OGLAŠAJTE v NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
EQUALITY
[ODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. ХХХП. — LETO XXXII.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 5, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 67
DomaČe vesti
■	^lad. pev. zbor SDD
Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd., Prosi se vse starše, da se gotovo udeležijo.
Redna seja
članice društva Carniola Hive ®t. 493 TM so vabljene, da se gotovo udeleže redne mesečne GGje v sredo zvečer ob 7:30 uri v dvorani št. 1 Slov. nar. doma ^a St. Clair Ave.
Nove bančne podružnice
Cleveland Trust banka bo v kratkem otvorila novo podružnico v rastoči naselbini Maple ^eightsa in sicer na Broadway in Libby Rd. To bo 54. podruž-• 'lica te banke, nadaljna, 55. po-•^žnica pa bo otvorjena v oko-
■	^ici Cedar-Warrensville Center Rd. v University Heights.
^ kolegiju
V Northwest kolegiju v Eva-ston, 111., v katerega sprejemajo le učence z najvišjimi redi, ^6 nahaja Miss Helen Hrvatin, hčerka poznanih pevcev Mr. in Joseph in Danica Hrvatin, ki Vodita gostilno na 16901 Grovewood Ave. Tekoči termin
je pričel 28. marca.
Miss Hrvatin je graduirala iz Collinwood višje šole z odliko je dobila za svojo pridnost prosto šolnino za nadaljne štu-^је. Marljivemu dekletu želimo obilo uspeha.
Pfedvelikonočna razprodaja
Velika predvelikonočna razprodaja spomladanskega obuva-^ za moške, ženske in otroke
sedaj v teku v poznani Man-%novi trgovini s čevlji na 6125 ®t. Clair Ave. Oglejte si oglas na drugem mestu današnje izdaje "Enakopravnosti", v katerem je označenih le nekaj cen.
Vrnite vstopnice
Tajnik pevskega zbora Jadran prosi vse društvene tajnike in posameznike, ki imajo v pred-prodaji vstopnice za Jadranovo nedeljsko priredbo, da vrnejo neprodane vstopnice ali pa denar za prodane vstopnice še P^ed nedeljo. Opereta se bo vrši-^ ^ Slovenskem delavskem do-jnu na Waterloo Rd. Pričetek ob
popoldne, zvečer se pa vrši
išče
3.30 ples.
Brata
^tefan Stomac iz Sošice pri etliki bi rad zvedel za svojega ^^■ta Marko Stomac, ki baje ži-У! nekje v Clevelandu, Če sam to ali pa če kdo ve za nje-Sov naslov, je prošen, da sporoči odvetniku Leo Kushlanu na St. Clair Ave., Cleveland ' Ohio, telefon HE 5195.
V'ftila se iz Californije
3»^^*	John Knific iz
322 Neff Rd. sta se vrnila iz ® iska v Califomiji ter se zopet ^najata na svojem idomu. Mr. J, 'fic pa je v svojemu uradu na • 185 St., kjer je na uslugo kup-®ni in prodajalcem zemljišča.
Nov grob
{

Ameriški сазпЖаг o izgradnji Novega Beograda-mesta, ki bo imelo 1,000,000 prebivalcev
Znani ameriški poročevalec C. L. Sulzberger je poslal iz Beograda sledeče poročilo o izgradnji Novega Beograda, ki je bilo priobčeno v New York Times-u 4. aprila.
BEOGRAD, 3. aprila—V Beogradu se že uresničuje največji civični konstrukcijski program Evi'ope, če ne celega sveta. Na prostoru, kjer se je nekoč nahajalo nacistično taborišče, se gradi novo mesto, ki bo zamašilo vrzel med staro srbsko prestolnico Beogradom in nekdanjim avstro-madžarskim mestom Ze-munom.
Inženirji in arhitekti so preračunali, da bo po zgotovitvi projekta na obsežnem področju bivšega močvirja obsegajočega sedem milj v dolžini in pet v širini obitavalo 300,000 oseb.
Glavni cilj projekta, ki je ena večjih posebnosti v petletnem planu in mu je premier maršal Tito osebno naklonjen, je, da se pripravi nove prostore za poslopja jugoslovanske vlade, narodno univerzo in ostala važna poslopja, vključno železniško postajo in ogromni hotel.
Toda poleg teh osnovnih poslopij bodo na tem prostoru obsežni stanovanjski projekti, v glavnem za uradnike federativne vlade in univerzitetske študente. Sedaj se že računa, da bo Novi Beograd, kakor se imenuje, po izgradnji imel s celim mestom Beogradom na stekališču rek Donave in Save 1,000,000 prebivalcev.
Zamisel se je rodila leta 1946.
Tisti, ki jo uresničujejo, računajo, da bo vzelo 10 do 15 let,
predno bo načrt zgotovljen.
Kot pravi Bogdan Radišević,
29 let stari direktor programa,
se na delu stalno nahaja od 12,-000 do 13,000 delavcev.
Radišević, ki se je boril kot partizan v vojni, je rekel, da je na delu 70 odstotkov prostovoljcev, mladinskih delavcev, ki ne dobijo nobene plače, pač pa vlada le skrbi za hrano, obleko in izobrazbo v teku njihovega enomesečnega ali pa dvo-mesečnega letnega prostovoljnega dela.
Študentje delajo le en mesec, va-ščani pa dva. Delajo šest dni tedensko po sedem ur vsak dan.
Posebne napore se vlaga, da se nudi osnovno izobrazbo prostovoljnim delavcem, ki prihajajo s podeželja.
Načrt je na obsežni ravni, ker Beograd sedaj šteje samo okrog 480,000 prebivalcev. Delo pa je ovirano radi nezadostnih strojev, v primeri z ameriškim standardom, toda jasno je razvidno,
da se kljub temu načrt stanovitno in navdušeno izvaja.
Poslopje vladnega Presidija,
v katerem se bodo nahajala vsa ministrstva, kakor tudi poslopje narodnega hotela, so že v izgradnji. Uporablja pa se betonske stebre namesto jeklenih ve-zalnih brun.
^LEn dujan
zjutraj je preminila g. Kelen Dujan iz 988 E. 74 se'h ^ je bila 75 let. Pogreb 2ak ° v četrtek zjutraj iz pogrebnega za-. a. Podrobnosti bomo poroča-" Jutri.
CHAPLIN SE PRIDRUŽIL MIROVNEMU KONGRESU
PARIZ, 4. aprila—Znani filmski igralec Charlie Chaplin je danes obljubil, da bo sodeloval s Svetovnim mirovnim kongresom znanstvenikov in umetnikov, ki se bo vršil v Parizu. V svojem telegramu je Chaplin naznanil:
"Presrečen sem, da se lahko priključim legiji, ki zagovarja mir in dobro voljo na celem svetu. Prosim, pristavite moje ime mednarodnemu zveznemu odboru intelektualcev za mir. Oprostite radi zakasnitve mojega odgovora."
ŠTEVILO RAZPOROK V RUSIJI STALNO PADA
MOSKVA, 3. aprila—Glasilo sovjetskega justičnega ministrstva je danes naznanilo, da je število razporok v Sovjetski zvezi, odkar je bil leta 1944 sprejet novi in strožji razporočni zakon, precej padlo.
Glasilo kritizira sovjetske sodnike, ki priznajo daljšo ločitev kot osnovo za razporoke. V članku je pojasnjeno, da je vsled vojne za več let prišlo do ločitve v družinah, da pa to ne bi smelo biti povod za razbijanje družin, ker takšno . tolmačenje "nasprotuje našem komunističnem pojmovanju moralnosti."
KOLIKO STANE "KOMUNISTIČNA NEVARNOST?'
BALTIMORE, 4. aprila.— Demokratski senator iz Marylanda Millard E. Ty-dings je v svojem včerajšnjem radio govoru izjavil^ da "svetovna kriza" stane Zedinjene države $10,000, 000,000 letno. Ti izdatki pa po mnenju senatorja ne bi biU potrebni, če bi ne bilo "komunistične nevarnosti."
Tydings, ki je predsednik senatnega odbora za oborožene sile, je pristavil, da so v gornjo vsoto vračunani izdatki za vojaško pomoč, kakor tudi izdatki za Mar-shallov plan.
O samem Marshallovem planu pa je Tydings dejal:
"Čeprav je ta program ustvarjen s poglavitnim namenom, da se pomaga našim zapadno-evropskim zaveznikom, da bi si opomogli od učinkov vojne, pa indi-rektno preskrblja delo našim delavcem in trge za proizvode našega ljudstva."
S tem je senator priznal, da mnogi ameriški delavci dolgujejo svojo zaposlitev Marshallovemu pianu in da ta plan omogoča plasiranje proizvodov ameriških industrijalcev na zunanje trge.
Popravek
V poročilu o smrti Antona Pogačar se je navedlo napačno ime hčere, ki bi se moralo glasiti Mrs. Antonia Keržičnik.
PES ZASLUZI $5Q0 V ENEM SAMEM TEDNU
HOLLYWOOD, 4. aprUa. — Danes je lastnik nekega psa podpisal z neko filmsko družbo kontrakt, po katerem hp pes zaslužil na teden - od $500 do $1,250.	'
Krožek št. 3 Prog. Slov.
članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk so prijazno vabljene na redno mesečno sejo T sredo zvečer ob 7.30 uri v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Na dnevnem redu bo več važnih stvari.
Predstavniki dvanajstih držav so včeraj podpisali Atlantsko zvezo
Newyorski vozniki so zastavkali
NEW YORK, 3. aprila—Tretji dan stavke new-yorških voznikov taksijev in trokov so se nemiri in nasilja nekoliko polegla. Po ulicah še vedno krožijo stavkujoči vozniki, katerih je po proračunu policije kakšnih 1,370.
Unijski voditelji pravijo, da je stavka 94 odstotkov "učinkovita." Obenem pa je bilo naznanjeno, da pogajanja med unijo in lastniki taksijev in trokov napredujejo. Danes se je župan William O'Dwyer sestal s predstavniki unije, medtem ko bo jutri imel pogovore s predstavniki lastnikov taksijev in trokov.
V teku tridnevne stavke je policija vrgla v zapor 48 voznikov. Posebni oddelki policije, broje-či do 3,000 mož, patrolirajo po mestu, da bi zaščitili nestavku-joče voznike.
Danes je bil zopet napaden neki stavkolomec, ki je izjavil, da sta ga dva voznika ustavila, ga pretepla in mu prevrnila avto.
Unija voznikov šteje 36,000 članov in je povezana s premo-garsko unijo Johna L.- Lewisa. Unija zahteva devet-urni delovni dan, $9 plače na dan, v nočni šihti pa $11. Poleg tega zahtevajo vozniki "zaprto delavnico" in ostale ugodnosti v kontraktu.
Unijski voditelji menijo, da bo stavka uspešna, toda z druge strani tudi lastniki taksijev in trokov zagotavljajo, da so že "zlomili hrbtenico stavke."
■ WASHINGTON, 4. aprila—Danes so predstavniki dvanajstih zapadnih držav v svečanih ceremonijah podpisali Severno-atlantski vojaški pakt, ki je naperjen proti Sovjetski zvezi.
Pred samim podpisovanjem pakta je predsednik Truman v svojem govoru zavrgel sovjetske obtožbe, da je ta pakt napada- -
len. Zunanji ministri 12 držav Atlailtsko ZVeZO pa so v svojih krajših nagovorih tudi posvarili Sovjetsko zvezo.
MOSKVA, 4. aprila. — Pred samim podpisovanjem Severno-
"Ce je danes kaj bolj sigurno,	vojaške zveze zapad,
___4^;	nih držav je moskovska "Prav-
Ji^oslavija na kulturni konferenci za mir
Tik poleg rastočega mesta, ki je z izjemo omenjenih dveh stavb na splošnem še samo v načrtih in modelih, teče nova Beo-grad-Zagreb avtostrada "Bratstvo in edinstvo," ki so jo v celoti zgradili prostovoljne mladinske brigade.
Pozdravi
Pozdrave iz Miami, Fla., pošiljajo vsem številnim prijateljem Agnes in Joseph Zalokar, John in Tončka Simčič ter Gust in Ann Supank.
Na mednarodni konferenci za mir, ki so se je udeležili umetniki, znanstveniki in drugi kulturni delavci iz vseh delov sveta in ki se je vršila v New Yorku od 25. do 27, marca, je bila zastopana tudi Jugoslavija s štirimi delegati. Peti delegat je bil Josip Vidmar, predsednik prezi-dija vlade Ljudske republike Slovenije, ki so mu pa zdravniki v zadnjem momentu zaradi zdravja prepovedali polet v Ameriko z letalom. Jugoslovanski delegat, skladatelj Jovan Po-pović, je v imenu umetnikov, znanstvenikov in kulturnih delavcev Jugoslavije podal naslednji govor na banketu v hotelu Waldorf-Astoria. Slovenski prevod se glasi;
"Res me zelo veseli, da lahko pozdravljam to konferenco za dosego miru v imenu umetnikov, znanstvenikov in kulturnikov Federativne ljudske republike Jugoslavije. Mi gostje te konference smo uverjeni, da vse človeštvo globoko prizadeva akcija, ki so jo podvzeli ameriški umetniki, znanstveniki in profesionalci, ljudje dobrovoljci. Tej konferenci želimo najboljše uspehe—v interesu miroljubnega sodelovanja med narodi in v interese ameriške kulture, ki je nedeljivi del kulture človeštva,
"Dim požara, ki ga je zanetila zadnja svetovna vojna, se še ni razčistil. Marsikatere globoke rane se niso zaceljene. V mnogih deželah se še vedno občutijo vojne posledice, toda ze danes pričujemo poizkuse za ustvarja-
nje vojne psihoze. Sklicatelji te konference go pravilno prikazali dejstvo, da bi nova vojna prinesla ne le zmešnjave človeštvu, temveč da že priprave na novo vojno same po sebi ogrožajo kulturo in dostojanstvo človeka. Na srečo, seveda, se pa take govorice o vojni ne slišijo povsod. Le gotovi krogi v nekaterih državah govorijo o vojni,
"Mi v Jugoslaviji verujemo v to, da si ljudstva vseh dežel žele le miru in prijateljskega sožitja z drugimi ljudstvi. Popolnoma smo prepričani, da obstoja možnost za mimo kooperacijo med deželami, ki imajo drugačen način življenja in drugačen družabni red. Taka miroljubna kooperacija je mogoča, ako se spoštuje pravica vsakega naroda do takega življenja, kakršnega si vsak narod sam zaželi.
"Zagotavljam vam lahko, da v Jugoslaviji nihče ne širi govoric o vojni in nihče ne more ščuvati v vojno. Če bi se tq smatralo za prestopek svobode, tedaj želim izjaviti, da je to prestopek v interese miru in v interese svobode same. Jugoslovanski narodi želijo mir, V svoji borbi za svobodo v zadnji vojni so utrpeli ogromne žrtve, da si ustvarijo novo srečno in plodno življenje, Dan za dnem si jugoslovanski narodi zmagovito gradijo svojo domovino. Milijoni Jugoslovanov so v procesu veličastnega kulturnega prerojenja. Odprta jim je svetla bodočnost. Zaradi tega se borijo za pravi in
trajen mir med enakopravnimi in suvereninii narodi.
"Umetniki, znanstveniki in drugi kulturni delavci v moji domovini imajo velik vpliv na jugoslovansko ljudstvo, ki jih spoštuje. Oni so del ljudstva. Nimajo samo pravice, temveč tudi dolžnost, da govorijo v dobrobit svojega ljudstva,
"Umetniki, znanstveniki • in profesionalci nove Jugoslavije si žele kulturnih zvez z drugimi narodi, kajti kultura človeštva je skupno dedinstvo nas vseh in kulturni doprinosi nas vseh pripadajo človeštvu. Med ljudstvom vsake države, med narodi Jugoslavije,—najde vsak košček umetnosti, vsak znanstveni doprinos, vsak kulturen doprinos, ki služi povečanju vere človeka v človeško dostojanstvo—■ takojšen globok odjek. Na drugi strani pa delajo proti zbliža-nju narodov vseh dežel taka umetniška dela, ki sejejo diskriminacijo in mržnjo, ponižujejo dostojanstvo človeka in trgajo njegovo dušo. Take vrste kultura v resnici predstovija zanikanje kulture.
"Popolnoma sem prepričan, da umetniki, znanstveniki in profesionalci lahko veliko store v obrambo miru in za ustanovitev miroljubnih odnošajev med narodi. Pravi umetniki in znanstveniki sveta to delajo danes. Odkritosrčno želimo, da bo ta konferenca umetnikov, znan-znanstvenikov in profesionalcev doprinesla svoj delež za to veliko stvar."	SAN8.
če je v bodočnosti nekaj neizogibno, potem je to volja ljudstva sveta za očuvanje svobode in miru," je med ostalim rekel Truman.
V	prisotnosti Trumana in podpredsednika A1 b e n a W. Barkleya je vojaško pogodbo zadnji podpisal ameriški državni tajnik Dean Aeheson.
Vojaška zveza pa s samim podpisovanjem ni postala veljavna. Države-podpisnice jo bodo morale še ratificirati. Za Zedinjene države to pomeni dvotretjinsko večino glasov v senatu. Nekateri ameriški senatorji pa so že izrazili dvom v učinkovitost tega pakta.
Glavno breme oboroževanja zapadne Evrope bo padlo na Ze-dinjerte države, toda prav oboroževanje zapadne Evrope je glavno spofno vprašanje v zvezi s Severno-atlantsko zvezo.
Trumen napadel Sovjetsko zvezo
V	dvorani se je zbralo nad 1,300 diplomatov, kongresni-kov, vladnih uradnikov in zunanjih gostov, ko je predsednik Truman v svojem govoru poudaril, da so obstojale nade, da se bo mir ohranilo samo potom organizacije Združenih narodov, da pa so vsi napori v okviru te organizacije "bili blokirani radi ene od večjih sil."
Sovjetsko zvezo je pred tem posvaril tudi državni tajnik Aeheson, ki je pojasnil "cilje Severno-atlantske zveze."
"Za tiste, ki iščejo mir, je (Atlantska zveza) voditeljica v zavetje in silo ter obstoječa pomoč v težavah. Za tiste, ki se nameravajo napotiti v agresijo, je svarilo, da če že do napada mora priti, težko tistemu, ki bo napad povzročil."
Izjava Ernesta Bevina
Angleški zunanji minister Ernest Bevin pa je v svojem govoru izjavil, da ljudstvo Anglije ne želi vojne, ampak se ne bo izmikalo, če bo zagrozila agresija.
"Današnji dan bo milijonom prinesel velik čut olajšave. Demokracija končno ni več samo vrsta ločenih enot."
Francoski zunanji minister Schuman jfe poudaril "qbrambe-ni značaj pakta," rekoč, da se z njim želi "vnaprej oplašiti vsako agresijo."
Po izjavah predstavnikov 12 držav se je začelo s podpisovanjem pakta in sicer po abecednem redu. Prvi je podpisal zunanji minister Belgije, zadnji pa ameriški državni tajnik.
Pevski zbor "JADRAN" poda opereto v S. dejanjih "VALČEK LJUBEZNI" v nedeljo 10. aprila v Slov. del. domu, Waterloo Rd. Pričetek ob 3:30 pop. Zvečer ples — igra Vadnalov orkester.
Moskovska Pravda ponovno napadla
da" priobčila članek, v katerem ponovno zagotavlja, da se s tem paktom želi strahovati države, ki se ne želijo vdati ukazom Angležev in Američanov.
Zedinjene države so v članku obtožene, da pospešujejo amerikanizacijo vojaštva zapadne Evrope potom novega vojaškega lend leasea.
Istočasno je Sovjetska zveza opozorila Dansko in Norveško, da smatra Atlantsko zvezo za napadalno vojaško zvezo, ki je naperjena proti Sovjetski zvezi. Sovjetske note so bile podobne notam, ki so bile v petek poslane Zedinjenim državani, Kanadi, Angliji, Franciji, Belgiji, Nizozemski in Luksemburgu.
"Ves kontinenalni vojaški sistem se spreminja v neločljiv del amertškega vojaškega sistema pod vodstvom ameriškega geheralnega štaba," je med ostalim rečeno v članku Pravde.
"Izvoz raznega orožja in silovite priprave za napad so najvažnejše naloge ameriške zunanje politike. To nalogo izvršuje Državni oddelek, katerega vladajoči krogi Zedinjenih držav spreminjajo v oddelek generalnega štaba oboroženih sil. Vse to razkrinkuje bajko, češ, da je Atlantska zveza obrambenega značaja.
"Nespremenljiva dejstva jasno potrjujejo, da je to dete Wall Streeta in London City-ja namenjeno kot memorandum sovjetski vladi, da bi se strahovalo države, ki se ne želijo vdati ukazom anglo-ameriške grupe, ki ae poteguje za svetovno dominacijo."
VAJE AMERIŠKE ARMADE V NEMČIJI
FRANKFURT, 2. aprila — Ameriška armada bo takoj po Veliki noči imela velike manevre v zapadni Nemčiji. Armada je naznanila, da se bodo manevrov udeležili vsi vojaki.
Manevri se bodo vršili v bližini meje s Sovjetsko okupacij-, sko zono in na meji Češkoslovaške.
Ameriški vojaki bodo imeli vežbe pod pretvezo, da je neka vzhodna država postala "zelo sovražna in začela povzročati incidente," je naznanil lieut. gen. Clarence R. Huebner, ki bo vodil manevre.
GRŠKI GERILCI SO ZOPET V NAPADU
PRAGA, 4. aprila. — Jugoslovanska časnikarska agencija Tanjug je danes sporočUa, da so grški gerilci na sektorju Gra-mosa sprožili močno ofenzivo proti monarhofašistom.
BOMBA IZ I. SVETOVNE VOJNE UBILA ТВОЛСО
AMIENS, Francija, 4. aprila. — Bomba, ki je pod kupom odpadkov bila zakopana več kot 30 let, je danes ubila dva delavca in nekega dečka.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
5. aprila, 1949.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev)________
For Three Months—(Za tri mesece) __________________
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za еПо leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DNEVNI RED IV. ZASEDANJA Z. N.
UREDNIKOVA POSTA
Na dnevnem redu IV. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, ki se je danes začelo v Flushing Mead owu, N. Y., se nahajajo sledeče točke: Poročila odborov, o katerih bo morala razmotrivati plenarna seja Generalne skupščine:
1.	Vprašanje glasovanja v Varnostnem svetu, (a) Poročilo političnega odbora o resoluciji štirih sil, s katero se priporoča zmernost pri uporabi pravice veta; (b) osnutek resolucije, ki jo je predložila Sovjetska zveza. Resolucija, ki poudarja važnost soglasnosti velikih sil, je bila v odboru poražena.	, ,
2.	Proučevanje metod za pospešitev mednarodnegi"^sodelovanja na političnem polju. Poročilo političnega odbora.
3.	Poročilo Varnostnega in političnega sveta.
4.	Kršitev osnovnih človeških pravic, tradicionalnih diplomatičnih navad in ostalih principov v Carterju Z. N. s strani Sovjetske zveze. Poročilo Šestega (legalnega) odbora. (To točko je predlagal za dnevni red Generalne skupščine Čile. Pogojno je resolucija bila sprejeta na III. zasedanju v Parizu s strani Šestega odbora in ugotavlja, da se čileanske obtožbe o "kršitvi" nanašajo na "prepoved sovjetskim ženam omoženim stujimi državljani, da s svojimi zakonskimi drugi zapustijo svojo deželo, celo ko so omo-žene z osebami, ki pripadajo tujim diplomatičnim misijam.
5.	Poročilo Svetovalnega odbora za upravna in bud-žetna vprašanja. Poročilo bo podal Peti upravni in bud-žetni odbor.
Na dnevnem redu posameznih odborov se nahajajo sledeče točke:
I. Točke določene Prvemu (Političnemu in Varnostnemu) odboru:
1.	Položaj Indijcev v Južno-afriški uniži. Predložila Indija.
2.	Vprašanje Franco ve Španije. Resolucija, ki jo je odobrila Generalna skupščina Z. N. 12. dec. 1. 1946 in ponovo potrdila 17. nov. 1. 1947. Predložila Poljska.
3.	Vprašanje bivših italijanskih kolonij. Predlagale Zedinjene države, Francija, Anglija in Sovjetska zveza.
II.	Zadeve predložene preiskovalnem Političnem pododboru:
1.	Proučevanje metod za pospešitev mednarodnega sodelovanja.
2.	Straža organizacije Združenih narodov. Predlog Glavnega tajnika Združenih narodov z dne 28. sept. 1. 1948, da se ustanovi posebno stražo Ž. N., ki ne bi služila kot udarna sila, pač pa spremljala misije &. N. pri izvedbi plebiscitov in nadzorovanju premirja.
3.	Poročilo Varnostnega sveta.
III.	Zadeve izročene Tretjemu (Socialnemu, humanitarnemu in kulturnemu) odboru:
/ 1. Poročilo Ekonomskega in socialnega sveta.
2.	Vprašanje beguncev in razmeščenih oseb. (a) Predlog Poljske glede beguncev; (b) Repatriacija, razmestitev in imigracija beguncev in razmeščenih oseb. Poročilo Ekonomskega in socialnega sveta.
3.	Poročilo Ekonomskega in socialnega sveta glede svobode obveščanja.
4.	Diskriminacija, ki jo nekatere države izvajajo proti naseljujočim se delavcem, posebno pa proti delavcem, ki prihajajo iz vrst beguncev. Predlog Poljske.
5.	Ustanovitev podobora Socialne komisije, ki bi proučeval vprašanje pra-stanovalcev Ameriškega kontinenta: Predlaga Bolivija.
Nadaljne zadeve na dnevnem redu, ki še niso bile predložene nobenemu odboru:
1.	Ustanovitev preiskovalnega odbora, ki bi razmotri-val o merah, po katerih bi Generalna skupščina učinkovitejše in hitrejše vršila svoje funkcije. Predlagajo Danska, Norveška in Švedska.
2.	Predlog, da se ruščino vključi kot uradni jezik Generalne skupščine. Predlaga Sovjetska zveza.
3.	Predlog, da se kitajščino vključi kot uradni jezik Generalne skupščine. Predlaga Kitajska.
Nadaljne zadeve, katerih vključitev v dnevni red se bo še zahtevalo:
1.	Proučevanje legalnih postopkov proti madžarskemu kardinalu Jožefu Mindszentyju v zvezi s čl. 1, paragrafom 3 in čl. 55, paragrafom C Carterja Z. N. Predlaga Bolivija.
2.	Vprašanje osnovnih svobodščin in človeških pravic v Bolgariji in na Madžarskem, vključno vprašanje verskih in civilnih svobodščin posebno v zvezi z nedavno obravnavo proti cerkvenim voditeljem. Predlaga Avstralija.
Poročilo o izletniških prostorih SNPJ
Tem potom naznanjam društvom in članom SNPJ, da sem zopet prevzela tajništvo pri farmi. Prošeni ste, da se za vse zadeve tikajoče se izletniških prostorov, obrnete na tajnico.
Lansko sezono, ko smo apelirali na naše člane za delo na farmi, smo pri tem obljubili, da se jih* v bodoče ne bo več nadlegovalo. Sedaj odbor farme namerava postaviti stranišče (temelj za iste je bil že v jeseni postavljen). Vsled finance se ne bo moglo za vse to delo plačati. Zato pa odbor farme ponovno apelira na člane, kateri bi bili pripravljeni . pomagati pri delu, da se javijo pri John Sorcu ali predsedniku Novaku. Zadnjih par nedelj so sicer delali v pritličju hiše in so prostor povečali.
Kadar sem prišel jaz ali drugi k njej ali njenemu soprogu in vprašali za pomoč za to in ono napredno stvar, smo bili vselej uslišani. Josie je bila pomoč v društvenih in skoro pri vseh kot uradnica, zlasti pri društvu Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, čigar predsednica je bila 15 let. Bila je članice in ustanoviteljica krožka 2 Progresivnih Slovenk in društva Svobodomiselnih Slovenk 2 SDZ. Pri slednjem je bila zapisnikari-ca.
Josie bomo povsod pogrešali. Ostala je vrzel in kdo jo bo za mašil? Ona je bila na vseh naših koncertih, igrah in drugih prireditvah. Oni, ki spijo doma pri peči, je ne bodo nadomestili. Imela je mnogo vencev in veliko število ljudi jo je obiskalo, ko je ležala na mrtvaškem odru.
Pisec teh vrstic se ne spominja, da bi v vseh dolgih letih v tej deželi videl toliko krasnih vencev in toliko ljudi pri mrliču kot jih je bilo pri pokojni. Želetovi pogrebni prostori so bili vedno polni ljudi, ki so se prišli poslovit od pokojne. Na večer pred pokopom sta ji zapela v slovo dva pevska zbora — "Zarja" in "Glasbena Matica." Mnogo oči je bilo takrat rosnih.
Njen pogreb je bil veličasten. Pokopana je bila civilno in veliko število ljudi jo je spremljajo na zadnji poti. Za krsto je vo-^ilo okrog 65 avtov. Pokopana je bila na pokopališču Highland Park, kjer ji ptički zdaj prepevajo. Mi, društva, organizacije in družina, jo bomo pogrešali in se je spominjali, dokler bomo živeli. Izgubili smo ženo, ki je bila vedno v naprednih vrstah in aktivna povsod. Pokojni želim mirno spanje v lepem parku, družini in številnim sorodnikom pa izrekam iskreno sožalje.
Anton Jankovich.
V jeseni sta se Šustarsic in Sorc pogovarjala, oziroma sta nekak sklep naredila, da prihodnjo sezono ne bodo več toliko ur porabili pri delu na farmi. Ampak omenjeni sklep pri njih ne drži. Ker letos sta bila že zopet med prvimi pri delu na naši farmi.
Decembra meseca so bila razposlana pisma na društva oziroma prošnje glede finančne pomoči. Nekatera društva so že prispevala. Upamo, da se tudi ostala v kratkem odzovejo. Seveda, tudi od posameznih članov so prispevki dobrodošli. Sedaj se nujno rabi denar, radi zidanja. Po zimi nam farma ne do-naša dohodkov. Minuli mesec smo sprejeli sledeče prispevke: Clevelandska federacija SNPJ $150, krožek št. 2 Progresivne Slovenke $25, društv'o "Vipavski raj" $15.
Odbor farme se že sedaj pripravlja za otvoritev pikniške sezone za v nedeljo 29. maja ter za desetletnico farme 3. julija. Odbor farme obžaluje, ker je bilo šele na zadnji seji sporočano, da Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. praznuje 25-letnico 29. maja. Ker so vse nedelje oddane, ni mogel odbor odprti jo premestiti. Saj v Clevelandu imamo zadosti naprednega elementa, da se lahko oba omenjena prostor^ natrpa. Theresa Gorjanc, tajnica farme.
DOBRO JUTRO, DON MKO!
V spomin Josephini Močnik
Cleveland, O. — Danes tebi, jutri meni, pravi pregovor. Vse, kar se rodi, mora umreti po zakonu narave. Nihče ne ve, kje in kdaj ga smrt doleti.
Pokojna Josephine Močnik ni vedela in ne slutila, da jo čaka smrt s koso pred durmi. S pokojno sem govoril 13. marca na igri "Ženitev" v Slovenskem delavskem domu. Na moje vprašanje, kako je z boleznijo, je odgovorila: "Ej popotnik, taka kopriva kot si ti in jaz, ne po-zebe tako hitro."
Nekaj dni po tistem sem bil po telefonu obveščen, da je Jo^ sephine Močnik umrla. Lahko si mislite, kako se človek počuti, kadar sliši tako žalostno novico.
Pokojno, njenega soproga Johna, njunega sina Stanleyja in hčerko Dorothy sem poznal čez 35 let. Pot, po kateri je hodila Josie, ni bila posuta s rožicami. Bila je skrb za življen-ski obstanek, toda ona je bila vedno korajžna in aktivna na društvenem, narodnem in kulturnem polju. Vedno je bila pripravljena pomagati z nasveti in delom, kakor tudi finančno.
(Ameriški Hrvati so v ponedeljek 21, marca izgubili iz svojih vrst Dona Nika Grškovića, naprednega časnikarja in bivšega duhovnika. Umrl je v starosti 86 let. Bil je znan tudi našim Slovencem,, ko je služboval v Clevelandu. Deset let po svojem prihodu v Ameriko je izstopil iz duhovniškega stana in se posvetil novinarstvu. Dolgo let je urejeval "Hrvatski Svijet" bil pa je prvi urednik "Zajedničara," glasila Hrvatske Bratske Zajed-nice. Spodaj priobčamo v originalu članek, ki ga je o Donu Niki Grškoviču spisal znani srbski publicist dr. Stojan Pribičević. —Op. ured.)
*
Don Niku je isto tako teško opisati na papiru, kao što je ne-moguće opisati more, ili plani-nu, ili jedriu veliku bitku, ili ve-liku ljubav. To su stvari koje treba vidjeti i osjetiti, a pero može samo učiniti štetu.
Ja sam se volio šaliti da je ■Don Niko Gršković najmanje 150 godina^'star. To zapravo nije bila šala. Jer Don Niko je vje-čan: mladič sa stoljećima iza sebe i pred sobom. Umro je kakav se rodio: ogroman, uspra-van, sa dignutim čelom koje je udaralo u nebo.
Tjelesno, bio je jedan od naj-Ijepših muškaraca koje ljudska rasa može roditi: visok kao jela, sa licem od granita. Svaka vrata izgledala su premala za njega, i čovjek bi pomislio da treba srušiti tavan da bi Don Niko negdje prošao. Ali takav mu je bio i duh—golem i jak kao morska hridina, sa znanjem i pa-meću širokim kao morska puči-na. Imao je prave pomorske oči, ko j ima ni u osamdeset-sedmoj godini nisu potrebovali naočari. To su bile zelene oči, gdje je zlato pomiješano sa čelikom. Uvi-jek su gledale kroz' čovjeka da-leko preko horizonta, kao da vječito nešto traže — koman-dantske oči, kakve smo mi koji-put sretali na bojnim polj ima i morima prošlega rata. Bio je "nepokvarljiv,", kak su zvaU francuskog revolucionara Ro-bespierre-a. Od Don Nike se sve moglo postići dobrom voljom, ali nista šilom li pretnjom. Sile-sija od preko dva metra, nosio je nekoliko tona karaktera. I u tome je takodje bio vjerna slika jugoslavenskih naroda.
Ja sam ga jako dobro poznao. I kad god mi je trebao savjet, otišao bih Don Niki. Nikad mu savjet nije bio loš, a ako nije znao što da savjetuje, rekao je da ne zna i da radim po svojoj glavi. Jer Don Niko je davao
savjete i u privatnom i u poli-tičkom životu samo kada. je po umu i poštenju mogao uzeti di-rektnu odgovornost, a kad je tu odgovornost uzeo, pri njoj je stajao. Ja sam rodjen Srbin, a Don Niko Hrvat. Pa kad mi je otac, Svetozar Pribičević, umro u progonstvu pod Stojadinoviće-vom fašističkom diktaturom, Don Niko mi je postao drugi otac. Mislim da ne treba drugog dokaza srpsko-hrvatskog bratstva i jedinstva. Jer Don Niko nije bio ni Hrvat, ni Srbin, ni Amerikanac, no čovjek—gra-djanin svijeta, sa srcem i umom mirnim i širokim za svakoga, kao što je svemir, i kao što je narod koji je Don Niku rodio. Umio bi govoriti da ako hočete znati što da učinite, nemojte učiniti ono što ne biste htjeli da vama drugi učini. Nosimo poštenje u nama, a zvijezde nad nama, pa zato uvijek moramo voliti radni narod. Jer Bog je jako morao voliti radnike i se-Ijake, kad ih je toliko napra-vio: tri četvrti čovječanstva.
Mene je uvijek zanimalo za-što Don Niko nikad nikoga nije
3.	Prošnja Izraela za pristop v članstvo organizacije Z. N. '
4.	Prošnja Cejlona za pristop v organizacijo Z. N.
5.	Indonezija: Pismi Avstralije in Indije, s katerimi zahtevata diskusije o zadevi Indonezije, katera zadeva se sedaj nahaja pred Varnostnim svetom.
mrzio. Vjerojatno jer je bio prevelik i tjelesno i umno. Ali je znao prezirati, i njegov prezir bio je ledena šutnja nad niski-ma ispod sebe. Mislim da će razum jeti, sto hoću kazati, oni či-taoci koji su Don Nika poznavali: sebe je previse poštovao, a da bi teške riječi kazao drugima.
Cetvrtog oktobra prošle godi-ne, na putu kroz Jugoslavije, za-ustavio sam svoj jeep u Novom Vinodolu da pogledam na Vrb-nik, gdje se Don Niko rodio. U čistom zraku, divnog jutra posli bure, sedam milja razdaljine umanjilo se na nekoliko stopa, i gledao sam Don Nikino selo dugo vremena. Tvrdo selo, sve od kamena, iznad mora na otoku Krku, gdje se, kako narodna pjesma kaže, "goje po izbor dje-vojke"—i Don Niko Gršković. A odatle su se pojavili, nikli iz kamena, i neki od najboljih jugoslovanskih partizanskih bo-raca. To je selo na bijelim pečinama otoka Krka, izmedju neba i zemlje, gdje se na suncu po-slije bure mogu golim očima vidjeti valovi Jadrana kako pljuska ju o klisure.
Dugo sam gledao. Krk je stajao preda mnom, Don Niko na njemu kao mrtva straža, a iza mene su bile planine Like, Kor-duna, Bani je i Bosne, mrke i krvave, srpske in hrvatske, gdje sam posjetio ogromna grobi ja za narodno oslobodjenje, a marši-rao sa jurišajućim patrizanama. Tu sam vidio kako Nijemci b ježe u divljein strahu, bacajući oružje, utijajući se iz revolvera. Takva je zemlja ko j a je rodila Don Niku.
I da rodjenom Hrvatu kao rodjeni Srbin kažem što je Tur-čin pitao vezanog Jugoslavena: "Bojiš li se?" Te njemu zarob-Ijenik stisnutih zuba: "Boga malo, a cara ni malo." I da ponovim črnogorski stih: "Čud lisičja ne treba kurjaku, i što da jastreb nosi naočari?"
Voli te tvoj srpski sin. Dobro jutro, Don Niko, sa otoka Krka, iz Jugoslavije. Ti si nas sve rodio, pa dobro jutro svima nama!
Dr. Stojan Pribićević.
New York, N. Y.
ŠKRAT
Iščem sorodnika
V puščavi begunskega plevela se je zgubil Peter Kopriva, ki je zbežal pred partizani. Zadnje čase ga zapušča spomin. Zato, če ga kdo dobi, naj ga skuša spraviti na pravo pot in naj me takoj obvesti.
Peter Kopriva se v plevelu skriva. On si misli: kaj vam mar, če postanem bele garde časnikar?
Pri Sv. Vidu tudi tarnajo,
značaj nežev takili tam ne marajo-Povedal jim je sam kaplan, da Peter ne bo nikdar dober faraii'
Domišljavo čečka in klepeče,
v tej iliti na svoje delo blato meče. "Figo vam sodrugi socialisti,
zdaj zame so boljši belogardisti. Dali so mi pištolo, suknjo in bluzo, zato pa sem puško vrgel v koruzo'-
Tone Podgorica''^-
jim Rusi (6), Francozi (5), Cehi (3) in po en Flamec, Nemec in Avstrijec.
V kulturnem življenju narodnih manjšin igra gledališka umetnost tudi veliko vlogo. Danes deluje v Jugoslaviji žarsko nar. gledališče", "Stalna Italijan- slov. drama" na Rek'« potem pa še 35 bolgarskih di-letantskih, 33 slovaških, 16 romunskih, 8 italijanskih in 6 rU" sinskih.
SECURITY
ŠTEVILO GLEDALIŠČ SE JE PODVOJILO
Gledališka umetnost v novi Jugoslaviji kaže od dni po osvoboditvi velik napredek, zlasti če jo primerjamo z razmerami v stari Jugoslaviji. Medtem ko je danes v Jugoslaviji 47 poklicnih in polpoklicnih gledališč, jih je bilo leta 1939 vsega skupaj 24. Medtem ko je nastopalo leta 1939 po raznih gledaUščih samo 20 diletantskih skupin, danes v njih nastopa 3.172 skupin. To število pa iz dneva v dafti raste.
V	Sloveniji sta bili takoj po osvobojenju odprti samo dve gledališči. Prihodnje leto je pričelo delovati še 6 poklicnih gledališč, sedaj pa je njihovo število naraslo na 8.
V	Srbiji je bilo leta 1945 6 poklicnih in 5 polpoklicnih gledališč. V letu 1946 je njihovo število že naraslo na 8 poklicnih in 7 polpoklicnih. Leta 1947 se je njihovo število dvignilo na 14 poklicnih in 8 polpoklicnih. Istega leta je bilo tudi osnovano Glavno jugoslovansko dramsko gledališče v Beogradu.
V	Hrvatski je leta 1945 delovalo 7 poklicnih in dvoje polpoklicnih gledališč. V letih 1946 in 1947 se je njihovo število povečalo še za eno poklicno gledališče.
V	Bosni in Hercegovini deluje dvoje poklicnih gledališč, v Makedoniji tri. V Črni gori pa eno.
Iz teh podatkov vidimo, da se je število poklicnih gledališč dvignilo od 20 na 30, polpoklicnih pa od 7 na 17.
Sporedno z dvigom števila gledališč, raste tudi število gledalcev, kakor tudi število gle-dališčnih predstav. Tudi tu mo-
remo primerjati njihovo današnjo moč z letom 1939. Medtem, ko je bilo danih v tem letu 4,-233 predstav z 1,421,303 gledalci, je bilo v teku 1947-48 danih 6.887 predstav, katere je videlo 3,080,022 gledalcev. To-pomeni, da se je število gledalcev povečalo dva in pol krat.
■Reportoar jugoslovanskih gledališč je izredno bogat. Samo v letu 1946-47 so predvajali 74 del domačih in 111 del tujih dramskih piscev, kakor tudi 7 oper domačih skladateljev, 29 oper tujih skladateljev in 12 baletov domačih poleg 10 baletov tujih kompozitorjev.
V repertoarju dramskih predstav so bili največ zastopani med inozemskimi pisatelji ruski avtorji (59), sledili pa so jim po vrstnem redu Angleži, Francozi, Madžari, Italijani itd. Od del tujih skladateljev je bilo največ Italijanov (12), sledili so

Zastopniki Enakopravnosti
u
ff
Za St. claiisko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
UT 1-6888 .
★
collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
DARKNESS DOUBLES DANGER
3 out of 5 traffic accident deaths occur at night. Be especially careful at twilight when traffic is heaviest and visibility is poorest. Stay well over on your own side of the road and dim your lights for approaching cars.
Be Careful—the life you save may be your own!
ThU odvertisement is published in the publfc interest by
ENAKOPRAVNOST
5. aprila, 1949.
bnaeopravnost
STRAN 3
Filip Kalap ;
TRIDESET LET SLOVENSKE IGRALSKE UMETNOSTI
Moderna gledališka zgodovina pri Slovencih obsega tri poglavitna razvojna obdobja.
Uvodna epoha v tem razvoju zajema prvih pet in dvajset let Dramatičnega društva v Ljubljani med leti 1867 in 1892. V teh letih se dobo ju je prva veli-bitka za "stalno slovensko gledališče s stalnim igralskim stanom". Ideološki početki te dejavnosti se vežejo na ime Franceta Levstika. Ta je zastavil Dramatičnemu društvu statut Ш program. Prvi delovni rezultati te ere pa se porajajo ob osebi velikega igralca Ignacija Borštnika. Ta je s prvimi do-'^ačimi poklicnimi igralci upri-zoril Jurčičevo "Veroniko Desetiško". S to igro se ljubljanski Meščani 29. septembra 1892 odprli novo deželno gledališče.
V tej prvi stalni domači igralski družini doraščajo ob Ignaciju Borštniku zaslužni pionirji drugega značilnega razdobja slovenskega poklicnega igralstva ^ed leti 1892 in 1918. Ti Iju-•^је so v neznansko težavnih okoliščinah . izbojevali igralske-poklicu na Slovenskem družabno veljavo in strokovni %led. Med slovitimi imeni tega l^erojskega rodu so Anton Ve-fovšek, Anton Cerar-Danilo, Zo-^Ца Borštnik-Zvonarjeva ter še Živeča in delujoča igralka Avgusta Gostič-Danilova.
Ta starejši rod je že utrl odrsko pot drugi pomembni gene-raciji igralskih pionirjev, kate-vidni predstavniki so še ne-davno posegali ali pa še danes posegajo s polno stvarilno silo v razvoj slovenske in jugoslovanske igralske umetnosti: Hin-ko Nučič, Polonča Juvanova, Josip Gradiš-Daneš, Milan Skr-"inšek. Značilno za kulturno Zgodovinsko obeležje našega gledališča med 1892—1918 je dej-ftvo, da so prvi tehtni poklicni 'gralci po svojem socialnem poreklu maloda vsi iz malega sve-ki si s težkimi osebnimi žrt-vami utirajo pot na poklicni oder. Tudi v vsem njihovem igralskem delu se vidno odraža Neverjetna trdoživost in neusah-življenjski optimizem našega Malega človeka. Ti ljudje se že Avstro-Ogrske bore ne le za ®voj umetniški izraz, pač pa ze-® pogosto za golo življenje, saj je v tej dobi uveljavljala tra-gicna zakonitost, da so pomemb-'^ejši poklicni igralci dali pretež-ledež svoje kreativne sile raz-
Niiu odrom izven domače dežele.
Navzlic tem neugodnim pogo-Oem se je na eni strani razvila ® ovenska dramatika do evropske veljave z dejavnostjo Ivana ankarja, katerega sedmero ram tvori danes železni reper-®ar slovenskih odrov — na dru-g' strani pa se je s prvima dve-^a rodovoma poklicnih gledali-skih ljudi ustvaril temelj igralski umetnosti.
Tretja, nova doba se odpira ^ okenskemu igralstvu na odru JUbljanske drame, nekdanji J^dnjavi nemštva in nemškuta-
rije, po razsulu habsburške monarhije.	■ ■ •
6, februar 1919, ko se dvigne zastor v novi hiši, pomeni za slovensko igralsko umetnost prav tak ali še tehtnejši prelom kakor 27. september leta 1892, ko se je odprlo novo deželno gledališče. Nedvomno drži, da se je slovenska igralska umetnost razvila med leti 1892—1918 iz rodoljubnega amaterstva do poklicne stopnje. Tako pa tudi velja trditev, da se je ta umetnost razvila med leti 1919—1949 iz priljudne domačnosti do odrske manifestacije evropskega kova.
Levji delež v tem boju za dvig slovenske igralske umetnosti je dala ljubljanska Drama.
Značilen za gledališka leta 1919 do 1941 je strastni, malone hlastavi delovni polet, s katerim so si ne le igralci in režiserji, marveč tudi drugi gledališki ljudje pri Slovencih prisvajali ne le domačo tradicijo, pač pa tudi izročilo velike evropske odrske umetnosti.
Ta studiožnost je ena izmed temeljnih značilnosti ljubljanske Drame, ki je dvignila v neverjetno naglem času vse delo te ustanove na evropsko raven.
Ljubljanska Drama je ohranila svojo studiožnost in svojo ansambelsko enotnost. Skupnost v ansamblu je rasla organsko in neverjetno naglo. To, da so igralci vztrajali pri svojem delu v tej ustanovi navzlic mnogoterim na videz nepremagljivim težavam v stari Jugoslaviji, je treba pripisati dvema odločilnima potezama v moralnem značaju slovenskega gledališkega človeka. Vsi pomembni igralci ljubljanske Drame so si iz gledališke preteklosti svojih prednikov prisvojili izkušnjo, da
je dramski igralec že po notranji nujnosti svojega dela vezan na svoj materni jezik in da samo v njem lahko doseže svoj umetniški višek. To je prva poteza. Druga, nemara-še veliko globlja pa je ta, da se je malo-kje na svetu med umetniškimi krogi razvila tako strastna, zavestna in brezpogojna predanost domači deželi, njeni kulturi, njenemu izročilu, njeni bodočnosti, kakor med prvimi rodovi naših poklicnih dramskih izralcev.
Kakor so na eni strani umetniška zbranost delovna požrtvovalnost in zavestni patriotizem teh igralskih rodov dvignili ljub. Ijansko Dramo na zavidho višino, tako je nedvomno ugodno vplivala na ta nagli razvoj izredna, izpostavljena središčna geopolitična lega slovenske dežele v Evropi. Tako so med 1. 1919—1941 plodno učinkovala gostovanja jugoslovanskih in tujih igralskih skupin, kakor tudi stalna študijska potovanja slovenskih ljudi v tujino. Večina naših režiserjev si je pridobila veliko izkušenj zlasti na pogostih izletih v evropska gledališka središča. Med uglednimi gledališkimi ljudmi med leti 1918 do 1941 maloda ni bilo nobenega, ki bi kakor že koli ne poznal jugoslovanskih in evropskih gledališč. Vrhu tega so v Ljubljani, pa tudi v Mariboru pogosto gostovali igralci vseh narodnosti. Veškrat so prihajali češki igralci iz Narodnega divadla v Pragi, nekajkrat del moskovskega MHATa, dunajsko državno gledališče, pariška La Petite Scene, Benečani z Goldonijevi-mi igrami, Japonci, med velikimi nemškimi igralci Paul Wegener in Albert Bassermann, med raznimi drugimi skupinami od-
POŠILJANJE MOKE m
РДК£Т0У z živežem v Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh^ cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za ^9
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uraCunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za
V tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme GENERAL, MILL." je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj 13'/2%.
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). listava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlj? z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, doCim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR."
URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 WEST 18th ST.	NEW YORK 11, N. Y.
Telefon; WAtkins 4-9016
lična anglosaška skupina "Irish flayers" s "Hamletom", Odločilen delež pri prisvajanju evropskih gledaliških izkušenj pa je dal tudi povratek znamenitih domačih igralcev iz tujine. Med take umetnike je treba šteti Marijo Vero ter Ivana Levarja, ki je delal svojčas po velikih evropskih odrih kot znamenit operni in koncertni pevec. Oba sta posredovala svoje bogate izkušnje svojim tovarišem v ljubljanski Drami in jih še danes s polno silo posredujeta mlajšemu rodu v igralski akademiji.
Bistvena pridobitev gledališkega dela med leti 1919—1941 pa je enoten slovenski odrski jezik. Ta pridobitev je po svojem levjem deležu plod prevajalske, pesniške in dramaturške dejavnosti Otona Župančiča. Njegovi prevodi so poetične tvorbe evropskega pomena, kon-genialne originalnim besedilom in vendar tako pristno narodni, da je postal velik del svetovne literature med Slovenci del domače tvornosti. Med dramskimi deli sta tu predvsem prepesnitev Rostandovega "Cyrana" in Molierovega "Tartuffa", najob-
sežnejši in najpomembnejši prevodni opus med Slovenci pa je vsekakor Župančičev Shakespeare. Od leta 1904 do današnjega dne je Župančič prelil v svojo blestečo pesniško govorico skoraj dvajsetorico Shakespearovih del. Na teh izkušnjah sta gradila druga dva odlična odrska prevajalca Fran Albreht
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. Vi Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013

MARY A. SVETE K
LICE N CIRANA POGREBNICA,
478 E. 152 ST__KE 3177
Ambulančni voz na razpolago podnevi in ponoči—Notarska posluga Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
€208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
in Josip Vidmar. Po Cankarjevi originalni dramatiki so ti prevodi nedvomno odločilno vplivali na nagli razvoj in na enotnost slovenskega odrskega govora. če je dragocena literatur-na dediščina prvih dveh deceni-jev dvajsetega stoletja Cankarjevo dramatsko delo, potlej je druga bistvena pridobitev naslednjih dveh decenijev — enotni slovenski gledališki jezik.
Tudi to drugo dragoceno delo je z veliko požrtvovalnostjo in
z neutrudljivo vztrajnostjo opravila ljubljanska Drama.
3
Na enotni odrski govorici, v živahnem prepletanju domačih in tujih gledaliških izkušenj, med strastnimi boji nazorsko dokaj nasprotnih režiserjev se je v tridesetih letih polagoma ustalil temelj slovenske igralske umetnosti mimo raznih stilnih poizkusov v umerjen gledališki realizem.
(Dalje prihodnjič)
itiis is
•r«!S/

.ui ............

/

Good intentions don't make a good savings plan. Whatfe the swart way to save? A way that's—
1. Regular	2. Convenient
3. Dependable 4. Automatic
, You can get this foolproof combinaticm by investiog b U. S. Savings Bonds. Either of these two ways:
Join your company's Payroll Savmga Plan •.. or join your bank's Bond-A-Month Plan.
Then sit back and watch yovr doUars make pigs of themselves, fattening цр at thQ rate of four for every three you put in, every ten years.
That's one sure way to bring home the bacoD some day.
And by bacon we mean the things you dream aiboat for the future: a home, a business, a college edocadoo, and freedom from worry^
Go reserve a slice of that for yourself. i, ТОШЛН
fiufomatic saving
' is sure' saving" U.S. Savings "Bonds
ENAKOPRAVNOST
^RANISLAV NUŠIČ:
IZBRANE CRTICE
POVESTICA, SESTAVLJENA S ŠKARJAMI
(Nadaljevanje)
Konec poročila z neke veseli-
let	22. februarja 1885.
priredilo pevsko društvo
'Gusle
—Vi pQ(j vodstvom svojega °rovodje Jaroslava Paceka:
'Občinstvo je bilo razpolože-
Ц se je vse do jutra razvijalo kolo. Edina neprijetnost, sta se sprla gospod Janičije, ^^•cunar, in podporočnik Rado-je bila brž pozabljena, ker
je gospod Janičije takoj po tem dogodku zapustil veselico.
"Čistega dohodka je bilo 143 dinarjev in je namenjen temu, da si društvo nabavi klavir zaradi učenja. Ako pomislimo, da je to zelo plemenit in človekoljuben namen, lahko zamerimo meščanom mesta P., ker niso v še večjem številu obiskali te veselice, a lahko bi rekli s svoje strani tudi to, da mora i država, od-nosno ministrstvo prosvete pod-
preti to mlado društvo in mu omogočiti, da si nabavi klavir. Toliko smo imeli povedati s svoje strani, drugikrat pa kaj več.
❖
Oglas številka 28 z dne 21. februarja 1885
"Moja žena Cajka mi je brez vsakršnega vzroka pokradla vse srebro in druge vfednosti in je pobegnila od mene neznano kam in me je s tem zapustila brez zakonskega življenja protivno zakonom. Zato jo tem potom pozivam, da se v roku 15 dni vrne v svoj zakonski stan in pride k meni, da bova mirno in srečno nadaljevala zakonsko življenje, sicer bom primoran, da se potom sodišča odrešim svojega stanu kot mož.
"Janičije Spasić, trgovec."
Poslano z dne 2. marca 1885. leta Janičiju Foftuni Tako imenovanemu trgovcu, ki pa že sedem mesecev ni plačal najemnine.
' Zet, neroda, kdo bi bral, kar ti pisariš po listih! Mar misliš, da sem ti jaz zato dal svojo hčerko, da jo boš lahko, tiraniziral in razno hudobijo počenjal? Ona je zrasla v dobri in ugledni družini je bila vzgojena s samimi lepimi zgledi, ne pa, kakor ti, ki te ljudje preganjajo zaradi denarja, in če kdo pride v štacuno, se skriješ pod pult in potem: "Caja, prosim te, reci, da me ni doma." Tedaj ti je moja hčerka dobra, kaj ne, galjot! Ni te sram, ker te že vse mesto imenuje "Fortuna," marveč si še tako predrzen, da celo nekakšno srebro omenjaš. Tisto srebro je mo-
je,' brate, in jaz sem ga s trudom in pošteno pridobil, pa se nisem skrival pod pultom. Kar pa praviš kot mož, da si ostal brez zakonskega življenja in da se ti moja hči kar v petnajstih dneh vrne, misliš, da boš s tem plašil! Medvedke ne moreš ustrašiti z rešetom! A ti "Fortuna" blagovoli na sodišče, prej pa plačaj najemnino za sedem mesecev, plačaj Mihajlu sedem in štirideset dinarjev, plačaj Sto-siču tiste obresti, ki si mu jih zažrl; plačaj Popiću dva in devetdeset dinarjev, potem pa pridi na sodišče, da boš še ti terjal nekake pravice. Vidiš, to ti je moj odgovor na tvoj oglas, s katerim zahtevaš od Cajke, naj se vrne k tebi.
Života Hadži-Nastič, branjevec.
Oglas številka 302 llf. julija 1885 Objavljam, da sem v tukajšnjem mestu odprla špecerijsko-manufaktumo trgovino, katero bom vodila pod svojim imenom.
Jclisaveta Spasić in v to trgovino sem vzela za poslovodja svojega moža Janiči-ja s tem, da iz te trgovine nihče ne more terjati vračila za njegove prejšnje dolgove in tudi mož ne more gornje tvrdke zadolževati. To objavljam na podlagi trgovskega zakona. Prevzemam službo poslovodje: Janičije Spasić.
*
Izvleček iz nekega "dopisa z dežele" v nekem beograjskem listu z dne 14. septembra 1885:
". . . In tako, na primer, je mar znano gospodu Vojnemu ministru, kakšno nasilje počenja
podporočnik Radovan nad vojaki tukajšnjega bataljona ?fSil bi že skrajni čas, da gospod Minister premesti podporočnika iz tukajšnje garnizije, kar bi ustrezalo vsemu tukajšnjemu meščanstvu, ker Radovanovih na-silstev ni več moči gledati z lastnimi očmi,"
(Dalje prihodnjič)
PREDLAGA MILIARDO ZA MacARTHURJEV PLAN
BOSTON, 2. aprila. — Znani republikanec Harold Stassen, ki je sedaj predsednik Pennsylvan-ske univerze, je snoči predlagal, da se odobri najmanj $1,000,-000,000 na leto za tako zvani MacArthurjev plan za pobijanje "komunistične nevarnosti" v Aziji.
STRAN 4
enakopravnost
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
—	Vidiš, Gospodu se je zdelo vredno, da mi je v sivih letih dal videti leteči stroj! Saj smo se ga pa tudi ustrašili!
—	Rdečih ni tukaj v bližini, dedek ?
—	Ni, ni, ljubček! Nagnali so jih menda prav nekam za Čir, v kolomaz.
—	Naši kozaki so tudi vstali?
—	Vstali že, vstali, ampak prenekaterega so spet nazaj položili.
—Pobili so ga, se reče.
—	Aaa . . . Moji domači, oče
—	so vsi živi?
—	Vsi. Vi pa izza Donca? Ali ste kaj videli ondukaj mojega Tihona?
—	Izza Donca. Pozdrave sem prinesel od Tihona. No, ti, dedek, popazi na našega ptiča, da se ne bodo smrkolini vtikali vanj, jaz pa — domov . . . Poj-diva!
Pjotr Bogatirjov in njegov spremnik sta odšla. Iz sadonos-nikov, izpod skednjev, iz kleti in vsakršnih brloženj pa so se prikazali preplašeni ljudje, ki so se bili zatekli tjakaj. Tropa je obkrožila letalo, ki je še dihalo s toplino segretega motorja, za-udarjalo po izgorelem bencinu in olju. S platnom opeta krila so mu bila na mnogih krajih prebita s kroglami in drobci izstrelkov. Pošast, kakršne še niso videli, je stala molčečna in vroča kakor pregret konj.
Ded, ki je bil prvi srečal Petra Bogatirjova, je stekel-na cesto, kjer je ležala njegova stara, ker jo je bila podrla groza, hotel jo je razveseljiti z novico o sinu Tihonu, ki je bil decembra zbežal z okrožno upravo. Starice ni bilo več na ulicah. Posrečilo se ji je, da je prilezla v kajžo, se zaklenila v kamro in se hitela preoblačiti: premenja-la je srajco in kiklo. Stari jo je komaj našel in zavrisnil:
—	Petka Bogatirjov je priletel! Od Tihona je prinesel lepe pozdrave! — — in neizrečeno se je raztogotil, ko je sprevidel, da se jijegova stara preoblači.
—	Kaj pa je tebe obsedlo, kljuka stara, da si se šla prenaprav-Ijat? Uh, smrdokavra te pokav-saj! Le komu se te je treba, ko-zača zgurana? Cisto — na otročje ti gre!
. . . Kmalu so v bajto očeta Petra Bogatirjova začeli kapati starci. Vsak izmed njih je vstopil, na pragu snel čapko, se po-križal pred svetimi podobami, spodobno prisedel na klop in se oprl na grčavko. Začel se je po-menek. Jjotr Bogatirjov je srebal iz skodelice hladno, neposne-to mleko in pripovedoval, da je priletel po naročilu donske vlade, da je njegova naloga, vzpostaviti zvezo z uporniškimi go-renjimi Donci in jim pomagati v boju z'rdečimi, s tenft, da bi
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLED ALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno Izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
18131 ST. CLAIR AVE.
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
jim na letalih dovažali strelivo in častnike. Povedal je, da bo kmalu donska armada prešla v napad na vsem bojišču in se spojila z uporniško armado. Mimogrede je Bogatirjov starcem bral levite zastran tega, ker so slabo vplivali na mlade kozake, ki so zapustili bojišče in spustili na svojo zemljo rdeče. Svoj govor je takole končal;
—	. . . Ker pa vas je pamet srečala in ste pognali iz okrajev sovjetsko oblast, vam bo donska vlada prizanesla.
—	Ampak saj imamo, Petro Grigorič, sovjetsko oblast, le komunistov ne. Vidiš, pri nas še nimamo zastave na tri barve, ampak samo rdečo pa belo, je cincaje spravil iz sebe eden izmed starcev.
—	Tudi med seboj v pogovoru naši mladi, ti pasji sini, neubogljive!, drug drugega s "tovarišem" zmerjajo! — je pritaknil drug.
Pjotr Bogatirjov se je namuznil v pristrižene rdečkaste brčice, porogljivo namrščil okrogle modre oči in dejal:
—	Vaša sovjetska oblast je kakor led v zgodnji spomladi. Sonce samo malo posveti, pa že zgine. Ampak podpihavalce, ki so pri Kalaču pobegnili z bojišča, bomo, kakor hitro se vrnemo izza Donca, premlatili!
—	Premlatili, preklemane, do krvi!
—	To je že zmenjeno!
—	Premlatili! Premlatili!
—	Vse od kraja jih prebutati, dokler se ne bodo podelali! — so dobre volje zarogovilili starešine.
Na večer sta na obvestilo konjeniškega sla pridrvela v Sin-gin s spenjeno trojko, zapreže-no v zapravljiček, poveljnik uporniških sil Kudinov in načelnik štaba Dja Safanov.
Še blata si nista otepla s škornjev in površnikov iz hod-ničnega platna, tako čez mero ju je razveselil prilet Bogatirjova, in kar skoraj skokoma sta se zakadila v Bogatirjovo bajto.
Pet in dvajset komunistov, ki jih je serdobski polk izročil upornikom, je pod ojačenim spremstvom krenilo iz Hoprske. ga ustja. Na beg še misliti ni
bilo. Ivan Aleksejevič je šantal v sredi gruče ujetnikov, s tesnobo in mrzenjem pogledoval obraze kozakov spremljevalcev, otopele od hudobije, in premišljal: "Konec se nam bliža! če ne bo sodbe — bo po nas!"
Med spremljevalci so bili pretežno bradači. Poveljeval jim je star staroverec, narednik ata-manskega polka. Prav od začetka, ko so komaj stopili iz Ho-prskega ustja, je ujetnikom velel, da se ne smejo pogovarjati ne kaditi ne spraševati spremljevalcev.
—	Molite rajši, antikristovi hlapci! V smrt greste,, vsaj na zadnjo uro nikar ne grešite! U-u-u! Pozabili ste na Boga! Zapisali ste se nečistemu duhu! Sam bog nas varuj vas je ujel na svoje limanice! — Pa je že dvignil brzostrelni samokres in si predejal spleteno revolversko vrvco, nataknjeno čez glavo.
Med ujetniki sta bila samo dva komunista iz komunistične celice serdobskega polka, drugi, razen Ivana Aleksejeviča, so bili sami prišleki iz trga Jelanske, postavni in krepki fantje, ki so stopili v partijo у času, ko so v trg prišle sovjetske čete, in so služili kot miličniki in predsedniki vaških revolucionarnih odborov, po prekuciji pa pobegnili v Hoprsko ustje in se pripojili k serdobskemu polku.
Poprej so bili skoraj vsi obrtniki: tesarji, mizarji, sodar-ji, čevljarji, krojači. Najstarejšemu izmed njih ni bUo na pogled nad pet in trideset let, najmlajšemu pa dvajset. Jedri, zali korenjaki z velikimi rokami, ki jim jih je bilo ugnetlo naporno telesno delo, širokopleči in močnih prsi, so se na zunaj ostro razlikovali od sključenih starcev spremljevalcev.
—	Sodili nas bodo, kaj meniš? — je šepnil eden izmed je-lanskih komunistov, ki je stopal vštric Ivana Aleksejeviča.
—	Ne verjamem . . .
—Pobili?
—	Nemara.
—	Pa saj oni ne streljajo? Kozaki so tako pravili, se spominjaš ?
5. aprila, 1949.
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
NAZNANILO!
Cenjenim prijateljem in znancem ter rojakom v splošnem naznanjamo, da smo prevzeli od Franka Lisjak in Frances Dragar gostilno
5363 St. Clair Ave.
Prijazno se priporočamo za obisk, ker bomo vedno postregli z najboljšo pijačo—pivom, vinom in žganjem ter okusnim prigrizkom.
Vsak petek, soboto in nedeljo igra dobra godba za zabavo in ples.
Se priporočamo.
TONY in PAULINE JANŠA ter ROSIE KERN
Ivan Aleksejevič je premolk-nil, ali vanj se je kakor igkra na vetru ujelo upanje: "Pa saj res! Težko nas bodo postrelili. Oni, ta sodrga, je postavila krilatico : "Dol s komuno, ropom in streljanjem!" Oni so, kakor se je čulo, obsojali samo na prisilno delo . . Obsodili nas bodo na palice, na prisilno delo. No, saj to pa ni "strašno! Na prisilnem delu bomo presedeli do zime, pozimi pa, brž ko se bo Don utrdil, jih bodo naši spet stisnili!"
Zagorelo je to upanje in ugasnilo kakor iskra na vetru: "Ne, pobijejo' nas! Nasajeni so ko vragi! Zbogom, življenje! . . E, drugače bi bil moral ravnati! Tepel sem se z njimi in srce me je bolelo zavoljo njih . . . Ne bili bi se mi smeli smiliti, ampak bi jih moral biti in iztrebiti prav do korenin!"
Stisnil je pesti, v nemogoč-nem besu razgibal ramena, pri tem pa se že spotaknil in skoraj padel od udarca po glavi od zadaj.
— Kaj pa kriliš z rokami, volčja zalega? Kaj pa, te vprašujem, kriHš s pestmi?! — je
STANOVANJE IŠČE
MLADA DVOJICA
želi dobiti stanovanje v najem na južni strani mesta od W. 25th St. do W. 73rd St., vzhodno od Lorain Ave. 3 ali več sob in tudi garažo če mogoče. Kdor ima za oddati, ali če bo v nedoglednem času imel tako stanovanje, naj sporoči ali pokliče Charles J. Ogrin, 4210 Buckley Ave., Cleveland 13. O., lei.: ME 3411.
zagrmel narednik, načelnik spremljave, in se pognal s konjem nadenj.
Še enkrat je osmodil Ivana Aleksejeviča z žilavko in mu prebil obraz skoz in skoz od na-dočne kosti do ostre brade z jamico na sredi.
—	Koga biješ? Mene udari, ti! Mene! Ta pa je ranjen, zakaj bi njega? — je z drhtečim glasom zavpil eden izmed Je-lančanov, se moledujoče nasmejal, stopil iz skupine, izbočil orjaške tesarske prsi in tako zavaroval z njimi Ivana Aleksejeviča.
—	Tudi ti jo boš skupil! Po njih, rojaki! Bij komune!
Korobač. je s tako silo presekal vojaško letensko srajco na plečih Jelančana, da so zacefra-
Slovenka išče stanovanje
Slovenka z odraslo družino išče stanovanje 4 sob in z vrtom, po zmerni ceni. En dan v tednu vam za to delam, najsibo kakršnokoli hišno delo. Pokličite ob 4. uri popoldne EN.6529
DELO
DVOJICA
dobi delo na posestvu; ženska mora biti dobra kuharica; mož mora biti zmožen dela znotraj in zunaj ter znati šofirati. Električni stroj za pomivanje posode. Morata imeti rada otroke. Pokličite
Chagrin Falls 7462
Splošna hišna dela in kuharica
ženska srednjih let, poštena in zanesljiva dobi dobro službo. Vsi električni pripomočki za perilo. Prijazen, miren dom. 25 minut od Square. Pokličite
Chagrin Falls 8521
le krpe kakor listje, ko se scvr-ke v ognju. Iz rane, iz bliskovito zatekle brazgotine je pritekla črna, zakolna kri in jih omočila # # A
Narednik je sopihal od hudobnosti, mendral s konjem ujetnike, se zaril v sredo mednje in začel neusmiljeno klestiti bikovko ...
Še en udarec je zapel po Ivanu Aleksejeviču. V očeh so se mu zablisnili škrlatnordeči pla-
AVTI NAPRODAJ
1948 Chevrolet Club Coupe
Malo prevožen, originalna zelena barva. Posebni baloon tajerji z belimi stenami; popolnoma opremljen. Privatni lastnik.
Hillcrest 1-475 W
PONTIAC 1946
2 VRATA, RADIO, GRELEC, ORIGINALNA BARVA, NOVI TAJERJI. En lastnik.
ed 0106
PLYMOUTH 1941
v zelo dobrem stanju. Se proda po zmerni ceni. De luxe model, 2 vrata.
Pokličite lastnika na MI 8215
PLYMOUTH 1941
4 vrata. Radio, grelec, prenovljen motor, nov "clutch" in nova baterija. Ta avto je v prvovrstnem stanju. Cena $725.
EV 5708
White Dump Truck 1935
2V^ tonski; dobri tajerji in v dobrem stanju. Sprejme se najvišjo ponudbo.
BR 0862
menčki, tla so se zamajala pod njim in kakor da se je priklonil zeleni gozd, ki je kot obšiv po; krival nasprotni pesknati levi breg.
Ivan Aleksejevič se je s svojo čenkasto roko prijel za streme, hotel' je potegniti iz sedla poživinjenega narednika, toda udarec s topo stranjo sablje ga je prevrnil po tleh, v usta se mu je napihal dušljiv, pust, praskljav prah, iz nosu in ušes mu je udarila kri in ga zapekla-
V NAJEM
GARAŽO
se odda v najem za dva avta; j® tudi pripravna za shrambo (storage); ima lesen pod in strop, električno luč.
Vpraša se na 12733 Longmead Ave., West Per*
HIŠE NAPRODAJ
SHAKER
Zidana hiša za eno družino, G velikih sob. Blizu Lee Rd. Se zamenja.
Lota 40x140 blizu Rapid Transit. Idealna za hišo "Ranch" tipa. WA 3933
SHAKER - FERNWAY
4 spalnice; nanovo dekoriran^ krasna hiša Colonial tipa; veli" zamrežen porč, moderna kopalnica-Blizu Rapid Transit.
Pokličite WY 4207
NAPRODAJ JE HIŠA
za dve družini na 854 E. 236 S*' Euclid, O. Podrobnosti izveste P'"' lastniku v soboto ali nedeljo P"' poldne. Pokličite
RE 4495
MANDEL'S največja pred-velikonočna
in spomladanska RAZSTAVA
NAJNOVEJŠIH VZORCEV VSEH VRST ČEVLJEV ZA CELO VAŠO DRUŽINO
Pridite v našo trgovino ik si oglejte te čevlje sami, da boste mogli ceniti njih prvovrstno kakovost in lično izdelavo vseh najmodernejših čevljev za odrasle kakor tudi za otroke. Vsi vzorci so najnovejše mode.
ZA
OTROKE
m vec
ZA
MOŠKE
$C.95
in več
Imamo v zalogi tudi najnovejše posebne vrste sive, plave m rjave (tan) čevlje za žene in dekleta.
ZA
2ENSKE
$C.95
m vec
Nandel Shoe Store
6125 ST. GLAIR AVENUE
(Lauscheiovo poslopje)
I '