Dopisi. Od Malenedelje. (Veselica) Tukajšaje lepoalovao bralao draštvo je s krajaim šolskim avetoai aapravilo dae 19. maja veselico ia tonibolo na korist uboge aolske dece. Kar se tiče veselice, se je prav sijajao obhajala; vže vsoboto gromeli so aa Cerkovajaku aiožaarji, da se je daleč odmevalo. Grostilaičai proatori gosp. Korošca bili so lepo opleteai ia s primeraimi aapisi okiučaai. Nad hraaioai plapolale so kraane zaatave, sloveaske, cesarske in štajarske. Tudi dva prav lepa siavoloka krasila sta prostor pred hramom; edea z aapisom: ,,Pozdrav Ljutomerški čitalaici," dragi z aapiaom ,,Krepko po strmem potu aaprej!" ia tretji ,,Pozdrav na staiih dooiačib tleh!" Izmed odličaib goatov iz razaih krajev blagovolili so naa s svojim pohodom počastiti gg. Ljutomeržaai ia čitalaičai pevci, ter so aaa razveselili s svojim res prekrasfliai ia izbornim petjem. Posebao pa je gaail ia tako rekoe pretresel srca vsem poslašalcem aavdašeai ia krasea govor g. Freieaafelda o Ijubezai do materiaske beaede ia mile domoviae. Vse obtiastvo je tako rekoč zamakajeao poalašalo a-avdušeae besede izboraega gospoda govoraika, ter ajegov govor z gromovitirai ži- vio klici odobravalo. Dalje spomiajal se je tudi gospod biležnik Slamberger v svojem izboraem govoru zaslug aašega Maloaedeljčaaa pokojaega dr. Razlaga. l'o govorih sledilo je petje ia svirala je godba. Na večer bili so prostori razsvitljeai s krasaobojaiaii laaipijoai ia z umetBim ogajem. Tombola se je precej dobro obaeala, Da je bila veselica tako dobra ia aijajaa, bodi v prvi vrsti hvala vsem, kateri so kaj pomagali k tema ia blagovolili v to svrho kaj darovati; dalje gospodom iz Ljutomera ia gg. čitalaičaim pevcem, kateri so aas s svojim pobodoia počastili ia vsem7 kateri so skrbeli, da se je cela reč lepo v redu vršila. Ako Bog da ia sreča, kaai aaše drnštvo v jeseai samo prirediti poaebao veselico, pri katerej aam je že Baš vrli ia aeustrašeai državai poalaaec g. dr. L. Gregorec obljubil priaostovati. Tedaj aa svidaaje! nJuaior". Iz Slatine. (Amon na vislicah.) Prevzetaost ia baliaaje ae samo tepe. Tako se je pripetilo zaaaemu Amoau. Hotel je Mardolieja, ki ni liotel pred ajira klečeplaziti, aa vislice apraviti, ali rec ae je tako zasukala, da je saBi prišel na aje, Mardoaej pa v ajegovo službo aa kraljevem dvoru. Ošabaemu Amoau podobni so čisto daadanes liberalci z judi vred. Povsod bočejo gospodovati. Kdor pa jim aoče hlapčevati, moral bi s poti, najbolje v kajho. AK zgodi se jim tadi včasi. kakor Araoau. Na Slatini a. pr. je bilo celili 14 liberalaib preaapetnežev v občiaski seji skleailo, da morajo aekateri možje, ki se jim Biso boteli klanjati, s poti iz Slatiae. Pred kratkim ao pa bili vsi ravno zarad tia.tega svojega aklepa v Celji obsojeai iB zdaj morajo pleve, katere 80 zmlatUi iz slame v svojih glavab, debelo plačevati. Še več takib primerljejev. Pred nekaj leti aapravil ai je tukaj g. M. Liischnigg štacuno, da bi si kaj pridobil od sloveaakih ia krščaaakili kmetov. Ali — i-azvea v štacuai — ae more trpeti SloveBcev, posebao pa še dabovaikov ae. Marsikaterega je že v kajho obsodil. No, laai ao mu pa bili štacuao zaprli ia zarad svoje pošteae kupčije zdaj v Celji kašo piba. Šest let je bil na Slatiai ravaatelj g. Greutebriick aekje aa Pruskem rojen. Poslali ao ga bili slatiao prodajat. A bolj kakor s slatino. trudil se je s svojirjoi pomagači vred prodajati tukaj av ojo aemško kultaro, aaše ljudstvo poaeBiiiti ia spriditi. Laai je moral oditi ia zdaj že api z žeao vred pod grudo. Le ,,gavge", ki 80 jib pod ajegovim vodstvom postavili, za sloveaake otroke, aarareč ,,aulfereiaska" šola Bad SlatiBO, še mu dajejo spoaiia. Pa upamo, da bode tudi sedajai ,,šarfribter" po dora. ,,ta mali", z vsemi svojiari pomagači šel prej v krtovo deželo, kakor bodo ljudstvu zavezali sloveaski jezik. Sicer bočejo to šolo šolakema okraju kot javao ljudsko šolo vsiliti. Večje Beumaoati, pa tudi sramote kmetje ae bi mogli atoriti, kakor če bi to šolo sprejeli ia sicer pod pogoji freimavrerskega ,,šulvereiua". Kako za kmete oai prilizljivi gospodi skrbijo ia kako jim pomagajo, razvidite lahko iz tega, da oae deaarje, katere dajo goatje za šolake aameae, mečejo ,,šulvereiau" v žrelo, ae pa, da bi pomagali ataro šolo izplačati. Na to bo dobro opozoriti tudi goate. ,,Sulvereiuu" dajati gotovo ai veakemu Bdobrodelai namen", To o prvih gospodih med Slateačaai, zdaj še pa aekaj o zadnjem med ajimi, o občiaskem beriči. Po vzgledu svojih višjih gospodov živi od Sloveacev ter jib gleda k večemu po atraai. Prebrisaa je tudi po vzgledu svojih goapodov, če ae bolj, saj je poskuail razae sole, pa v vaaki obtičal ter moral za beriško palico prijeti. Ali kaj ,bi t_u pisali apričevalo, aaj dela ajegova govore. To je veadar dosti prebrisaao, da zaa z aekim občiaskim predstojaikom, kojega pisar je bil, v zapečataaem piamu deaarje poalati tako, da aiso, recimo: aa Ptuji s piamom aič kaj zadovoljai, pri tem pa ai bilo piamo kaj poakodovaao. Tega ae zaa vsaki! Zbog te ajegove čudae zaaaosti pa mora tudi veeinoma vsako piamo, katero komu aapravi, biti visoko kolekovaao. Tako je pravila aeka žeaka, ki ai je dajala po BJem piaati na aeko hrauilaico, da je pri ajem bilo za vsako pismo treba 50 kr, koleka, pri drugera aekem pa je zadoatovalo 5 kr. za marko. Takih natempel-tarifov" ae bi imeli več na raz polaganje. Ljudem pa, bi rekli, ae akoraj prav zgodi, zakaj pa hodijo k takiai sveta iskat! No, pa aaj gredo tudi rajši nekateri h kaki ,,šiaterciu po zdravila, kakor k skušenemu zdravaiku. Iz Gradca. G,T r i g 1 a v".) Sloveasko akad. društvo ,,Triglav", priredi na biukoštai poaedeljek 10. juaija t. 1. izlet v Ormož ob hrvaški meji, katerega se udeleži hrvaško-akad. društvo Hrvatska, srbsko akad. društvo Srbadija, poljsko akad. društvo Ognijsko in alovaaako akad. društvo iSlavija. Načrt izleta: Dae 10. junija odhod iz Gradca ob 5. uri 50 miaot zjutrej, prihod v Ormož ob 10. uri 54 miaot dopoldae, aprebod po meatu. banket v čitalaičaib proatorih ob 1. uri popoldae, koacert ob '/26. uri zvečer. Dae 11. juaija izlet k Veliki aedelji ob 8. uri zjutrej, povratek v Ormož ob 2. uri popoldae iu zatem odhod v Gradec ob 4. uri 33 miaot. Spored koacertu: a) 1. Jeuko: Naprej, svira tamburaški zbor; 2. Pozdrav; 3. Towačowsky: Sporočilo, moški zbor; 4. Majer: Hrvatsko prelo, svira tamburaški zbor; 5. Ipavec : V mraku, čveteroapev; 6. Eiaeahut: Stn, moški zbor z baritoa-aolo; 7. Koščica: Vieaac slovaaskili popievaka, avira tamburaški zbor; 8. Triglavaa: Pri paatirakem ogaji, osmeroapev z baritoa solo; 9. Hajdrib: Slava Slovencem, moaki zbor; 10. Sviglia: Poputaica rHrvatake", svira tamburaški zbor. b) Proata zabava. Vatopaiaa za osebo 30 kr. Pri koacertu sodelujejo iz p6sebae prijazaosti tamburaški ia pevski zbor akad. društva ,,Hrvatska" ia pevaki zbor Ormoške čitalaice. Kakor ae razvidi iz občaega zaaimaaja slovaaakib velikošolcev v Gradci ia prijazaega delovaaja Ormoških rodoljubov za sprejem, bode izlet aijajeu, koacert izborea. Zatorej pričakuje ae maogo gostov iz vseh pokrajia sloveaakih ia hrvaških. Iz Ljutomera. (Zaidaričev spomenik.) Z ozirom aa mojo prošajo v ,,Slov. Gospodarja" štvv 17. dolžea aem aazaaaiti, da je č. g. Jaaezu Zaidariču apomeaik aa Ljutomerakem pokopališči že postavljea, ter ae zahvaliti prijateljem ia soaolcem pokojaega goapoda, kateri ae blagovoljao z deaarjem pripomogli, da se mu je zamogel dostojea spomenik aa grob postaviti. Spomeaik — bela piramida iz Poborakega marmorja aa primerai podlagi iz aivega kaaieaa — je atal z vožaiao vred 50 gld.; soaolci pokojaikovi ao mi poalali 32 gld., drugi goapodje 13 gld., oataaek pa ao dodali Ljutomeraki duhovaiki. Ta spomeaik je izdelal g. Ivaa Horvat, kamaoaek v Račjem, ia podpiaaai mu rad dam apričevauje, da je avojo nalogo dobro izvršil, ia kar še posebao povdarjara za prav nizko ceao. Kdor bi kakšai kameuit apomeaik potreboval, svetujem mu, aaj ae obrae do zgoraj imeaovaaega kamnoaeka, ki bode mu goto\o boljše ia ceaeje postregel, kakor marsikateri taji kamaoaeki po aaših aieatib. Vsem goapodom, ki so mi pripoaiagali, jla smo zamogli, tako hitro pokojaerau Jaaezu Zaidarič grobai apomiaek postaviti, še eakrat arčaa zabvala! Ivaa Skuhala, dekaa.