14. štev.
Novo mesto 15. julija 190Î.
XXIII. letnik.
p
DOLENJSKE NOVIC
Izhajnjo 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim je g poštnillo vred za celo lelo naprej 2 K, za pol leta 1 K. Narfićiiina za Nmiióííu, BoaDo in druge evropske drtave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopiae sprejema urednik, nart>f,iiino in oziiamU
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestn.
Lajta za prepeljavanje grozdja.
V	dostih krajih so vinojjradi od kleti, v kateri 8tí ima grozdje v vino podelati, jako oddaljeni, tak(», da je potrebno zmečkano grozdje ali drozgaliiio, kakor pravimo, daleč voziti. Taka vožnja zvrsiije se pri nas v navadnih, toda z vratcami previđenih harîglah ali manjših sodih. Te se postavi, kadar se jih hoče z drozgalico napolniti, na vozu po koncu tako, da se skozi odprta vratra drozgalico lahko v bariglo zmeče ter tako napolni. In ko je barigla polna, ae' jej vratca zapre, na to se jo na voz poleže ter odpelje.
To delo, drozgaliec polno bariglo doli pokladati, pa ni liog ve kaj prijetno. Težavno je in zahteva več cvrstili rok. Še težavnejse, veliko težavnejse je pa tako bariglo, ko je dospela na svoje mesto, izprazniti. Tu jo je treba zopet po koncu postavljati in drozgalico s kako seslo, ponvijo ali jednako priprav^ ven zajemati. Neprimeroma boljše služijo za prepeljavanje zniečka-nega grozdja ali drozga-lice nalašč za to napravljene lajte, take podobe, kakoršno nam pred-<»Čuje pridejana slika. Ta lajta zamore biti iz jelovega lesa narejena, le tista doga v dnesii, v kateri se nahaja čep, je pač dobro, da je iz trdega lesa, da je iz hrastovine. Lajta iz mehkega lesa je veliko cenejša, pa tudi veliko lahkejsa, kakor ona iz hrastovine. To pa ni pri naših, navadno jako strmih in pa v obče tudi prav slabih vinogradskih potih, nikakor prezirati. Kakor pridejana podoba kaže, je lajta jako podolgovata, torej laske oblike, in ima dve dogi ravno v sredi obsežja daljši pusčeni. l'i dve dogi ustvarjati lajti takorekoč dva roča ali, kakor pravimo, dva usesa, katera nakladanje in razkladanje lajte jako olahkoÈijo, I^osebno olalikočijo pa usesa izpraznitev lajte, kajti njena uporaba vrši se takole:
V	veliko, stirioglato luknjo na vrhu lajte vtakne se nalašč za to narejeni stirioglati lij ali grod, po katerem se drozgalieo lahko ročno v lajto spravi. Ko je lajta polna, položi se na stirioglato luknjo blazino, obšito na spodnji strani z najmočnejšim platnom, na zgornji pa z usnjem. Na usnje pritrjeni sta še dve močni, iz trdega, lesa narejeni lajští, kateri omogočujeti, da se
zamore blazino s pomočjo verige in pokrča (rajtla) prav tesno k luknji pritisniti ter tako lajto popolnoma zamašiti, tako da ne more čisto nič mošta iz nje pluskati. Ko dospe lajta na svoje mesto, se jej pred vsem blazino odvzame, potem primakne se pa vozu tako visoko kadieo, da doseže ona ravno legnarje, na katerih lajta leži. Na kadieo položi se potem še dovolj močni glajdek, na katerega se lajto zavali, da drozgalica v podloženo kadieo steče ter se tako lajta izprazne. Da gre pa to delo hitro izpod rok, to je, da se lajta v par minutah izprazne, postopati gre z njo takole :
Par delavcev zavali s pomofýo uses, katera se na lajti nahajajo, lajto kar le mogciče urno na glajdek, položen čez kadieo. Med tem, ko se to godi, to je med tem, ko se lajto na glajdek vali, odtrklja pa na voau stoječa oseba čep lajte ter ga potegne, ko dospe velika véhina luknja lajte ravno v sredino glajdka, kar mogoče hitro iz lajte. Posledica temsi delu je ta, da začne zrak skozi luknjo čepa v lajto siliti, kjer pritiska z veliko silo na površje drozgaliee in v par minutah je vsled tega lajta izpraznjena.	—1—
Poučilo, kako je vinogradnikom ravnati s trtami, ki so bile po toči poškodovane.
Ker je ravnokar v okolici Novega mesta toča vinograde močno poškodovala, daje podpisani vinogradnikom sledeče navodilo, kako j& s takimi trtami ravnati. Ako toča pobije, je pred vsem treba trte poškropiti in potem kakih 8 —10 dni počakati, da se po njej napravljena škoda v polni meri pokaže. Na to je treba trte dobro pregledati in na naslednji način z ostrim nožem obrezati : 1. ) Vsa moČno ranjena ali zelo raz-kosarjena peresa je stran porezati. 2. ) Na šparonih ali napnjeneih je pustiti samo one mladike, katere imajo še kaj ohranjenega grozdja na sebi, druge pa odrezati. Mladike z grozdjem se skrajšajo za toliko, kolikor je nujno potreba. Najbolje, ako ostanejo nad zadnjim grozdom še 3 do 4 peresa. Izrastle zapernice se zaščipiijejo za prvim ali dntgim listom. 3.) One mladike, katere stoje na řeznici (palcu ali sčapu), ter imajo dati les za napravo reznic ali šparonov v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezati in ohraniti, ker je drngaw tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena. Ako so takim mladikam samo vršički odbiti, odrežemo le najbolj poškodovan del istih, ter -gledamo, da ostane na koncu kaka zaperniea (zalistnik), katera takoj naprej raste in nadomestnje trti odbiti vršiček. Ostale zapernice zaičip-nemo za drugim peresom, ker morajo ta peresa na mesto odbitih glavnih peres, trtni les rediti. Ako so pa te
mladike tako pobite, da je le njih spodnji del ohranjen, jih moramo tako obrezati, kakor po navadi pri apomladnem oljrezovanju, to je na palce (ali šcape) dveh do treh zdravih očes. Ta očesa poženejo in dajo tak les, kakor n. pr. letos na zeleno cepljene trte. Vse druge, trti nepotrebne mladike odrežemo, da gre živež le v one, katere rabimo za prihodnje leto. Ako pa toča se toliko mladik na trti ne pusti, da bi iz njih napravili řeznice ali palčke, moramo shraniti in rediti kake dve do tri mladike, katere po navadi poženejo iz starega lesa. 4.) Pri vsem tem delu moramo pa skrbeti za to, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave, ter da njih les dobro dozori. Treba je toraj vezati, kmalo in večkrat proti peronospori (z galicoj škropiti in meseca septembra vsako mladiko za eao tretjino skrajšati.
Bohuslav Skalický, c, kr. vinarski nadiornik » Kranjsko v Rudolfovem.
prireja čebelarske tečaje in shode in popotna predavanja. Sploii skrbi kolikor mogoče za koristi kranjskih i«-belarjev, ki so Člani druitva, in jim gre v vsaki zadevi na roko. Pristopimo temu društvu in osntijmo povsod podružnice, kjer jih manjka! Tudi za Čebelarje velja geslo: „V združbi je moč!"	—r—

Čebelorejci, združite se!
Prevelik je pomeo čebeloreje za nase kmetijstvo, da bi ga trebalo na tem mestu obširno popisavati. Dosti je, ako poudarjam, da bo čebelorejci navadno dobri in trezni gospodarji in da dobivajo ob ugodnih letib brez posebnega truda prav lepe postranske dohodke. Čebelo-reja je bila vnetim našim gospodarjem od nekdaj priljubljena in je se danes važna gospodarska vejica. Ako se je v tek« časa glede čebeloreje kaj na slabše obrnilo, ako se vidijo danes tu in tam prazni čebelnjaki, niso temu krive edino le čebele ali novi prirodni pojavi, ampak večinoma so krive temu izpremenjene razmere dotičnega posestva, novi posestniki, ki nimajo ne smisla, niti veselja, pečati se se dalje s Čebelorejo, kakor ao to delali njili predniki. Zato pa lahko rečem, daje marsikje Čebelnjak prazen, ker je zmanjkalo prejšnjega čebelarja. Mnogi čebelorejci so se preselili v večnost ali v druge kraje in niso dobili pripravnih in sposobnih naslednikov, in zato se je marsikje če-beloreja opustila.
Gotovo je pa tudi, da bi bila čebeloreja bolj razširjena po naših krajih, kakor je, ako bi bile dobre Čebelne letine bolj pugostne in bolj redne in ako bi bilo več spodbude in zanimanja med posameznimi gospodarji za to panogo. Pravemu čebelarju pa vse to ne jemlje veselja do pridne čebele in zato tudi vidimo, kako vneto se pečajo » to rejo po raznih krajih in koliko lepih dohodkov imajo od nje. In to je, kar mora spodbujati tudi druge ! Ako bi se v ugodnih krajih, kjer je dosti čebelne paše od spomladi do jeseni, po-prijeli vneti gospodarji te kmetijske vejice, koliko več bi se dalo doseči s Čebelorejo ! Dandanes, ko nam je gledati na vsak vinar, so tudi taki dohodki dobro doŠli.
Švica je glede Čebeloreje manj ugodna dežela, pa ima prav lepe dohodke od nje. Kaj bi ae ne dalo tudi pri nas kaj več doseči? Gotovo, ali treba se je je poprijeti z zanimanjem in veseljem, pa tudi s potrebno razumnostjo. V Švici pospešujejo čebelorejo z društvenim delovanjem. Tudi pri nas seje osnovalo slovensko čebelarsko društvo s sedežem v Ljubljani, ki ima že mnogo podružnic po deželi in ki pospešuje na razne načine napredek Čebelarstva. To društvo izdaja list „Slovenski Čebelar", s katerim seznanja svoje člane o vsem, kar je potreba vedeti čebelarjem glede posameznih opravil itd. ; ono
Politični pregled.
Državni zbor bo imel zadnjo sejo 23. t. m., potem gredo poslanci na počitnice. — Naši poslanci so se z* potrebe ljudstva vrlo zavzeli v mnogobrojnih interpelacijah ter tako opozorili vlado na razne nedostatke, ki jih je obljubila odpraviti ter pomagati v raznih potrebah. Znamenit je bil govor poslanca dr. Kreka za splošno in enako volivao pravico za deželne zbore; vsa zbornica je njegove duhovite, prepričevalne in jedrnate besede pazno poslušala in mu glasno pritrjevala.—Zi slovensko vseučilišče v Ljubljani je vloženih nad 400 prošenj. — Lepo zmedo so napravili češki soc. demokrati s svojo zahtevo, naj se tudi češki govori v državni zbornici zapisujejo v Českem jeziku. Čehi groze z ob-strukcijo, ako se jim ne ugodi. Kmalu se odloči, kaj bo.
Mnogo se je pisalo te dni o Hrvatih. Prejšnji hrvaški ban grof Pejačevič je odstopil, za naslednika je imenovan Rakodczay, ki je skrajno nepriljubljen pri narodu, ker je svoj čaa obsodil na smrt veČ kmetov ter zaplenjal liste. Več višjih uradnikov je podalo ostavko, ker ne marajo služiti pod njim. Novi ban je povzročil, da je odgoden hrvaSki sabor, ki bo najbrže tudi razpuščen. Ljudstvo mu je zato pobilo okna. — V ostrem nasprotju so Hrvati tudi z oholimi Ogri. Z novim službenim redom za železničarje, v katerem se zahteva ma-žarsko državljanstvo ter znanje mažarskega jezika tudi za hrvatske železničarje, je Košut silno razdražilllrvate. Prevelika krivica se jim godi, Hrvaški poslanci so zapustili ogrski državni zbor in odšli domu, koder jih j« sprejelo nad 25.000 ljudij z velikanskim navdušenjem. Isto so storili tudi hrvaški ' člani magnatske zbornice. Spor se povečava od dne do dne in utegne imeti prav hude posledice, ker je ljudstvo silno razburjeno. To imajo Hrvati za svojo reško resolucijo.
Francoska vlada je soglasno sprejela zakon proti ponarejanju vina in zato so prenehali nemiri viničarjev na Južnem Francoskem.
Na Ruskem bo se zadnje čase namnožili závratní napadi socijalistov in anarhistov.
Spomini starih dnij.
(Dalje in konec.)
To Sta imela mnogokrat ćez polnoč «praviU. Ženicd vpraňa Janeza, ako je Že pri kakemu peku delal, da mu gie tako 0(1 rok? Tega ne, ampak še preden sem «el k „regimentu" sem še kot mlad fant hodi na Gorenjskem v neK'» krčmo krčmarici pomagat kiuh gnesti in tako Rem se navadil. Oaa pravi: Veš Janez, meni se dozdeva, da sem na trga |ni »trukijih mo6no goljufana, ne dobim svojega denarja nazaj. On vpraša: Če ji sproti ne plačujejo; ona pravi da ne, ko jerbas doli postavim mi ga zaveznejo in je kmalu prazen, zlasti „spickarji" so kaj silni: enega ima v ustih, enega v
žepu, enega v roki, a plača pa ne vseh. „To morate z rok v 1'oko in nobenega k jerbasu pnatiti, drugače je nai trud zastonj," Zanaprej je tako naredila in dobila tudi denar na-z j, Janez ji je dobro svetoval.
Ženici je bil Janez pri peki za pomoč, in on je pa tudi kaj zaslužil. Će tudi ga v kuhinjah niso marali, okoli átruk-liev se je pa le vrtil. Ona dva vojaka sta pa tudi v kuhinjah, kakor pri veselicah, ki jih je bilo tisti čas mnogo, pomagala Btrefii. Veselice, pri prejsni edinosti med družinami, ao bile sijajne in tako mučno obiskane, da ako si prišel ob deveti Uri, nisi dobil prostora, zadovoljiti si se moral stoje kaj zav-iiti, a danes, ko se ljudje na veselici le sivo gledajo; lahko pridea ob enajsti uri, bo se prostora več kot Ijiidij.
Kako je pa bilo z onimi „eksekucijonarji" na deželi, mi je kaj malo Koano, imam le dvoje male podrotmosti, ki sta mi jih dva raoia med drugimi pogovori povedala. Eden mi je pravil tako le:
Bilo je predpuatom, moŽiU se je hči od hise, dobil sera vojaka, vstraail sem se ga: moj Bog danes pride, ko imam ienitovanje v hiši; neljubo mi je bilo čez glavo, kam liočem s teboj? v hiši ni prostora. Vojak pravi; Oče, ne skrbite za mene, v kotiček bom djal svojo šaro in pomagal vam bom, za spanje mi tako nič ni. Ker je pa v vasi bil še drugi vojak, ga prvi pokliče, tako da je imel moi dva, namesto enega. On jih pogosti. G^dba igra, šla sta vun. Eden piavi: „Oče, napravila buva en špaa, dajte nama ta velike kadunje ko jih imate za kruh uniesiti," Eden je zlezel pod kadunje, ga povežejo, leze v Subo h svatom in pravi, da je šildknita, drugi se iiamaňkoradi in prosi za kolovrat, dene ga na hrbet. Začel ga je vrteti in pravi, da je ílajfar iz Pariza. Oni pod ka-iluujo vpije: dajte mi vina, Če ne bo šildkrota opešala, morali so mu pod kndunjo vina nositi, pil in lezel je pu hiši. Gospodar pravi; „Ti iienti napravili so res špas, kodunje so mi razklali in kolovrat so mi polomili." Z^pet gresta vnn, napravila sta živo kamelo, v sobi so glihali za njo. Ko je v hiši vse plesalo, preobliče se „eksekucijonar" za berača, prosi pri svatih miloščino Za sv. Roka, ter vpije; „O dragi p esalct, varstvu sv. Roka vas priporočim, da ne bi si pri plesa nobeden noge ne roke zlomil." Nadalje z povišanim glasom upije; „O sv. Rok, patron plesalcev, prosim te, stoj jim na strani, da bi to veselje in liendig na okrog Slo celo noč." Mož mi pripoveduje: ko je eksekiicijonar sv. Ruka na pumoč klical, da se je ie dobro guncal in je bil močno pijan ter pravi, ti šenti niso bili za ugnati, preoblačili so se celo noč, po hiši ao mi vse cape raznesli, dva dni sta se pri meni vrtela,
Drugi mož mi tako pripoveduje: Bilo je po leti, dobil sem vojaka; lansko leto imel sem ga tudi, a spravil sem ga «e zti kako uro na pod mlatit, letoAni je bil len. Zraven njive imam košato hruško, pod to hruško v secci je para ležal cel dan, na tej njivi sem imel pet plevic, zjutraj sem jim prinesel zajuterk, dobro sem si zapomnil kje so bile z delom zjutraj, «poldan sem prinesel kosilu. O jeza me pograbi, ko vidim, da so ravno tam kot so zjutraj bile. „Za Božjo voljo, kaj pa delate, da niste nič storile?" Pravijo: „Eksekucijonar tukaj v senci pod hruško leži in nam take debel« brije, da se od smelia po njivi valjamo, od smeha nas okoli pasa vse boli, ne moremo nič delati; oče, prosimo vas spravite ga proč." „Ti Btrup od ekaekucijonarja, ti si meni za dvojno zgubo pri hiši, lediti te moram in delavke mi od dela odvračaš, ako Bog da, te bom od hiše odpravil. Bom rea taeega postopača gledal!" Jim povem, ta paikelj ne prime ne za eno delo ne, kmetsko delo jim smrdi; eksekucijonarji imajo najrajse kako ohcet, pa da se v maškare oblačijo, prismodarija jim po glavi vre, a delo, kaj »e, to ne.
Naj premislijo, kaj sta se ta šenta še izmislila, na karte „Slogata" in babam na roko žile gledata in tuko srečo prerokujeta, oba znata, a eden še bolj slavi, saj vedo, kaj so ženske, da jih vsak lahko zmeša. Od začetka so samo dekleta ï£ njim hodile, a sedaj so pa se stare babe znorele, tako ho-fî'jo bolj kot k ofru; kar katera od hiše odtrgati more pa tem šentem nese, nosijo meso, kloiiase, špeh, vino in denar. Odkar se s to lažjo pečata jima dobro nese, sta vsak večer *'ba pijana. Ko bi te mrhe le tako ne klafale in se ne lagale, babe so v naši vasi že vse zmešali; ene jokajo, da jim je eksekucijoner prerokoval, da jih čaka velilca nesreča, da se
bojo slabo motile; starim babam je rekel, da bo v vodi njihov grob, sedaj noče nobena iti ne po vodo ne prat. otroci seže iz blata ne vidijo, a mati noče jih umiti: pravi, da ne gre po vodo. Drugim je rekel, da bodo močno bogate in te se zanašajo in nočejo več delati, pravijo, da jim ni sila, da bojo kmalo obogatele itd. Mož pravi, pošast jih naj že skoraj iz vasi nese, naše babence so nam popolnoma zmešali, če ne bo tegii kmalo konec, to ni za gledati.
Prišel je čas, da so se eksekucijonarji od našega mesta poslovili, to slo\o bilo je nekako težko. Njihovi znanci spremili 80 jih; pravili so, ko je Janez že na kapiteljskem hriba bil, vzel je belo ruto, obrisal si solze, v roki ruto vehlil nazaj v mesto se oziral, solze debele pale so in rekel je: „Z B gom di'ago mi ljubo mestece: če ravno sem mnogokrat težko vzdi-goval, marsikaka trda grča je prišla pod mojo roko, pii živih sem delal, za bolnike sem zdravila mešal in kuhal, mrliče sera pokopaval, za lačne sem ktuh in štrukle pekel, za žejne sem sladko vinee iz gorice vozil, z eksekuci o sein^ po mestu ljudi strašil, naj bo hudo ali dobro, minulo je." Še se ozira na Trško goro ter pravi: „Z Bogom Marija s Trške gore, večkrat pri Tebi sem bil, mnogo barigelj nalil, marsikak kozarec ga spil. Ce tudi je bilo v mestu včasih trpljenje, bil sem pa večkrat špasa, pečenke in dobrega vinca sit." Vsi trije vojaki so zaupili „z Bogom dobri meščanje" ttr so odšli.
Meščani
PiSe se nam:
iz Štange. Dne 3. t. m. zjutraj ob 8. uri se je naenkrat zmračilo, nastal je vihar, in med dežjem se je vsula gosta toča. Pobila je najbolj okoli cerkve v Veliki iSlangi. Škode je precej na koruzi, sadežih in žitu. Sadja je pa dosti doli izbila. Črešenj je precej in so zdaj zrele. Pridite ponjel Kostanj krasno cvete, orehi so silno polni, breskve tudi tako. Sena je pa dosti manj ko lani. Shod sv, Antona je bil velikansk; na sv. Antena dan je bilo 13 duhovnov. Pri sv. maši se je prav lepo pelo. Sv, Antona je ta dan tudi počastila vojvodinja Meklenborška. —e—
DomaČe vesti.
{Pastoralna konferenca) za novomeško dekanijo se bode »rsila v pondeljek dne 21. julija točno ob 10. uri dop. v kapiteljskih prostorih.
(Zlato mašo) bode obhajal dne 4, avg. preč. g. duhovni sïétnik Anton Peterlin, mn<igiizaslužni in občespoStt»-vani Župnik v Šraihelu. Vrše se za to slavnost oisežne priprave, potom katerih naj bi se očitno pokazala vsa ljubezen in udanost. ki jo goje do gospoda zlatomašnika ne samo njegovi župljani vseh stanov in [Miklicev, ainp»k sploh vsi, ki imajo priliko ž njim občevati in ga poznati. — Za tu slovesnoFt je bil kot slavnostni govornik naprošen zlatomašnik, mil g. prelat Janez Rozman, župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani, in je tudi že obljubil priti. Žal, da je ta znameniti cerkveni govornik pred par dnevi odpovedal, kakor da bi čutil svojo bolezen. In res ga je zadnje dni zadela kap, lako da leži nevarno bolan.
(Šolsko leto 1906/07 se je končalo na vseh novomeških šolah s slovesno službo božjo dne 6. t. m. Iz posameznih poročil posnamemo: Poročilo c. kr. \išje gimnazije obsega raj-prvo zgodovino gimnazije (nadaljeval in dokončal prof L«!op. Pettauer). Gimnazijo je pohajalo koncem leta 219 dijakov, vsi katoličani, 309 Hlovencev, 9 Nemcev, 1 Čeh; iz Novega mesta jih je bilo ii8, iz ostale Kranjske 28, iz Šujerske 13, iz Primorske 4, iz Amerike 2; tu bivajočih 63, drugod 166. Učni uspeh je bil prav povoljen; z odliko j prvi red jih je dobilo 153, ponavljavni izpit 21, trojko 4, neizprašani 3. Šolnine so plača disti so prejeli 2760'60 K. Poučevalo je 14 rednih učnih močij. Deško ljudsko šolo je pohajalo 224 učencev; iz mestne šolske občine 122, iz Šmihela 50, iz drugih šolskih bbčin4^; vrlo sposobnih je bilo 5S, sposobnih 102, nesposobnih 64, neizprašani 3. Skušnjo za gimnazijo je delalo 37 učencev, ki so vsi sprejeti. — Dekliško ljudsko šolo je obiskovalo 142 učenk; sposobnih je bilo 126 učenk, 14 nesposobnih, 2 neizprašane.
h je izdelalo 12, ih ima 2fi, dvojko i 5621 K, štipen-
(Noto gimnazijsko poslopje) v Rudolfovem. C. kr. naučno min sterstvo se je odločilo za zidanje novega — pre-potrebnega — gimnazijskega poslopja, a pod pogoji, ki so jako težki za obćino: prostor poleg vile gospe Bevčeve naj da občina zaetonj, naj napravi do poslopja novo cesto ter prispeva k zgradbi s 50.000 K. Dne 26. junija je občinski odbor vsprejel vse te pogoje ter tako zagotovil novo gimnazijsko poslopje v ne predolgem Časn. Prav vrlo so se obnašali T ti zadevi mnogi zasebniki, ki so podarili za napravo ceste potrebni svet. Občina je s tem dospela do skrajnosti svojih močij, in zato je želeti, da bi vsi prizadeti krogi znali ceniti velike žrtve, ki jih je vsprejela občina, ter jib pomagali nositi.
(Umrl j e) 14. jnl. občeznani g. R. Muh v ič t Kudolfovem,
(Predavanje o vinarstvu.) Ker je toča v nedeljo dne 7. t, m. vinograde občine St. Peter močno poškodovala, priredi g. vinarski nadzornik B Skalický v torek, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldan v Ždinjivaai pri vinogradu Neže Romé predavanje, kako je vinogradnikom ravnati s trtami, ki so bile po toči poškodovane. Isti dan ob 3, uri popoldan priredi tudi g. vinaiski asistent Skubec v tem predmetu predavanje v Grčevju pri vinogradu hmelniške graščine. — Želeti je obilne vdeleibe!
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu juniju 1907 je 208 strank vložilo 9IS.121 K 63 h. 236 strank vzdignilo 84 790 K 63 h, torej več vložilo 11.331 K — h. 11 strankam se je izplačalo bipotečnili posojil 15.670 K — h. 269 menic se je eskomptovalo za 78 144 K — h. Stanje vlog 3,039.088 K 49 b. Denarni promet 394.380 K 98 h. Vseh strank bilo^ je 1039,
(Iz Št, Petra pri Novem mestu.) Ker sem radi ogromnih skrbi prezrl zahvaliti gg, Janeza Rataj, dip. inženirja, in Fran Levingerja, ki sta žrtvovala naši šolski mladini za izlet, ki se je vršil na dan sv. Alojzija, se tem potom obema toplo zahvaljujem. — Fr, Florjančič, župan.
(Toča.) V toiek 9, t. m, ob polu 2. uri zjutraj je t^Ća pobila pod Sotesko na 3or. Polju. Napravila je škodo na polju, poškodovala v vinogradih cepljenke in uničila do polovice grozdja. Z mnogim trudom in velikimi stroški napravljeni vinogradi so letos prvič dobro obrodili in obetali za prvo pot dovolj lepe trgatve, ki je pa sedaj mnogo uničenega. Okoli peludne istega dne smo dobili zopet lepo porcijo toče med dežjem.
Gospodarske stvari.
—	(Nov vinski zakon.) Po najnovejših poročilih se bo nov vinski zakon kmalu razglasil. Čisto gotovo pa pred letošnjo trgatvijo, tako da bo stopil že za letošnjo letino v popolno veljavo. Treba je le Še nekaterih izvršitvenih določil, ki se imajo v kiatkem popolniti in zgotoviti.
—	(Čebelarski sliod v Bršljinu.) Kmetijska podružnica noviimeška je pri letošnjem občnem zoom sklenila, da se osnuje za novomeški okraj posebna podružnica čebelarskega društva v Ljubljani. V ta namen priredi v nedeljo 28. julija v Bršljinu čebelarski sliod, katerega se vdeleiita tudi dva odbornik:i iz Ljubljane, ki bodeta govorila o čebeloreji in pojasnila namen in delovanje čebelarskega društva. Shod se priredi v gostilni g. Drenika (pri Ctfidelnn) in sicer točno ob 3. popoludne. — Po doslih nam poročilih je zanimanje za ta shod veliko in je pričakovati zaradi tega velike vdeležbe od strani Čebelarjev.
—	(Podružnica čebelarskega društva za novomeški okraj.) Na čebelarskem sbodu v Bršljinu se ima osnovati čebelarska podružnica za ves novomeški sodni okraj. Vabljeni so zaraditega k shodu vsi tisti čebelarji, ki se naiiajajo v tukajšnem sodnem okraja.
—	(Občni zbor c, kr. kmetijske družbe v Ljubljani,) dne 27. junija t, I. je pokazal tudi letos, kako zelo napreduje ta družba in koliko dobrega je storila v prid našemu kmetijstvu. Iz obširnega poročila smo posneli, da je družba kakor v pretečenib letib tudi letos pospeševala vse kmetijske zadeve in dosegla posebno lepe vspelie s preskrbo-vanjem članov z raznimi kmetijskimi potrebščinami. Zato se je sklenilo, da se tudi kmetijske podružnice poprimejo zadružnega delovanja in da osnujejo v svojem področju proti
nizki pristopnini in malimi deleži zadruge, ki naj bi bile v prvi vrsti nakupovalne in prodajalne zadruge. — Predsednikom se je izvolil z vsklikom deželni glavar g O pl. Detela, v odbor pa namesto izstopivših odbornikftv istotako z vsklikom gg. baron Lazarini, grajščak v Smledniku, J. Pogačnik, drž. in dež, poslanec v Podnartu in V, Rohrman, pristav kmetijske šole na Crrmu, na novo pa gg. Fran Giombač, dež. vinarski komisar in F, Kalan, kanonik v Ljubljani.
—	(Naročila na umetna gnojila za ajdo.) Letos so naroč il gospodarji pri kmetijski podružnici v Novem mestu 15.000 kg rudninskega superfosfata. Prva naročitev se je že oddala. Opozarjati pa moramo, da je treba došla gnojila takoj vzeti na kolodvoru, in da se drugič ne bo toliko časa čakalo na odjemalce. Kdor je gnojilo naročil, mora priti določenega dne po nje. Sedaj se je pa zgodilo, da so pustili gospodarji n» se čakati po 14 dni. Na ta način se povzroča nepotrebno delo vsim, ki imajo opraviti z oddajo gnojil. Na ta način se pa dela sitnosti tudi na kolodvoru, kjer je itak premalo prostora in kjer se z vstakim dlječasnim puščanjem pomnože stroški shranitve.
—	(Ostarela zelena krma.) Ce nam zelena krma ostari, imamo dvojno škodo. Prvič oam dela živina pri taki krmi preveč zjedi, drugič nam pa taka krma premalo zaleže. Pri ostareli zeleni krmi nam krave premalo molzejo. Taka krma ni tako okusna ne tečna. Molzna goved potrebuje mlado, sočno krmo, potem nam dosti molze. Zato imajo pa tudi Švicarji tako lepe vspehe; oni gledajo na to in skrbe vse poletje, da imajo krave zmeraj dosti mlado in sočno zeleno krmo, zlasti travo, ki jo kose okrog doma in gnoje po vsaki košnji z gnojnico,	^
—	(Proti govejemu zolju,) Goveji zolj imenujemo tisto veliko muho, ki zaleže jajca na hrbtu goveje Živine, iz katerih nastanejo potem znani „ogrci". Nekatera goved ima v zgodnji pomladi vse polno takih bulic na hrbtu, kjer se nahajajo ogrci in iz katerih nastanejo goveji zolji. Goveji zolj napada živino posebno na paši in najraje živino, ki ima bolj tanko kožo in ki se rada in mirno pase. Ker so taka živina rada redi, sklepajo mnogi, da goveji zolj nič ne škoduje, ampak da se taka živina, ki ima dosti ogrcev po sebi, celo raje redi. To pa seveda ni res ! Goveji zolj škoduje s tem, da živino nadleguje in jo zajeda, in da prevrta kožo, ki je vsled tega manj vredna. Proti govejemu zolju kaže živino zvečer, ko pride s paše, odrgniti po hrbtu, s krtačo ali sčetjo, da se s tem odstranijo vsa jajca, ki jih je goveji zolj odložil po hrbtu živine.
—	(Predenica) se je letos marsikje tako močno pokazala, da bo treba tudi proti njej resno nastopati. Predenica se najbolj zatira s čistim deteljnim semenom. Ne kupujmo tedaj semena, kjer si bodi, ampak skrbimo za to, da dobimo res povsem čisto seme, ki bodi zajamčeno, da je prosto pre-denice. Oe je treba nastalo predenico pokončati, naj so rabi kajnit. Za 1 štirjaški met.er je treba pol kilogr. kajnita. Dobro je tudi požiganje predenice.
—	(Smrdljivi snet na pšenici.) Med pšenico se opazi let(js tu in tam mnogo klasja, ki je napadeno od tako imenovanega smrdljivega snetu. Dutično klasje se pozna na tem, da je nekam oskrbljeno in da smrdi po gnjilih ribah. Ker je nevarno, da bi se ta bolezen razširila, je potrebno, da ae za jesensko setev pšenično seme namaka v polodstotni raztopini modre galice. Na lOOl vode se raztopi jiol kilogr. modre galice. Ta množina zadostuje, da namočimo 1501 pše-niČnega semena. Pšenica se namaka po 12 ur, nato pa po podu plitvo razgrne in z grabljami obrača, da se preje o.snši. Pri nas apnenijo pšenico proti tej bolezni. V novejšem Času se priporoča namakanje pšenice v formalinu ali fL>rmaldeliidu.
—	(Poziv) na slavna županstva, hranilnice, posojilnice in druge denarne zavode.) Premovanje konj bo teta 1907 v Postojni dne 26. avgusta, ^v Domžalah dne 27, avgusta, v Kranju dne 28, avgusta, v Sktifeljci dne 30. avgust;«, v Ribnici dne 31. avgusta, v Trebnjem dne 3, septembra, v Št. Jerneju dne 4. septembra, v Lescah dne 6, septembra in v Boh, Bis-strici dne 7. septembra. Ker ae v vseh postajah razdeli skupna le 93 državnih daril, torej v vsakem premovalnem okraju poprek le 10 daril državne podpore, je Želeti, da v svrho podpiranja domaČe konjereje tudi občine in denarni zavodi k temu prispe-
vajo ter konjerejskemu odseku v Ljubljani z& premovanje konj domaćih konjerejcev ali kunjerejcev sosednih občin nakažejo.
—	(Ce stikajo sesajoća praaeta za gnojnico) in jo pijejo, nam bodi to dokaz, da zmanjka v maternem mlekn rudninskih snovij, potrebnih za tvorbo kosti. V J,Kkih slućajih tíň priporoća, da dajemo STinji klajnega apna. Oe se pri odstavljenih prasetih ali pa med odstavljenjem pokaže to nagnjenje, je treba seveda ravno tako ravnati. Prasets, ki dobe klajno apno se kmalu popravijo in vapevajo veliko bolji kakor prej.
—	(Izpadanje perja na glavi in vratu pri perutnini) je nasledek malih živalic, ki jih imenujemo „pršice". Ker se teh pršid kokoši nalezejo, je treba kurmke skrbno z lugijm oóistiti, napadene kokosi pa na dotiinih mestih mazati z oljem, kateremu se primeša nekoliko petroleja (na 20 delov olja 1 del petroleja)
—	(Kisle kumarice) in drugo v kis za zimsko upo-ribo vloženo zelenjavo, kakor fižol v stroćji, jurike itd. ob-varje se pred nastanjem kana in vsled tega pred zmehćanjem zelenjave, ako se z nio takole postopa. Knmance ali drugo zflenjavo vloži se kakor po navadi v kis, seveda najboljše v flfii vinski kis; na površje položi se pa platneno široko pa k većem en prst debelo vrečioo, v katero se dene za eno žlico surovega zrnja bele gorš ee. Zrnje bele goršice udobi se lahko, ako ne od kje drugje pa t lekarni. To sredstvo je popolnoma skušeno in zutu ga priporočamo.
(Fini dodatek juhi) je žgano stročje graha. Ako se uamreć grah izlušči ter prazno stročevje v pečici železnega ognjišča tako posuši, da postane to črno rujavo, potem se da za zimski Čas shraniti ter za podelitev kaj lepe rujave barve in prav finega okusa mesni julii na ta način porabiti, da ee 7. mesom vreil knlia_
Loterijske številke. TRST. 6. juh)a	6 56 68 BI 90
GRADEC. 13 julija	78 76 9 32 24
Darovi za dijaško l<uliir\io v Novem mestu.
Ucl itrr« 7 K 01 b. Nuvo Meetu in Kuiilij& muec julij K 40 li. Meitnetiovana 2 K. VeleĚ. k. Kujinik J. l'orsnta 10 K. Slavna p os oji Ici ca v 8t. .lemejn 30 K. — Meil ituiljiirKiiimi gimiiasijňi (52) koncem ^ulfikeKa ieta ie duliilo: odliko 4, prvi re<t 42, lUojko 2, ponavljajo ia enega iireilmeta o jioÈitnicib 4. — Gospodje dobnitniki, ik t.effa laliko previdtjo, da bo hili podpirani podpore Bplob vredni. TroSki so (tekom celega leta) presegli do-hiiilke «a HOI K 86 li. Raiinu ee da v prohled slavueinii (ïimnaKijBkema vodstvu in inffttnemu žQ|)aiiBtvu.	Dr, Jos. Marinko.
K
V iinemi «vojt!i oirok: Jožefa, Alojsija, Marije in Ane. ter vseli sorodnikov iiainaajam vseni prijateljem in Bnain;era prežalostuo vest, da nam je po kratki niućni bo-leRui, previden« b kf. ïakranienti aa umirajoče dne 3. jnlija ob '/',8. uri ïjntraj umrla iskreno ljubljena, nfpozalma in nenadomestljiva Bo|)roga, oair, mati itd. v 40. letu ujene starosti
Uršnla Paulin r»j. Stangl.
Vnem p. n. la^ic. sosedom, ki so njej ob omrtiii uri na strani stali in mene v tem brltkem trenntkn tolažili, kakor tudi vsem onim, ki sojo v biši žalosti priporočali fii)|^n in jo npremili na xadnjem potu k veSnemii po-Èitlin, iîzrekam tem potom prisriino zalivalo ter blagu ranjko pripiiroJam v blag spomin in molitev.
(177)
Kanflija, 10. jnlija lilO?.
Josip Pavlin.

Poštena gostilničarka Kranjica vzame majimo, dobro vpeljano

. Listnica uredništva:
Gospodu Plrcu, íasníkarju. Vaše „PosUno" kot odgovor ua .Poslano" mil. g. prosta rasnidna prejeli, Da >uio Vam je vrnili je vsrok samo ta, ker ne bi radi t otirotn na Aii^o javnott uekaUrib oseb kompromitir»ll, kar bi se gotovo E|i;odila, ako bi odgovorili na Va^e „Poslano" jiopolnoma resnično. Usebnih vcrakov napram Vam ta, udkloDÍt«r nimamo. Za nstDu informacijo amo Vam na raipoUgo,	Uredniitvo.
Dražbeni oklic.
E 213/ 7
n
Po ïftblevanjn ,Mestne hranilnice" v RudolfoveiB, lajtopane po dr.
J. Suheguli, odvetniku v Rndolfovem, bo dne 30. }ull|a 1907 dopoldne ob 10. url pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi 5l U <lr»iba eemljišča, vi. it. 808 k. o. Črmošnjice, (biSa 8 kletjo, živinski hlev s šnpo, svinjak, vrt [3 s STm"!, njiva [21 a 87 m"], paSnik [1? » **	b ^vl. it. 413 k. obi.
Cemoínjioe (gozd [27 a 41 m']) ; bj vi, St. 444 k. obć. Cerraoínjioe {travnik [33 a 26 m>] : ; a) v), št. 417 k. obĚ. ĆermoSnjice (njiva [69 a 45 m"; kozoleo n podslnžkoml ; d vi. gt 159 k. ob£. Težka voda [spainikov Ji 24 a 47 m», 2 a 70 m", 1 a 05 5 a 88 m'']i H vi SL 84. k. obi. Težka voda (ujiva [15 a 75 m»]) in g) vi. it. I(î8 k. o. Težka voda ( njiva (70 a 4« m']-.
Nepremlininam, katere Je prodati na dražbi, so doloSene vrednosti na a) 26£0 E, ad b) na COO K. ad c) na 800 K, ad d) tia 1400 K, ad e) na 66 K, ad f, na 250 K in ad g, na 450 K.
NajmaiySi ponndek znaSa ad a) I74rt K 68 b, ad b> 400 K, ad ol 1533 K 34 b, ad d) 633 K 34 b, ad e) 43 K 34 h, ad Î) 16G K 68 h in ad gi 800 K, pod tem zneekum se ne proJije.
Dražbeue pogoje, ki se ob enem odobre in li«tin^ ki se tîÉejo ne
preraiSiiiu, (eeinlj ško-knjižui izpisek, hipotekami iaprsek, i«pisek iz katastra, cenitveni zapisnik i. t. d.) smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oznainenjeni sodniji v isbi ŠL 5 med opravilnimi nrami.
Pravice, katere bi ne pripnSćale dražbe, je oglasiti pri aodniji najpozneje v drsžbeuem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati gledé nepremiiinine same.
O naiUljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremiráinali ]iravi('e ali bremena ali jih zadobe t t.eltn dražbenega postopanja, tedaj samo z ttahiikom pri aodniji, kadar niti ne BMnnjejo v okoli^n sjiodaj oenamenjene sodnije niti ne imenujejo tej t sodnem okraju staiiujoćega poo blaten ca za vroćbe.
C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II. dne 7. junija 1907.
(176)
/ Pisma 118 Sclionstein pri Celju.
(181-2-1)
Milostiva gospa,
aH veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime »Kathreiner?«
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manS vredeM pnsnemck hrez vseh vrlin, s katerimi se odU-kiije Kathrcînerjeva kava.
Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava.
ima sprićo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreinííijevo kavo zgolj v za-l>rtih izvirnih zavojili z napisom; »Katbreineijeva Kneippova slad-na kava« in s sliko žuimika Xnei])pa kot varstveno ziiainko.
S
Do 1. novembra iaie mirna stranka v Novem mestu
malo stanovanje
obstoječe iz 1—2 sob, knbinje in drvarnice. Ponudbe naj ae blsgoTolijo vposlati upravništvu „Dol. Novic",	(184-0-1)
oo
(174-3-1)
kateri ima veselje do mizarske obrti, od 14 let star naprej se takoj sprejme pri Jernej Sitarju, mizarju na Drski pří Rudolfovem.
A 1S8/7,
OKLIC.
(175)
VsleA Bklepa c, kr. okr. aodiàca v Eudolfovem 6. julija 1907 vrš'la se b<jde
prostovoljna dražba
v zapuščino gospe Hedvige Schulz v Kandiji spadajočih dragocenosti in drugih premičnin in sicer prvih dne
HAXGrlaAS.
Podpisani naznanja, da bode prodajal v nedeljo, dne 21. julija 1Ô07 od 2, ure popoldne naprej na
pFOsfoooljni dražbi
svoje, v katasterski občini Prečna ležeče parcele
z mlinom in žago pod Lukenjskim gradom. Prodaja se vrši na Velikem marofu pri Prečni
Vsak kupec ima položiti pri dražbi 10 od sto, za gozdne parcele pa 20 od ato varščine kot «ro. Natančni pogoji se izvejo na dan prodaje in poprej pri dr, Scliegiili v Novem mestu.
Novo mesto, dne 11. julija 1907. (178^	Jos. Reiner, graSíak v Zslogn.
16. julija 1907
od 10 —12. ure dopoludne, eventuelno tudi od 2.-6, ure po-polndne v notarski pisarni in ostalih premičnin pa dne
17. in 18. julija 1907
od 9, —12, ure dopoludne tu od 2,—6, ure popoludne v h'ši št. 39 v Kandiji, pri kateri se bodo iste za ali nad inventarsko ceno najboljšemu ponudniku proti gotovemu plačilu skupila v roke podpisanega sodnega poverjenika prodala.
C. kr. notarski urad v Rudolfovem,
dne y. julija 1907.
VIKTOR POZNIK,
kot I dekr. C. kr. dež. íodiááa v Ljubljani 19, jnn. 1907 It. 1764 za c, kr. dr. Albin Piiznilia v Rudolťuvem imeuovBii subatitot.
Prav dobro vino
: : žametasta črnina : :
ima na prodaj deželna krnel, šola na Grmu. (i83-o.i)
na glavnem trgu v Novem mestu št. 88 je na prodaj pod prav ugodnimi plačilnimi pogoji.
Hiša je v najboljšem stanu ter ima v pritličju lepo prodajalno, z zravea spadajočimi 3 sobami, kuhinjo in z vsemi drugimi pritiklinami. V prvem nadstropju so 4 sobe in \8e druge potrebščine z razgledom na Irg in eno stanovanje z dvema sobama in kuhinjo z razgledom na vrt. Vrt je pripravljen tudi za stavbiŠče, ker leži na licu ulice,	(1480-6)
Natančneje pri gosp. S. pl. Slađoviču v Novem mestu.
• • •
io l'iTîj
obstoječe iz štirih sob in vsemi pritiklinami je takoj oddati v g. Bergmann-ovi hiši na Glavnem trgu v Rudolfovem. Natančneje ravnotam. (87 0-9)
Lepa prostorna hlet.
Oiidil v Ililjoin. Več pove upravniatvo Dol. Novio,
obstoječe Iz treh sob, kuhinje, shrambe, hleti in drvarnice, se takoj odda v hisi gosp, Košaka v Kudolfuvera na Ljubljanski cesti.	(17B-3-1)
Na graščini Srebrniče
(na maPQfu) so na prodaj mlade teiiitte in lepe liraue.
No prodaj je hiša = št. Gl. za šolami.
= = = = = = = Bertfl Ho sho. =
iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7.
§. SEÏDL izvpšuj^o.
Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure.
tl62-3-3)
C. kr. priv. občna zavarovalnica = Assicurazioni Generali v Trstu.
lIstanDvljena 1831. :::::::::: ]amstveni zahlad nad 300 milijonov iiron.
Ljubljina, dne 1. junija 1907.
J*.
Ker naš večletni zastopnik gosp. Jos. Morauc Novo mesto zapusti in je vsied tega zastopništvo na§e zavarovalnice odložil, poverili smo gospoda
FRANC KENDA,
trgovca ha Glavnem trgu št. 93 v Novem mestu
hot ohrajnega zastopníha za novomelihi ohraj
In prosimo slavno občinstvo, da se v vseli zavarovalnih zadevah na taistega blagovoli obrniti.
Z odličnim spoštovanjem Glavni zastop za Kranjsko c, kr. priv. občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu.
S 22; s 22
2Z S
22
S ££
Nova mesto, dne 1. junija 1907.
P- iqr.
Oziraje se na predstoječo izjavo, usojam si javiti, da sem prevzel okrajni zastop c. kr. priv, občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu za novomeški okraj. Potrudil se bodem si. občinstvo v vseh zavarovalniških zadevah popolnoma zadovoljiti ter prosim, da zaupanje, katerega so do mojega prednika gosp, Morauca imeli, v naprej meni izkažejo,
Velespoštovanjem trgovec v Novem mestu na Glavnem trgu št. 93.
Tovarna slamnikov
IViiiic Ccrar, Dorii/alc-Stob
ee priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu za naročanje vsakovrstnih glamoikoT.	(lGl-8-3)
:= Cene nizke, = Postrežba toČna.
Cenik nn ztihtevo poštnine jirosto.
IHAÏM Ï mWÏORK
samo 6 dni
vozijo brzoparniki „trancoske prekomorske druíbe."
Edina najhpojša crta.
Veljavne vozne liste Íii brezplafina pojasnila daje samo
E. èMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna
V Ljubljani, Diinajsku cesta št. 18.
(SG-24-14) nasprosti znane gostilne pri „Figovcu".
Za penzijoniste o3io<«o=«co»oo»oi»<xi«o ina-a-g)
lil tudi za druiino najiigudaej^k prilika » kopiti v Nuvem meatu malu ceno
lično hišo z lepim vrtom.
Posestvo leii bliïu cerkve in je v piav dobrem stanu. Naslove gospodHrja daje upravništvo „Dol, Novic".
Knjigoveznica
J. Krajec nasi, v Rudolfovem
se priporcčuje v lièno in t;eno vezavo vsakovrstnih knjig in molitvenikov. Zdaj je posebno priličen ^as za hitro postrežbo.
l*rva ljubljanska
veliha žgalnica have,
Karel Planináek, LJubljana, Dunajska cesia.
Električni (»brat, tedaj večkrat na đnn sve^ Âgana kava; izvrstna kakovost, najboljši aronaa, krepkega ukusa. Najuli'je cene 7a posamezne vrste in za naj-priznanejse zmezi.	(29-12-7)
Poâiljatve od 3 kg naprej poštnine prosto.

(152-24-4)
Tovarna strojev in železolivarna
K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska)
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor:
plugov, bran, sejaltiih strojev, strojev za žetev In košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic in od-biralnikov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, koruzniii robkarjev, drobilnih mlinov, parilnili kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izde[ava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za mavec. em~ Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji '-aj
mmh Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji.
Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj In poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v LJubljani: J, KlOXXlSltiČ^
Dunajska cesta Štev. 31.

Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega t63-i2-uj
istpijonshega vina,
belega in črnine, refošba, muiikata, potem rakije po primerno nizkih cenah na prodaj. Za pristnost in solidno postrežba se jamči.
Ivan Pujman, trgovec in posestnik vinogradov v Vodnjann-Dignano, drž. iieleznica, Istra.
ŽENSKE LASE.
zmešane in rezane kupujem in plaćam pn najvišji ceni. Izdelujem vsa vlasuijarsha dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume, cetke za zobe. Odol, Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las In očiščuje prliut.
spoř to vanj em se pri|)nro«am Ivan SvOteC» (7-20-11 brivec In vlasuljar, Rudcllcvo, Glavni trg. (Nasproti mestne hiše.)
Steckenpferd-lilijsko-mlečno milo
' Bergmanna & Co. Draždani in Tečin n. L
je in ostane glasom vsnlt ilan doSlib i.T'^b»'"'" najuspnšnejšs Tseh m e de ci na lni li tiiil proti pčgai» kakor tudi v dusego Iti ohranitev uežn?, inelike kitio iii nižnate polti, — Diibira ee po 6U T koiimd v vseli lekarnah, drožerijali, parfumerijnli, trgo-viiial) mila in lirivDic^ah.	(ď9'25-7>
Sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Adolf Pečjak, Toplice ( Dolcnjgitoj. (na-a-aj
Prodaja siiirecineiça lesa
v zelo znižanih cennli.
Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu.
Večja oddaja lesa se preskrbi pri oskrb-ništvu Buperčvrh, ^ m m m ^ m 14-17-U
Posebno znižane cene so za; limelne late In špiravce.
Odpadki lesa na iiaei v Kandiji, trdega meter K 3, mehkega po K žaganje 100 kg po 40 vin. Dobiva se izključno
le po trgovini gosp. KASTELIC-a v Kimdiji, Oracje iz Ruperčvrha po K 5'20 meter, drva mt;ter po K 6 80.

•• Tovarnar Franc Nechvíle ••
•• na Dunaju, V. 1., Margarethenstrasse ITr. 98
priporoča p, n. vinogradnikom, društvom in gostilničarjem svoje izdelke in sicer:
piltciltoviliio trtao škropilnico „Avfstrijii", ročne in niilirbtnc žvep-Ijalnike „Vindobona", Škropilnice /a drevje, snsilnice za sadje, kakor JJ tndi vNe potrebno orodje za vino in pivotoč ter za kletarstvo, kakor: ## grozdne in sadne mline in stiskalnice, pninpe in cevi za vino i. t. d.
Zmmmmmmmm^mnmmm^mommmmmm^mmmmmmmmmmm^emm^mmtm
mm
Odgovorni nrednik Fr. Sit. WttzI.
Isdajatelj in «alužnik Urban Horvat.
Tifik J. Krattc. nas).