tvoj služabnik, ki pade pred tabo na kolena in poljublja zemljo, koder si hodil, ter Je poniždo prosi, da bi smel govoriti in živeti. Prebral sem tvoj rokopis, ki me je zelo razveselil. Pri pepelu svojih dedov ti prisegam, da nisem še nikoli bral tako mojstrskega dela. Če vam ga priobčim, ne bom mogel najti nflbene druge stvari več, ki bi se mogla s tem vašim člankom primerjati. Zato ti tvoj nad vse sijajni rokopis vračam in te dešet tisočkrat prosim, da nam odpustiš. Vedi, moja glava je pri tvojih nogah in jaz sem služabnik tvojega služabnika.« Sledi podpis glavnega urednika. Kako Angleži varčujejo s papirjem in črnilom Takšna navada pa ni doma samo pri Kitajcih. Pri svojih pozdravih so na primer Angleži zelo vljudni in svoja pisma končujejo na primer takole: Z najglobljim spoštovanjem, Vaš najzvestejši ponižni sluga, John Smith. Vendar pa zadnje čase v Angliji govore o varčevanju s papirjem in črnilom in zdi se, da bodo v pismih odpravili omenjene dolge izraze vdanosti in zvestobe in jih nadomestili samo s podpisom. Enako varčevanje z izrazi bodo vpeljali tudi na pisemskih ovitkih. Besedica »Messrsc pred imenom kake tvrdke na j bi v bodoče izginila s pisemskih ovitkov. »Prihranili bi na tone črnilu,« piše >Daily Express«. Na podlagi točnih statističnih podatkov se zdi. da bi s tem, če bi besedico »Messrs« opustili 3.437,537.760-krat, prihranili celo tono črnila. Malo solza bi bilo potočenih, posmehljivo pripominja resni »Times«. Po majhnih stvareh sc presojajo veliki do- godki. In vse to jasno kaže, da lahko pričakujemo, da tisto, kar Angleži imenujejo »tiha revolucija«, z velikanskimi koraki napreduje Bralca se o tem lahko prepriča iz naslednjega primera: Neljiffa dne je Angleže silno presenetilo, ko je Cripps na nekem delavskem zborovanju nagovoril delavce kar na kratko s »tovariši«, namesto da bi jim spoštljivo, kakor je bila prej njegova navada, dejal: »Ladies and gentlemen!« Slab zgled je kakor plevel: z osupljivo naglico se razraste. Kako je Cripps hitro našel posnemalce, priča naslednji primer, ki se ni dogodil morda spet kje na kakšnem delavskem zborovanju, pač pa tam, kjer najbolj skrbe to, da bi sp ohranili stari angleški običaji in dostojnost: v angleški zbornici. O tem dogodku pišejo londonski časopisi: Ko se je v zgornji zbornici dvignil lord Fadingdom, da bi glede položaja v Indiji tudi on povedal svoje mnenje, je začel takole: »My dears, moji dragi! V resnem vzdušju angleškega cornjega doma je ob teh besedah zavladal molk spričo osupnjenosti, da ta lord kar • »mojimi dragi!« nagovori svoje tovariš-. Kakšno ininnto ni nihče spregovoril. A že se je poigral na licih lorda hadingdoma plnh smehljaj, fadingdoma, ki je bil žrtev svoje drznosti. Sreča zanj, da je takoj popravil: »Moji plemeniti lordi!« in obrazi plemenite lordske gospode so se spet zjasnili. (»La Stampa«.) Koliko ljudi bi lahko preživljala zemlja če ne bi bilo toliko teh »če«, bi zemlja lahko redila približno šestkrat toliko ljudi kot jih je danes na svetu Dunajski vseučiliški prof. dr. Albrecht Penck, ki uživa velik sloves kot zemljepisec in tudi kot gospodarski strokovnjak v Nemčiji, se je svoj čas posvetil zelo zanimivemu vprašanju, koliko živil bi bilo na zemlji mogoče pridelati, ter v zvezi e tem tudi vprašanje, koliko ljudi bi zemlja mogla preživljati. Zdaj živi, kakor kažejo zadnji podatki, na 180 milijonov štirijaških kilometrih našega zemeljskega površja 2.07 milijard ljudi, kar se z drugimi besedami pravi, da pride povprečno na vsak štiri jaški kilometer 14 prebivalcev. Tudi če bi po vsej zemlji bilo poljedelstvo tako razvito, kakor je danes po najbolj omikanih in naprednih deželah, zemlja ne bi mogla — vsaj prof. Penck je o tem trdno prepričan — preživljati več ko 5.3 milijarde ljudi, to se pravi le malo več ko dvakrat toliko, kakor jih zdaj živi na svetu. Ker pa skoraj ni nobenega dvoma, da se bo poljedelstvo še zboljšalo in da bo doseglo še precej višjo stopnjo razvoja, kakor pa jo ima zdaj — pripominja prof. dr. Penck — bi zemlja lahko preživljala še neprimerno več ljudi. Po mnenju tega nemškega učenjaka bi bila skrajna zgornja, še dosegljiva meja 13.3 milijarde prebivalcev. Na zemlji je potemtakem še dokaj možnosti za življenje, treba pa bo področje stalne naseljenosti še precej razširiti, tudi na puščavske in polarne dežele, ter z vsemi razpoložljivimi sredstvi dvigniti rodovitnost zemlje, pri čemer bo seveda treba primerne podjetnosti in pridnosti. Dokler pa se število prebivalstva na zeml|i ne bo res občutno dvignilo nad sedanjo višino, človek najbrž ne bo čutil prevelike potrebe, da bi peščene in skalnate puščave ter večno zaledenele dežele spreminjal v bujno zaraščena polja in cvetoče vrtove. Do tedaj, ko bodo dr. Penckovi računi dejansko potrjeni, pa je vsekakor še zelo daleč, saj je poleg vsega treba upoštevati tudi dejstvo, da število prebivalstva na zemlji tudi zaradi tega ne more tako naglo rasti, ker smrt tako pogosto in tako neizprosno kosi tudi na bojnih poljanah. Prebivalstvo seveda ni povsod enako gosto naseljeno. To je odvisno pač od podnebja, rodovitnosti zemlje, njenega naravnega bogastva in od razvoja industrije. Rako je z gostoto prebivalstva na posameznih celinah, kažejo naslednji podatki: Evropa spada med najbolj gosto obljudeno celino. Tu pride na vsak kv. km 46.8 ljudi, v Aziji 29.9, v Ameriki r>-4, v Afriki 5.?, y Avstraliji pa komaj 1.2. Iz teh številk se lepo vidi. kje človeka čaka največ dela, ce naj se števjio prebivalstva res dvigne tako visoko, kakor je izračunal prof. Penck. lova odkritja o komediji z razpustom komieterne Rim, 22. junija. 6. Zadnja številka »Nuove An-tologie« prinaša izpod peresa dr. Tonunasa Napo-litano članek pod naslovom »Sleparija s kominter-no«, v katerem pisec natančno navaja razloge političnega oportunizma, zaradi katerega je prišlo do razpusta kominterne. Pisec je po dejstvih dokazal, da je Stalin 20. januarja 1924 na javnem zborovanju pri Leninovem truplu prisegel, da bo okrepil in razširil kominterno in da bodo V6e sovjetske politične knjige, zlasti pa šolske, uradno učile Leninov marksistični nauk. to se pravi, da je »revolucija v večini držav prvi pogoj za proletarsko državo«. Prav tako je na podlagi tehtnih dokazov pisec prišel do trditve, da je Stalin lagal, ko je v svojem, pismu z dne 28. maja letos Reuterjevemu dopisniku dejal, je »razpust kominterne naredil konec osnim lažem, češ da ima kominterna namen boljševizirati stranke in življenje drugih narodov«. Kakor piše sovjetska enciklopedija, se je peti svetovni kongres kominterne res imenoval >kon-gres za boljševizacijo komunističnih 6trank in za njihovo pripravo na nov, odločen boj«. Kominterna je bila ustanovljena zato, da bi nastopala proti Zvezi narodov. Res je vsaj to. da je sovjetska vlada vedno izjavljala, da noče vstopiti v Zvezo narodov in v njej sodelovati, da je ne bi imenovali izdajalke vsega vzhoda. In prav zato je kominterna uradno začela »padati« s približevanjem Sovjetske zveze kapitalističnim državam. To približevanje, do katerega je prišlo iz sovraštva -do fašizma, je postopno spravilo v krizo tretjo internacionalo, krizo, ki je dosegla vrhuncc z razpustom te organizacije. Zato že sam postopek propadanja kominterne razkriva istočasno tudi moč fašizma in narodnega socializma, ki bi mogla spraviti 9 tira komunistično revolucijo ter jo oddaljiti od njenega bistvenega cilja: boljševizacije 6veta. Na koncu dokazuje dr. Napolitano, da so poleg komunistične boljševlške 6tranke, vodilnega odseka kominterne, ostala pri življenju še druga mednarodna združenja, ki lahko nadomestijo razpuščeno tretjo internacionalo. Pesnike iz Italije \ vLjubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka MfiRCHESI LOMBARDA S. A. MILANO - VIA ARNALD0 DA BRESCIA 8 Enkrat tedensko zbirni vagon Milano — Uublfana Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu Zastopstvo v Ljubljani: RAJKO TURK, Vilharjeva cesta 33 EIAR — Radio Ljubljana Petek, 25. julija: 7.30 Operna frlasba. — 8 Kapoved časa; poročila v italijanščini. — 12.2U Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Lahka glasba. — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. — 13.12 Simfonična glasba. — 13.25 Kadiijske pesmi — orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ftijanec — Pisana glas-ba. — 15 Poročila v slovenščini. — 17 Napoved čnsa; poročila v italijanščini. — 17 15 Koncert Adamičevega orkestra. — 17.45 Komorna glasba — 19 >Govori-mo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Politični komentar v slovenščini. — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.20 Radio zn družino. — 21.05 Orkester «Armonia» vodi dirigent Segurini. — 21 40 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M fcijanec — sodeluje sopranistka Ksenija VidaM. — Operna glasba. — 22.10 Koncert violinistke Pine Carminelli. — 22.45 Poročila v italijanščini. Hermann Oiiring se je v posebnem pismu zahvalil voditelju JUttneriu. ki mu je sporočil, da je Hitler 60. pehotni diviziji podelil častni naslov »Divizija oklepnih grenadirjev Feldherrnhalle«. V pismu je dejal, da je kot vodja napadalnih oddelkov ponosen nad junaškim duhom svojih napadalcev. Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski s p g min 1 iz prve svetovne vojne Strahovi v Bragoiru. Okoli štirih popoldne je stopil skozi hišna vrata, se za trenutek ustavil na pragu, se ozrl na vse strani in si pri tem nalahno požvižgaval. Potisnil si je klobuk na stran ter si popravil cvet v gumbnici na zlikani, kar se da svetli poletni obleki. Bil je, kakor da bi ga i zškatlice vzel in tudi najnatančnejši modni lev ne bi bi našel na njem niti najmanjše modne napake, pa če tudi bi ga bil ogledoval natančno od vrha nama-ziljenih brk pa do lesketajočih se čevljev na j novejšega kroja. Dan, ki jc bil poln sonca ter ves zlat, je s svojo bleščavo in lepoto temu človeku veselje nad življenjem še množil. Bil je videti zadovoljen sam s sabo in z vsem svetom. Star je bil petdeset let, a na pogled se vam je zdel še mladenič. Ko je stopil čez prag, je za trenutek posial še na pločniku ter z očmi oplazil prelepo damo, ki je ta trenutek šla mimo njega, potem pa je krenil čez cesto. Toda naredil je morda dobrih pet korakov, kar je od nekod privršal velik avtomobil ter ga podrl. Tako se je pred nekaj kratkimi dnevi končalo življenje P. M. Ch. Kellerja. In vendar jo Keller bil človek, kakor jih je malo. Najmanj dvajsetkrat je gledal smrti v oči in jo naravnost izzival, zakaj pred prvo svetovno vojno in med njo je bil eden najbolj izkušenih in najbolj delavnih l judi v vohunski službi neke velike evropske države. Zdaj je bil kakih deset let v pokoju. Tu kratki čas, ki mu je na koncu pisanega in burnega življenja ostal prost, je uporabljal zato, da je da jal duška svoji stari strasti, namreč zbiranju starinskih slik, in pa še drugih strasti, ki ni za to prvo po moči nič zaostajala, namreč zanimanju za lepe ženske. Vmes je pa pisal spomine in v njih našteval pisane prigode, ki jih je doživet v svojem zanimivem življenju. Pisal spomine.na prigode, »vsaj tiste, ki jih smem pripovedovati,« kakor je pogosto dejal sam ter pri tem vedno zavzdihnil. V teh spomini, ki jih je bralo premnogo ljudi po vse msvetu, je bil Keller čisto tisti kakor sem ga Soznal iz dolgoletnega prijateljstva, adar sem njegove pripovedi bral, se mi je zdelo, da slišim njegov glas, kako mi govori. Zdelo se mi je, ko da bi bil še vedno tukaj, pri meni, v mojem salonu, prav na tistem naslanjaču, kjer je imel navado sedeti, med zobmi pa držal tisto svojo neogibno cigaro, brez katere si ga skoraj ni bilo moči misliti, vsaj za človeka ne, ki ga je dobro poznal ter poznal njegove ustaljene življenjske navade. Ubogi tovariš! Spoznal sem ga bil leta 1913 in to v kaj čudnih in zanimivih okoliščinah. Te okoliščine bora morda nekega dne razodel in jih zaupal javnosti, danes, jih še ne morem. Med nama se je brž rodilo odkritosrčno in trdno prijateljstvo: nekaj, kar je med ljudmi, ki delajo v kaki službi, kakor je vohunska, vse prej kakor pa vsakdanja reč. i Zdaj Kellerja, dragega Kellerja ni večl Ni ga več njega, ki so mu ameriški tovariši rekli »the infalli-ble killer«.* Kadar me je poiskal in sva se spet videla — po navadi je to bilo po daljšem času — je znal urediti tako, da sva ostala skupaj po več dni. Ob takih snidenjih mi je pravil o svojih nastopih in dogodivščinah. Daši je od tedaj, kar sva se videla poslednjič, preteklo že dolgin šest mesecev, se vendar še docela natančno spominjam poslednje zgodbe, ki mi jo je tedaj pripovedoval. »Zdaj boš pa slišal eno tletno,« mi je dejal tisti dan, ko sva se sprehajala po travnikih- »1 omisli!... 'I oda morda je bolje da sežem malce nazaj. Zaradi boljšega razumevanja, saj veš.. « . . »Zatrdno se spominjaš pojedine, ki so jo na čast generalu Pershingu, vrhovnemu poveljniku ameriške vojske priredili v londonski kraljevi palači, v Buckinghamu. Bilo je leta 1917, kajnei' lako je, prav imaš! Bilo je takole proti sredi junija, ko se vro“"a ravno dobro začenja. »Zdaj me pa poslušaj!« »Nekega jutra me pokliče major ilovvel, tisti, ki je vedno govoril po ovinkih, in mi pravi, da je na skrajnem severnem koncu Škotske, in sicer na obali, nekaj, kar smrdi. Tam ne gre, pa ne gre vse tako, kakor bi moralo iti. »Ne morem vam po- * Besedna igra v angleščini, po naše »nezmotljivi ubijalec«, s čimer pa niso mislili obsoditi Kellerja za ubijalca ljudi temveč za ubijalca težav, to je človeka, ki zna s svojo odločnostjo podreti vse ovire, na ka-katere naleta in zna biti kos slehernemu položaju. 10 vedati dosti več kakor to,« je dostavil major, ko mi je zadevo razlagal, »da se zdi, da »o tam gori, na severozahodni obali otoka Levvisa, Nemci uredili veliko gnezdo za podmornice, da se lahko ustavljajo in skrivajo ondi. Zdaj prihajajo po morju Ame-rikanci, kakor veste, in za nas ter zanje je dosti bolje, če se ameriške ladje nekaterih gnezd ognejo.« »Zaradi tega pogovora sem kakih teden dni pozneje dopotoval v Bra: gair na severnem Škotskem. Fo je najbolj zapuščeni in nnjbolj obupni kraj na tem božjem svetu. Ustavil in naselil sem se v krčmi »Pri raz-strganem jadru«. »V Bragairu je bilo raztrgano vse, ne samo to jadro, edino dekleta so bila v redu. Res ni bilo, da bi jim človek mogel kaj debati, naj je bil še tako izbirčen. Najlepša izmed njih pa je bila domača hčerka v krčmi, kjer sem tiste tedne prebival. Saj veš, pred dvajsetimi leti sem imel še kodre po glavi in o trebuščku še ni bilo ne sledu, ne tiru, če bi ga bil z lučjo iskal. Poleg tega sem bil v Bragair prišel kot slikar in umetnik, ki pride v *ako divjino naravnost iz Londona in nalašč zato, da bo videl bragairska dekleta, ta jim že zna in more zmešati glave.« »Ne boj se, da ti bom pripovedoval zaljubljeno zgodbo. loda ta uvod z dekleti je bil potreben, da bi lahko dobro razložil vse drugo, kar jc v tej zgodbi važnejše c Znano ti je moie prepričanje, da v majhnih krajih dekleta skoraj zmera j vedo vsega več kakor pa poveljnik orožnikov ali policijslci načelnik. To prepričan je mi jo pomagalo že k marsikateremu uspehu.