Novo na področju samoupravne organiziranosti
SIS za oddih in rekreacijo
Raclonalnejše Izkorlščanje vseh kapacltet v domovlh za oddih, ki jih imajo Ijubljanske organlzacije združe-nega dela - Pocenl letovanja tudl za delavce tistlh OZD, kl nimajo svojihpočltniških domov-ZagotavlJa-nje novih prostorov in rekreacljsklh površin
To je nekaj osnovnih izho-dišč za pobudo, ki so jo dali na mestnem svetu Zveze sin-dikatov Slovenije, za usta-novitev samoupravne intere-sne skupnosti za oddih in re-kreacijo. Ugotovili so namreč, da imajo delovne organizacije veliko število domov za od-dih, ki pa so zelo različno iz-koriščeni, različno vzdrževani in imajo tudi različne cene. Ob tako velikem številu kapa-
citet pa je veliko organizacij združenega dela, ki nimajo lastnih počitniških domov in skušajo reševati oddih na im-proviziran način, ki pa je sko-raj praviloma dražji kot v do-movih.
Predlog so obravnavali ob-činski sveti Zveze sindikatov vseh petih ljubljanskih občin in se odločili za interesno skupnost, ki bi reševala pro-bleme oddiha in rekreacije v
okviru mesta. To je logično, saj so posamezni TOZD po vsej Ljubljani. Na osnovi tega sklepa so irrienovali iniciativ-ni odbor za pripravo samo-upravnega sporazuma in vseh temeljnih aktov ter gradivo za ustanovno skupščino. Tu se je nekoliko zataknilo, vsaj kar zadeva ča^ovne roke. Izdelan je že osnutek, ki pa ga bo tre-ba še dopolniti, predvsem pa konkretizirati, tako da bodo podpisniki natančno vedeli za svoje pravice in obveznosti, da bodo točno vedeli, kaj so podpisali.
Samoupravni sporazum naj bi se držal osnovnih usmeri-tev, da bi najprej vse obstoje-če kapacitete, ki jih ima zdru-ženo delo v Ljubljani, smotr-neje izkoristili; kjer so objek-tivne možnosti, naj bi se do-movi povezali in skupaj orga-nizirali prehrano, kar bi bilo verjetno veliko ceneje. Vse objekte bi bilo potrebno kate-gorizirati in na podlagi tega uvesti dogovorjene stroškov-
ne cene, kjer bi se del sred-stev zbiral za razširjeno repro-dukcijo.
Najpomembneje pa bi bilo to, da bi Samoupravna inte-resna skupnost za oddih in rekreacijo prosto razpolaga-la z določenim delom kapaci-tet, ki bi jih ponudila tistim organizacijam podpisnicam, ki nimajo lastnih domov ali pa na primer delavcem.ki bi želeli preživeti dopust v ka-kem drugem kraju in ne leto za letom v istem počitni-škem domu.
Za izvedbo konkretnih na-log iz tega programa pa bi se skupnost dogovorila s turi-stično organizacijo, ki bi ime-le pfegled nad možnostmi, sprejemala potrebe in jih raz-porejala.
Nadaljnja naloga SIS je tudi zagotavljanje novih kapacitet. Z združevanjem sredstev, ki bi jih recimo še kreditno po-večali, bi lahko žgradili veliko več počitniških domov in re-kreacijskih   površin.    2e   v
osnutku pa je omenjeno tudi sodelovanje z obmorskimi ob-činami in s pobratenimi me-sti, kjer bi z dogovarjanjem lažje prišli do ustreznih loka-cij tudi za delavski turizem, saj je iz izkušenj zadnjih let ugotoviti, da se nekatere obal-ne občine prav mačehovsko obnašajo do le-tega.
SIS za oddih in rekreacijo naj bi torej skrbela za čimveč-ji razmah delavskega turizma, ki naj bi ne bil sam sebi na-men ampak naj bi čimveč de-lavcev aktivno in organizira-no preživelo svoj letni dopust, kjer naj bi se ob prijetnem po-čutju nabrali moči za nadalj-nje delo.
Osnovne smernice so torej zelo obetavne, uspeh pa je od-visen predvsem od tega, koli-ko organizacij združenega de-la se bo odločilo za tak način organiziranega oddiha delav-cev in pristopilo k samo-upravnemu sporazumu, ki bo pripravljen že v prvih mese-cih prihodnjega leta. Sonja Seljak