ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva,
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR| FLAG AND TO THE REPUBLIC FORn ]WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-g ]VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICEjj FOR ALL."
VOLUME VI. — LETO VI.	CLEVELAND, O. SOBOTA ( SATURDAY) AUGUST 4, 1923-	___ST. (NO.) 182
Single~Copy 3p.	Eme^d as Second Class Matter Aprif29th 1918. at the Post Office at Cleveland, (X under the Act of Congress of March 3rd 1879.	Posamezna žtevilka 3c.
HARDINGOVO TRUPLO NA POTI V WASHINGTON.
BO DOSPELO V WASHINGTON V TOREK POPOLDNE. — TAMKAJ BO DO SREDE LEŽALO NA MRTVAŠKEM ODRU, NAKAR BO PRIPELJANO ZA POKOP V NJEGOVO DOMAČE MESTO MARION, OHIO.	1
■
San Francisco, 3. avgusta. — Nocoj se je podal vlak, na katerem se nahaja truplo pokojnega predsednika Hardinga, iz San Francisca na svojo dolgo pot preko vsega ameriškega kontinenta,, ki se bo zaključila v glavnem mestu naše republike. Vlak, noseč truplo umrlega predsednika. bo vozil preko dežele skoro brez prestanka štiri dni in štiri noči.
Ko je nocoj zapustil vlak s črnim florota prepreže-ni kolodvor, se je pričela najžalostnejša preko-kontinen-talna vožnja v zgodovini ameriškega naroda. Zgodilo se je že preje v zgodovini amerške republike, da se je njene umrle predsednike vozilo z vlakom, toda .nikdar še ni noben mrtvaški vlak vozil preko tolike daljave.
Potovanje vlaka bo trajalo devetdeset ur in pol. V Washington bo truplo Hardinga dospelo v torek ob pol-dveh popoldne, nakar bo položeno na mrtvaški oder za nekaj časa v Beli hiši, kjer je skoro dve leti in pol zavzemal mesto prvega uradnika dežele, nato pa v Kapitolu, kjer je kot senator šest let zastopal ljudstvo države Ohio.
Truplo bo ležalo na mrtvaš- 1 kem odru v sredo ves dan, proti Večeiu se bodo vršile pogrebne ceremonije, potem pa se bo truplo podalo na cvojo poslednjo j Pot v Marion, Ohio, kjer bo položeno k večnemu počitku v rod- j binski grobnici marionskega pokopališča.
viak; ki vozi truplo pokojnega Predsednika, se bo ustavil na raznih kolodvorih le za toliko ča-sa> da se bo izmenjalo lokomo-'ive.
IJ ive za prevoz trupla v Hns*>'is.ton j pri'p'liii Tlani Predsednikovega spremstva da-nes, medtem ko je na tisoče in tisoče ljudi stalo okrog hotela "Pala ce" ali pa počasi hodilo po hotelskih čakalnicah.
Mrs. Harding je nocoj za kra-tek čas počivala. Tekom dneva je k'la vedno pokonci ter se je giba-okrog predsedniških soban. Ostala je trdna v odločnosti, da Se ne poda pod težo žalosti, to-vprašanje je, da-li bo mogla v*držati tudi tekom dolge vožnje haPram Washingtonu. bliski vlak bo vozil 8kc*i Ohio.
Vlak, noseč trplo predsednika ^"tardinga, bo v pondeljek ob 9. Ur' dospel v Willard, O., kjer je križišče Baltimore-Ohio železnice. V'ak bo zapustil Chicago v pon-jH'ek ob 2. popoldne. Vlak se v Willardu, ki je 60 milj juž-n°2apadno od Clevelanda, za par j^'nut ustavil za izpremembo lo-j *°motjy, nato pa bo vozil naprej ^r°ti vzhodu skozi Akron, Ra-Venno in Youngstown, toda u-s,avil se ne bo v nobenem izmed mest. Prihodnja postaja po ^'llardu, kjer se bo vlak ustavil, v Newcastle, Pa. ^dsednik je čutil da bo umrl. Marion, O., 3. avg. Ust "Ma-|'°n Star", katerega urednik in astnik je bil pokojni Harding °"go vrsto let, je danes prinesel Uredniški članek, iz katerega ,je *a*Vidno, da je predsednik slutil, f ne bo preživel svoje predsednike dobe. List pravi:
Oni, ki so bili v intimnih od-s pokojnim, se skoro ne l^orejo iznebiti občutka, da mu * bilo dano videti v bodočnost, kj-atek čas, predno je nasto-11,1 Predpedništvo, ko je bil čil in ruvcata slika zdravja, jim je po-ec*al. da ne bo nikdar preživel
svoje predsedniške dobe." Oče predsednika silno potrt.
Dr. George T. Harding, 80-letni oče po'>-;nega predsednika je danes skoro popolnoma onemogel kot posledica smrti svojega sina. Ko je .prišla nepričakovana vcot o »mrti, nekaj časa sploh ni prišla nobena beseda od i ttiega .Več ur je sedal, ne da bi se ganil, potem pa je pričel viti roke, ter vzdihati: "Oh, to je grozno, grozno! Moj Bog, War-rena ni več!"
Danes je Marion ves zavit v žalovanje in odprla se ni niti e-na trgovina v vsem mestu. Izreki simpatije.
San Francisco, 3. avg. — Danes je prejemala Mrs, Harding j brzojavke, izražajoče simpatije nad nenadno in nenadomestljivo izgubo od vseh strani sveta. Brzo-1 javke so prihajale v hotel' skozi ves dan. Svoje simpatije sta izrazila dva bivša predsednika, Woo-drow Wilson in W. H. Taft. dalje člani kabineta, governerji župani, vladarji tujih držav ter razne znamenite osebnosti. Predsednik Coolidge v Washingtonu.
Washington, 3. avg. — Predsednik Calvin Coolidge je dosr pel1 v Washington nocoj ob 9. uri ter je nemudoma pričel z izvrševanjem predsedniških dolžnosti. Na kolodvoru sta ga čakala dva člana kabineta, ki sta se nahajala v mestu in pa več sto ljudi, ki so stali popolnoma molče, ko je šel' mimo njih. Coolidge in njegova žena sta se takoj podala v hotel New Willard, kjer je s polkovnikom Sherrillom pričel nemudoma razmotrivati načrte za Hardingov pogreb. Začasno bo Coolidge ostal še v svojem običajnem stanovanju v hotelu, kjer je bival tudi kot podpredsednik.
POLICIST USTRELJEN.
Methuen, Mass., .. avg. Ko je policist A. J. Bower ustavil neki avtomobil, da vzame njegovo licenčno številko, je eden izmed treh moških, ki so se nahajali v avtomobilu, ustrelil nanj, ter ga na mestu ubil. Avtomobil je nato brzo odpeljal naprej. Bower in še neki drugi policist Sta iskala neke bandite, ko sta ustavila avtomobil.
Vtis Hardingove smrti v Evropi.
SMRT JE OSENČILA POLITIČNO KRIZO.
Pariz, 3. avgusta. — Smrt preds. Hardinga se smatra tu za dogodek prvega reda.
Postavila je o ozadje začasno celo politično krizo, ki zamore napraviti konec zavezništvu.
Predsednik Poincare je poslal Mrs. Haiding izraz svoje simpa-tije, povdarjajoč, da se Francija zaveda, da je v Hardingu izgubila enega svojih resničnih prijateljev.
Berlin, 3. avg. — Smrt predsednika Hardinga je jako nepri-I čakovano napravila konec ugibanjem, da-li se mu bo končno posrečilo izvesti konstruktivni svetovni politični program in upanje, ki je bilo dosedaj osredotočeno v Hardingu, se sedaj prenaša na njegovega naslednika. To je temeljna misel skoro vseh člankov, v katerih se razmotriva Hardingovo smrt. Vsi članki so gorko simpatični navzlic splošnemu zaključku, da je Hardingov vstop v Belo hišo značil konec ameriškega aktivnega vdeleževa-nja evropske politike.
London, 3. avg. — Kralj George in kraljica Mary sta poslala Mrs. Harding oseben izraz svojega obžalovanja nad smrtjo njenega soproga. Premier Baldwin je bil jako ganjen nad prejemom vesti o smrti predsednika, katerega je osebno spoznal, ko se je mudil v Washingtonu kot član angleške komisije, ki je prišla, da doseže sporazum glede poravnave angleškega dolga v Ameriki. —-O-
—	Obravnava Whitfielda se je včeraj radi smrti predsednika Hardinga prekinila. Whitfield, ki je pretekli četrtek bil na izpriče-vanju, tekom katerega je povedal, kako se je v nekem "resor-tu" seznanil z Marie Price in njeno materjo, bo danes popoldne nadaljeval z svojim pripovedovanjem. V četrtek je dospel ravno do točke, kjer je bil umorjen policist Griffin. Whitfield je še povedal, da ga je Griffin z revolverjem sunil v rebra, potem pa je bila obravnava prekinjena. Prosekutor Stanton pravi, da se bo od obtoženca zahtevalo, da faktično pokaže, kako se je streljanje izvršilo.
—	Slovenske trgovce se opo-I zarja, da jih bodo v kratkem o-'biskali zastopniki Slov. Doma v 'Colinwoodu radi oglasov. Prosi I se, da jim greste pri njih poslu | čimbolj na roko.
-O—-
SPOR RADI HABSBURŠKIH DRAGULJEV.
Rin j. avg. — Italijanska vlada je posvarila bivšo avsto-ogrs- j ko cesarico Žito, ako proda slo- ! viti florentinski diamant, kar ona j vzpričo svojih finančnih teškoč > grozi napraviti ,tedaj prodaja ne i bo veljavna, ker si Italija omenjeni dragoceni kamen sama lasti.
Ta dragoceni kamen, ki tehta 1 39 J/3 karatov, si je Italija zasi-gurala od Avstrije potom versa-1 illeske pogodbe. Bivši cesar Kari in cesarica Žita sta ga vzela seboj, ko sta pobegnila iz Avstrije ter ga imela tekom bivanja v Švici zastavljenega.
Vlada je tudi obvestila Žito, da želi pridržati kot svojo trajno last rokopise znamenite knjižnice v Modeni in druge predmete, pripadajoče tuskanski kroni, ki so bili poslani na Dunaj v osemnaj-jstem stoletju.
Koliko Jugoslovanov ima ameriško državljanstvo.
i Statistični urad (Bureau of I Census) je pred kratkim objavil j zanimive podatke o naturalizira-; nih državljanov Združenih dr-ižav na podlagi ljudskega štetja od leta 1920. V tem letu je živelo v Združenih državah 13.712. 154 tujerodcev obeh spolov. Od ' :e je bilo 47.2 odst — skoraj po-! lovita — naturaliziranih. V okroglih številkah je bilo skoraj G milijonov in pol naturaliziranih državljanov, čez 1.200.000 inozemcev s prvim papirjem, 5,200.
000	inozemcev brez prvega pa- • pirja in v 790-000 slučajih sc manjkali podatki o državljanstvu.
Ta statistika porazdeljuje tu-jerodce tudi po inozemskih državah, kjer so se rodili. Kar se , tiče Jugoslovanov, se je opetova-no omenilo, da uradni podatki zadnjejga ljudskega štetja niso glede njih zanesljivi. Znano je zakaj. Zadnje ljudsko štetje se j je vršilo sredi velike politične , zmešnjave, sledeče tik po vojni, in premnogo ljudi, rojenih v Ju- j goslaviji, je šlo napolnjevat rubrike pod "Avstrijo". Tragičnost , tega nesporazuimljenja obstoja ] v tem, da dočim so ti ljudje za- ( res prišli iz predvojne Avstrije, } se danes napolnjujejo statistike j sedanje male Avstrije, ki je popolnoma nekaj drugega.	,
Ljudsko štetje od 1. 1920 na- : vaja 169,.oaf^voj-nih v -Tijsgo-- . slaviji, in sicer 114,750 moških in 54.687 ženskih. Od teh je bilo 42.686 naturaliziranih.
Bolj zanesljivi so podatki v od stotkih- Odstotno razmerje glede državljanstva bi bržkone o- 1 stalo isto, tudi če bi bili vsi pravilno navedeni.
•Izmed vsakih 100 tujerodcev , obeh spolov, rojenih v Jugoslaviji, je bilo 25.2 od3t. naturali- , ziranih ameriških državljanov, 17 odst. je imelo prvi papir, 55 odst. je bilo inozemcev brez prvega papirja in glede 2.8 odst. ni bilo državljanstvo navedeno. Iz tega se daje soditi, da je četrtina vseh priseljencev iz Jugoslavije ■e dobila drugi državljanski papir.
To razmerje ni posebno ugodno, kar se tiče naturalizacije, a-ko ija primerjamo z dru£«ani narodi. Poglejmo na odstotek na-turaliziranh tujerodcev iz nekaterih drugih držav: Švedsko — t>9 odst., Angleško — čez 63 odst., Francosko skoraj 57 odst-, in izmed centralno-evropskih držav : Nemško — skoraj 73 odst., Cehoslovaško — skoraj 46 odst., Avstrija —skoraj 38 odst., Ogrska — čez 29 odst., Poljska —28 odst. Romunska izkazuje čez 41 odst., Rusija čez 40 odst. in Ita-j lija 28 odst.
Za ameriškimi Jugoslovani | stoje v tem pogledu le tujerodci. | iz sledečih evropskih držav: I Turčije, Grške, Portugalske, Španije in Albanije, ki ima najmanjše razmerje (7.4 odst).
Kakor znano, se ne more nih-i če naturalizirati pred 21. letom-V zgornjih podatkih so vključeni vsi tujerodni prebivalci, torej tu
1	di tujerodni otroci, ki so postali državljani vsled očetove naturalizacije. Ali ako jemljemo v o-
i zir le one .tujerodce iz Juigosla-j vije, ki so bili 1. 1920. čez 21 let I stari, ostane razmerje približno enako.
Ljudsko štetje je 1. 1920 navedlo 155-956 tujerodcev, rojenih v Jugoslaviji, ki so bili čez j 21 let starosti. Od teh jo bilo 38. |
Mussolini se boji.
FAŠISTOVSKI POGLAVAR
ČUTI, DA JE ZAZNAMOVAN S SMRTJO.
New York, 2. avg. — Henry Walter, predsednik Atlantic Coast Line ter Luoisville and Nashville železnice, ki se je pravkar vrnil iz Evrope, poroča, da se fašistovski poglavar Mussolini neprestano boji, da bo napaden in umorjen.
Walter pravi, da se Mussolini boji, da bo smrt prekrižala njegove načrte za "rešitev Italije".
"Največja želja Mussolinija je vrniti železnice v roke privatnim lastnikom, "pravi Walter, "toda 'ne veruje, da se mu bo to kdaj posrečilo, kajti opozicija proti temu koraku je prevelika."
-O- t
Nemško posojilo^
BO RAZPISALA NOTRANJE
POSOJILO ZA 500,000,000
ZLATIH MARK.
Berlin, 2. avgusta. — Nemška vlada je sklenila razpisat novo notranje posojilo 500,000,000 zlatih mark, pravijo današnja poročila iz uradnih virov.
Posojilo bo temeljilo na obstoječi vrednosti ameriškega dolarja ter bo prosto vseh davkov. Garancijo za obresti kot tudi kapital bo obstojala iz vse nemške industrije.
Da se poskrbi za izplačevanje obresti od posojila, se namerava nekoliko povišati dohodninski davek.
--O-
LLOYD GEORGE PRIDE V AMERIKO.
Toronto, 2. avg. — V tukajšnjih baptistovskih krogih se je danes izjavilo, da bo bivši angleški premier prišel še to jesen v Kanado in Zedinjene države, ter da bo dne 14. oktobra imel nagovor pred "World Brotherhood" kongresom. Poroča, se, da bo tedaj Lloyd George obiskal tudi mesta Detroit in New York.
— Najvišja temperatura predvčerajšnjim je znašala 85 stopinj, toda navzlic temu ni bilo poroča-nih nikakih smrtnih slučajev v mestu.
SLOVENCI POZOR!
V novem poslopju S. N. Doma so za oddati samo še trgovini št. I in 2 ter po teh dveh povprašujejo trgovci drugih narodnosti. Direktorij S. N. Doma je, zavedajoč se svoje narodne dolžnosti, sklenil, da se bode do 15. avgusta oziralo samo na ponudnike Slovence, pozneje pa se bodo trgovini oddali onemu, kj popraša zanje. S.edaj je zadnji čas, da se naši rojaki pobrigajo za ti trgovini in jih vzamejo v najem, da se ne bode pozneje reklo, da so se oddale trgovine drugim narodnostnim, ki bi s konkurenco škodile domačim trgovcem, ki so prispevali za to poslopje. Ne dlašajte, ampak si oglejte prostore, dokler so še na razpolago in si jih zagotovite sami ter tako koristite sebi in našemu Narodnemu podjetju. —Tajnik.
816 naturaliziranih državljanov, j torej 24.8 odst. — kar je približ-1 no četrtina. Zanimivo je dejstvo,j da je razmerje naturaliziranih j državljanov večje med ženska-j mi kot med moškimi.
Pri moških čez 21 let starostij je to razmerje znašalo 21.4 odst. j pri ženska pa 32.7 odst. To je : bržkone raditega, ker je veliko j manj žensk, a mnogo izmed njih i poročenih z ameriškimi držav- j | ljani.
POINCARE MISLI DA JE ANGLIJA IZGUBILA POGUM.
PARIZ SE MALO BRIGA ZA POGAJANJA, KI SE I-MAJO PRIČETI Z ANGLIJO.
Pariz, 3. avgusta. — V Parizu obstoja prepričanje, da je Anglija izgubila pogum, ker ni izpolnila svoje grožnje, da bo pričela neodvisna pogajanja z Nemčijo .Po mnenju Francije se reparacijski problem danes nahaja prav tam kot se je nahajal, predno se je premier Baldwin zavzel delovati za poravnavo.
Pariz vsled tega smatra pogajanja, ki se imajo v kratkem zopet pričeti z Anglijo glede reparacij in Ru-hra za stvar manjše važnosti. Važnost se pripisuje tukaj le preiskušnji nemške pasivne rezistence v Ruhru. Francoski odgovor na zadnjo angleško noto, ki je bil nocoj tukaj Objavljen, kaže, da Poincare odločno stoji na stališču, da mora Nemčija najprej odnehati s pasivno rezis-tenco v Ruhru, potem šele se bo mogoče znjo pogajati glede odškodnine. Dalje, da smatra Francija predlog za mednarodno odškodninsko komisijo za past, v katero se ne bo nikdar podala._______
Clevelandske novice
—Razstrelba v rudniku. Pri
razstrelbi plina v bližini Powhatan, O. sta bila precej hudo opečena brata William J. Maher, 27, in Daniel Maher, 25, iz Clevelanda. Brata sta si ogledovala rudnik, ko se je eksplozija nepričakovano pripetila. Poleg njiju je bilo littekodovanih tudi par .ielavcev. Thomas Maher, i j j predsednik Maher Mining Co. se ie nemudoma podal ob stran svo Jjih sinov. Od začetka se je misli-o, da bosta ponesrečena brata o-krevala, toda opekline so bile tako hude, da jim je včeraj podle-?1 starejši brat, mlajši pa se na-laja v kritičnem položaju. Trije drugi moški, ki so bili opečeni ob isti priliki, so P že izven nevar-aosti. Truplo umrlega bodo pre peljali na dom, 11225 Harbor View Rd., Lakewood. Uvedlo se bo natančno preiskavo, kako /je prišlo do eksplozije. Dva vrhov-jna uradnika rudarske unije sta izjavila potem, ko sta {govorila z večimi rudarji, da so imeli člani inšpekcijske partije odprte sve-tiljke, ko so šli v predor.
—Petnajst oseb utonilo. Tekom letošnjega poletja je utonilo v Clevelandu že 15 oseb. Petnajsta žrtev je 141etni George Kolonsek, 2314 E. 84 St. Utonil je v četrtek popoldne, ko se je podal z večimi tovariši in svojim starejšim bratom v Gordon park. Dečki so ga pogrešili šele čez kake P°1 ure P° nesreči, in še tedaj so mislili, da je kje v parku. Po dveurnem brezuspešnem iskanju so obvestili obrežnega čuvaja- Ta je kmalu našel dečkovo utopljeno truplo.
—Prosekutor Stanton oKraden.
Okrajnemu prosekutor ju Stan-tonu je bilo ukradenega iz njegovega stanovanja na 10225 Clifton Rd. $2.300. Denar je izginil iz kuhinjske mize, kjer je ležal v usnjati denarnici Mrs. Stanton, za časa, ko je bila ona odsotna iz kuhinje. Uzmoviču, ki je še jako mlad, in sicer star šele devet let, se je prišlo na sled. V neki sladščičarni je hotel iz-| menjati $100 bankovec, kar je i pač zelo čudno za takega fantička. Prijeli so tudi njegovo ma-1 ter, ki pa pravi, da ji je prinesel i deček samo $200 in da ne ve o | ostali vsoti ničesar.
—Ob vhodu v zvezno rezervno banko bo postavljen velik bro-| nast kip krepkega kovača s pred i pašnikom. Kovač sloni na velir | kanskem kladivu. Kip ima pred-I stavljati energijo celega okrožja,
kateremu bo služila banka v trgovskih in drugih poslih-—Kasno se je spomnil. W. W. Flick, star 80 let, veteran iz civilne vojne je vložil včeraj tožbo za razporoko od svoje žene, v kateri jo dalži surovosti. Mož živi v Bedfordu- Pravi, da je žena neko noč odprla plin v njegovi spalnici.
—"Kraljica" je pričela jesti. Tifinja "Queen", ki je dospela v cle\ .indski zverinjak zadnji četrtek,"se je včeraj že toliko udomačila, da je pričela jesti. Žival je stara štiri leta, tehta okrog 200 funtov ter ima krasne črne lise na rumenem kožuhu. Mesto jo je kupilo od Ha|genbeck Bros. Co. v New Yorku, ki jo je šele pred kratkim dobilo iz Indije.
— Delavske parade ne bo.
Na Sfeji tukajšnj delavske federacije zadnjo sredo je bilo enoglasno sklenjeno, da se letošnja parada na Labor Day opusti. Izjavlja se, da je premalo časa za povoljne priprave. Federacija si je izvolila na seji tudi novega predsednika za bodoče poslovno leto, in sicer je dobil največ glasov Harry McLaughlin, poslovni zastopnik karpentarske unije. Izjavil je, da je konzervativen v delavskem gibanju in da ostane tak še tudi v bodoče. Glede stavk je dejal, da jih bo preprečeval, ako bo le mogoče, ker zahtevajo prevelike žrtve od delavcev kot od delodajalcev. —Dva težka konja sta bila včeraj na mestu ubita, ko se je udr-la cesta, po kateri sta peljala yoz kamenja, in sta se skupno z vozom pogreznila v kakih 70 čevljev globoko brezdno. Nezigo-da je pripetila ob vznožju Webb rd. v Lakewoodu. Voznik Samuel Cole je na srečo še pravočasno skočil z voza. —Jutri dopoldne se vrši pri Dan Stakiču seja direktorija Slovenskega Delavskega Doma v Collinwoodu. Važno je, da je vsak član direktorija prisoten. —Ubit v avtomobilski koliziji. Na križišču Perkins Ave. in E. 40. St. so treščili vkup včeraj 3 avtomobili. Pri tem je bil vržen Harry A. Wyatt, 32, 2063 W-83 St., ki se je peljal pri M. R. Arnoldu, ki je povzročil nezlgodo, ob avtomobilsko šipo ter bil nevarno obrezan. Steklo mu je prerezalo vrat tako nevarno, da je *umrl takoj, ko je bil pripeljan v bolnico. M. R. Arnold, 612 Eddy Rd. je bil aretiral in obtožen uboja. Vozil je namreč z veliko brzino, ko se je peljal po E. 40 St- in se bližal Perkins Ave.
STRAN. 2, "	r ' "ENAKOPRAVNOST* ~	AUGUST 4th, 1923.
^Enakopravnost"
ISSUED EVEKY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
Owned and Published by:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES?"
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. S mo.	S2.00
Cleveland, Collin wood. Newburch by mail.......1 year $6.00. 6 mo.	$5.50
3 mo. $2.00.
Umted States ......................I year $4.50, 6 mo. 2.75. 3 mo.	82.00
Europe and Canada .......................... 1 vesr $7.50. 6 mo.
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c.
Lastuie in izdaia trs Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družb«.
641S ST. CLAIR AVENUE
CLEVELAND, O. SOBOTA (SATURDAY) AUGUST 4, 1923. d ,104	Randolph 5811
OB IE DNO.
V Albany se je ta teden razbila konferenca za politično akcijo, katero so tvorile železničarske organizacije, razne progresivne strokovne unije, farmersko-delavs-ka delegacija in pa zastopniki socijalistične stranke. Do razkola je prišlo, ko so konzervativci od železničarskih organizacij prišli na dan s starim Gompersovim programom, da se organizirano delavstvo še tudi v bodoče izroči na milost in nemilost starima meščanskima strankama, medtem ko zastopniki farmer-laboritov, progresivnih u-nionistov ter socijalistov tega seveda niso hoteli sprejeti, temveč so urgirali neodvisen političen nastop ameriških delavcev in farmerjev v American Labor party, ki naj bi bila organizirana po vzorcu angleške stranke istega imena.
Progresivci in sccijalisti so konvencijo zapustili, ko so videli, da je bil napad nanje vprizorjen z zlobno pre-! mišljenostjo od strani par demokratskih politikašev, ki so se vtihotapili na konferenco, da delajo razdor med de- j lavskimi delegati ter pomagajo Gompersu v njegovem! prizadevanju; da se ameriške delavstvo obdrži v politični temi. Razbitje te konference tvori značilen komentar za zrelost oziroma nezrelost ameriškega delavstva na vzho-j du. Prav dobro potrjuje tudi izjavo, katero je izustil na lanski konfefenej za progresivno politično akcijo, ki se je vršila v Clevelandu preteklega decembra, senator Wheeler iz Montane. Dejal je namreč da je tam na zapadu dosti bankirjev, ki so bolj progresivnih misli kot pa nekateri "delavski" voditelji na vzhodu.
Ako niste preveč kratkega spomina, se še prav gotovo spominjate kako se je par let nazaj zaklinjalo delavce po kapitalističnih časopisih,da naj "producirajo", ker drugače bo ves svet šel k vragu. Tudi na farmerje se je apeliralo podobno. — Zdaj pa je prišlo do ravno obratnega. Farmer ji imajo toliko žita, da ne vedo, kam ž njim. Bankrctna Evropa ga ne more pokupiti in v Ameriki se tudi ne more vsega porabiti. Farmer stoji pred krizo in v obraz mu strmi bankrot. Reakcija tega stanja se je pokazala, ko so farmerji in delavci tako temeljito porazi- j li republikanca Preusa, ter z ogromno večino izvolili v j senat švedskega farmerja Magnus Johnsona. Ta novo-! izvoljeni farmerski senator bo namreč od vlade zahte-5
val, da vlada ustanovi posebno korporacijo, ki bi od farmerjev po primerni ceni pokupila pšenico ter jo nato prodajala konzumentom.
Ta načrt pa se prav nič ine dopade velikim državnikom, špekulantom in kapitalističnim urednikom, ki se že desetletja redijo na račun tarifov, posebnih subsidij, , vladnih podpor in drugih takih privilegijev. Najboljši nasvet, ki ga morejo dati farmerjem, je, da naj omejijo produkcijo, to je, da v prihodnjem letu posejejo manj zemlje s pšenico.
"Omejitev produkcije" ni povsem .nova pesem. Tudi v mestih jo slišimo dostikrat. Clevelandska trgovska zbornica jo vedno prav vztrajno poje. Ali se spominjate, kako se v vsaki "open shop" gonji besni proti delavskim unijam, češ, da "omejujejo produkcijo". — Na eni strani se kmeta naganja, da produkcijo žita omeji, na drugi pa preklinja organiziranega delavca, ker baje "omejuje produkcijo." — To je logika, kaj! — Ah, to so vam kapitani industrije, oblikovalci javnega mnenja ,učitelji ter varuhi predragega naroda!
Dolžnosti so razne vrste. Nekateri imamo take dolžnosti, drugi zopet drugačne. Ena dolžnost pa je vsem Slovencem in Slovenkam v Clevelandu skupna, ako sploh hočejo biti vredni slovenskega imena. To je dolžnost napram našemu S. N. Domu. — Ako v tekoči kampanji S. N. Doma še niste podpisali nobene delnice, tedaj te svoje dolžnosti še niste izpolnili.
ŠKRAT.
Mestna zbornica obrača, župan Kohler pa obrne.
-O--
i Svet je perpetuum mobile — i vedno se vrti v isti neumni sme-! ri.
-O-
Nekateri ljudje, imajo srečo, na primer Calvin Coolidge.
-O--
Moški, ki je preplaval jezero ! Erie,i a>rav3, da se isedaj boji' piti vodo vsled strahu, da bo moral zopet plavat v njej. Svetujemo mu, da pije vino, seveda, če ga ni strah.	(,
-O-
V zlgodovini se vse ponavlja.-* Včerajšnja Nemčija je današnja Francija, ali obratno.
-O-
Gospod Lojze govori o cucljih-On že ve, saj flašca se ga še vedno zvesto drži.
' Kadar bo sila velika, naj se zopet zaupno obrne na "Grilč-ka'', kateremu cucelj brez flaš-ce prav nič ne koristi. — Živela kolegijalna solidarnost!
i -
j Lojze postaja "every day in
• every way" bolj pameten in pa-' meten. Pravi, da nam ne bo eno
leto nič odgovoril. Pretekle skušnje so |ga pač izučile, da je molk zanj najboljši, kadar pride pod našo krtačo.
V današnjih modernih časih se prav često sliši sledeči pogovor med zaljubljencema:
"No, kdaj pa mi boš dal zaročni prstan?"
"Počakaj dragica, da ga dobim nazaj od svoje prejšnje zaročenke."
Kaznjenec se je pazniku nekaj odgovarjal, nakar mu je ta velel:
"Ti falot, ali boš držal jezik za zobmi?"
"Kaj pa se repenčite, gospod paznik? Vas lahko odpuste iz službe vsak dan, jaz imam pa dvajset let garantiranih."
-O-
Iz stare domovine.
Himen.
Poročil se je v Ljubljani magistralni koncipist Heribert Svetel z (gospodično Ljudmilo Cer-makovo, učiteljico v Ljubljani.
Justifikacija v Osjeku.
Kakor poročajo iz Gsjeka, se je tekom meseca julija izvršila justifikacija Ivana Pajanka, ki je v sporazumu s svojo ženo urno ril svojo 151etno hčerko. Mati, ki
je sodelovala pri umoru, se je v zaporu obesila. Zadnja usmrtitev se je izvršila v Osjeku pred šestnajstimi leti.
-O--
KAMPANJA
SLOV. NAR. DOMA V CLEVELANDU, O.
Z današnjim dnem pričnemo s priobčevanjem onih delničarjev, ki so v tekoči kampanji podpisali na novo delnice. Ako kdo zapazi, da ni njegovega imena vpisanega ali da je kaka pomota glede delnic, naj se takoj zglasi pri tajniku S- N. Doma, da se pregleda zapiske in morebitna pomota popravi.
Okraj št. 1 & 2. — E. 26. 30. 31. 32. 33. 34. 36. in 38. St. St-Clair Ave., Hamilton Ave. in Lakeside Ave. Kolektorja: Josip Trebe:- in John Primožič. Delnice so podpisali: John Primožič, Josip Trebeč in Frank Sodnik, vsak j po eno.
Okraj št. 3- —E. 39. in 40. St., St. Clair Ave., Lakeside in Hamilton Ave. Kolektorja: Frank Vidmar in Josip Tonejc. Delnica so podpisali: Josip Setina 5, Jos. Mrvar, Jos. Ubič, Frank Kmet, Frank Zot, Louis Knaus, Frank Marinko, Josip Žganj ar in Josip Hrovat, vsak po eno.
Okraj št. 7. — E. 53. Str. & Spencer Ave- Kolektorja Jakob Požun in Andrej Keržišnik, Po eno delnico so podpisali: John Ladiha, Valentin Šibenik, Mike Pikš, Jakob Kolman in John Mr-har.
Okraj št. 9., 17. & 18. — Luther Ave., White Ave., Dibble Ave. E. 57., 58., 60., 61-, 65., 66. & 70. Str. onkraj Superior Ave. Kolektorja: Frank Svigelj in j Jakob Plemelj. Po eno delrfico so podpisali: Anton Golob, Frank Knez, Jennie Klopčič, Mary Klop čič, Frances Klopčič in Jakob Lunder, mlajši.
Okraj št. 10 in 11.— St. Clair Ave- od E. 53. Str. do E. 55. Str., E. 54. & 55. Str., Lake Court, Keiper Str. & Marquette Str. Kolektorja: Frank Zorich in Fr. Jaklich. Delnice so podpisali: Josip Brodnik 5, Dominik Lušin, Martin Klobčič, Martin Racicič. Mike Ausek in Jos. Stovanja po eno delnco. Anton Colarič pa je daroval $5.00.
Okraj št. 12- — Carry Ave. & E. 61. Str. od St. Clair Ave. proti jezeru. Kolektorja: Josip Zigonc, Jos. Grebene, Frank Mahne, Peter Banich, Frank Obr-man, John Kovačič, John Pcn-gov, Louis Hqnikman, Frank Palčič, John Ivančič, Josip Sav--
rič, Jos. Likovič, Frank Grebene i)? Josip Koporc po eno delnico.
Okraj št. 8. — Stanard in Homer Ave. Kolektorja Frank Mik-sa in Louis Turk. Delnice so podpisali: Mike Sušteršič 2, po eno pa Kari Vertovšnik, Matevž Vertovšnik, Josip Samsa. Steve Petek, Josip Kocjan in Josip Rant.
Okraj št. 13. —E. 62. & 63. St. od St. Clair Ave. do jezera: Kolektorja: John Javornik in Fr. Meserko. Delnice so podpisali: Josip Maurich, Tomaž Klun, Fr. /Meserko po eno delnico, Anton Flaganel 2 delnici. Mr. Jernej Knaus pa je daroval $25.
Okraj št. 14. — E. 64. Str. od St. Clair Ave. proti jezeru, Spil-ker Ave. in Metta Ave. Kolektorja Feliks Str umbel j in Math Krn- Delnice so podpisali Josip Valenčič, Anton Zakrajšek, Ka-rolina Klančar, Mike Gosgnach, John Zalar, vsak po eno delnico.
Okraj št- 15. — Addison Rd. od St. Clair Ave. proti jezeru, JunniuU'Ave. in E. 66 Place. Kolektorja: Josip Modic in Matevž Mesec. Delnice so podpisali: Peter Bukovmk 3,~ Frank Zakrajšek. (Frank Suhadoiniik in Frances Furlan po 2, Frank Klaus, Anton Prime, Emry Križ-man, John Markich, Frank Moro, Andrej Bajt, Martin Rogel, Frank labe, Frank Salmič, Louis j Cernetig, Mike Vidic, Lcuis Vi-j die, Olga Vidic, Mary Vidic, Ma-j tevž Mesec, Josip Medic, vsak po ; ' eno delnico.
Okraj št. 19. — E. 58. & 59. Str- od Prosser Ave. do Superior Ave. in Prosser Ave. Kolektorja: Josip Znidaršič in Frank Po-har. Delnice so podpisali: Andrej Možek, Fr. Paulovič, Math Zulich, John Pešec, Josip Vid-i rich, Josip Znidaršič, Anton Jan-čigar, John Petrinčič in John Gruden, vsak po eno edlnico.
Okaj št. 20. — E. 58. Str. od St. Clair Ave. do Bonna Ave. in Bonna Ave- od E. 55. do Norwood Rd. Kolektorja: Josip Pod-bevšek in Mary Grill. Delnice so podpisali: Anton Koren 2, Anton Gregorič, Jernej Alič, Mary Kushlan, Frank Kolenc, vsak po eno.
Okraj št. 21. — E. 60 Str. od St. Clair Ave. do Superior Ave. Kolektorja: August Grobolsek in Anton Jankovich. Delnice so podpisali: John Znidaršič, Maks Habinc, Josip Pureber, Josip Gimpelj, Anton Filipič, vsak po eno in Jakob Jerina 2.
(Nadaljevanje prihodnjič-)
Oglašujte v Enakopravnosti!
POZIV!
Članice društva "Svobodomiselne Slovenke" št. 2 SDZ se o-pozarja, da se vse brez izjeme vdeleže redne mesečne seje dne 9. avgusta.
Sestrski pozdrav F. S.
AVTOMOBILI NAPRODAJ.
Overland - Roadster, model 1923 Essex - Touring	" l^23
Pullman - Touring " W18
Buick, mali Touring Chandler - Touring " 1°.17 Ford - Touring	" I922
Ford - Tourinig " 191J Ford - Dovaževelni truck " 191'
Elyria Auto Repair & Welding Co.
6512 St. Clair Ave. SOMRAK & MRHAR
Randolph 7783
BANJA NEKOČ "RAZKOŠJE"
Banja ni še tako stara stvar. Prva banje je bila postavljena V Združenih državah v Cincinnati leta 1842. Odkrita je bila od njenega lastnika po precejšnjih ce" remonijah na božični dan. hodnji dan pa so jo listi denun«-rali kot razkošje, kot nedemokratično in neameriško stvar, ravno tako, kot se je nekoč smatral0-i plin, elektriko in telefon za r®2' košja". Kasneje se je v Virgin' naložilo na lastnike kopal"1 banj $30 letnega davka in vsled tega, jo je imel le malo kdo. Da nes mora imeti pa že vsako naj , cenejše stanovanje kopa'i!f^' kajti vsi poznamo vrednost tero ima kopanje za naše z ivje. Toda naše telo mora h'" i prano tudi od znotraj in V tem žiru vam da Trinerjevo	j,'
Vino najboljšo postrežbo-
vi	ie 0-
sli vam želodec in drobovje, J
hrani čisto, pomaga prebavil P
I ostri tek in tekom vročih
dni vas napravi mnogo bolj u
bne. Mr. George Kossa, VirS«^
Minn., se je kratko in prijetn° ^
razil 6. julija: Trinerjevo GreD
•	j _ svo-
Vmo je prav gotovo vredno ^
jega denarja, je dobro za z
vje." Vaš lekarnar ali trgoV^aS.
zdravili je ima v zalogi za «
Poskusite tudi Triner's "
Cream, Triner's Headache _
ders in Triner's Corn ReITie "
katere boste našli zelo uspesn
KARL MAY:
WINNETOU
RDECI GENTLEMAN
"Kaj naj pa storim?" vpraša naselnik ponižno, ker jih je nekaj zvedel od slavnega Apacha.
"Nič, prav nič," odvrne. "Jaz in moj prijatelj Old Shatterhand se hočeva pogoditi zate. Če se ravnaš po najinih besedah, se ti prav nič ne zgodi."
Vos ta govor se je vršil tako hitro, da je preteklo komaj nekaj minut. Ja£ medtem pri oknu in gledam v mesečno noč, da opazujem gibanje Okanandas. Nobenega ne vidim. Plazijo se od daleč do hiše, da se prepričajo, da se jim ni ničesar bati. Zdaj pride Winnetou k meni in me vpraša:	j-;^Jj
"Ali jih že vidi moj brat?"
"Še ne," odvrnem.	r te $
"Ali se strinjaš z menoj, da ne pobijeva nikogar?"
"Popolnoma. Naselnik jim je ukral zemljo; mogoče tiči še kaj druzega poleg."
"Skoro gotovo. Kako pa naj se ravnava, da jih preženeva, ne da bi se prelivala kri?"
"Moj brat Winnetou ve to tako dobro kot jaz."
"Old Shatterhand ugane vedno in povsod moje misli. Jcdnega izmed njih vjameva."
"Da, in sicer tistega, kteri pride pred vrkta pris-luškovati. Ali ne?"	# ?	ff
"Da. Vsekakor pride jeden izmed njih, da se pre-
priča, kako je v hiši; tega vjameva."
Greva do vrat, odmakneva zapah in jih odpreva tako, da so komaj za dva prsta odprta; to zadostuje, da vidiva, kaj se godi zunaj. Precej časa mine. V hiši je popolnoma temno in mirno. Nikdo se ne gane. Kar slišim prihajati ogleduha; slišim ga pravzaprav ne, nego čutim. Pri vsakem westmanu se namreč Razvije neki poseben čut, kteri je zanesljivejši kot uho. Trenutek pozneje ga že vidim. Leži na trebuhu in se plazi do vrat. Kar dvigne roko in jih potiplje. Jaz jih v trenutku odprem, skočim nanj in ga primem z obema rokama za vrat; začne se braniti. Bije z nogami in giblje z rokami, a ne spravi nobenega glasu iz sebe. Dvignem ga in ne-sem v hišo, nakar zapahne Winnetou vrata.
"Užgite, Mr. Corner!" pozovem naselnika. "Hočemo videti, koga imamo."
Naselnik uboga takoj in prižge lojevo svečo. Posveti v obraz Indijancu, kterega sem spustil za vrat, a ga držim za rame.
"Rjavi konj', glavar Okananda-Sioux!" zakliče Winnetou. "Moj brat Old Shatterhand je vjel dober pleh!"
Indijanec bi se bil pod rr^ojimi rokami kmalu zadušil. Dihne nekolikokrat globoko in pravi nato obupno:
"Winnetou, glavar apaški!"
"Da, to sem," odvrne. Poznaš me, ker si me že videl. Ta tukaj pa ni še stal pred tvojimi očmi. Ali si že slišal ime, kterega sem izgovoril pravkar?"
"Old Shatterhand?"
"Da; on je to. To si itak čutil, ker te je on zgrabil in privlekel, ne da bi se bil mogel braniti. Ti si v naši oblasti. Kaj misliš, kaj narediva s teboj?"
"Moja slavna brata me bodeta izpustila, da odi-
a-" • T: ?Ji:f;IlM10SUlHMl
"Ali res misliš tako?"
"Da."
"Zakaj ?"
"Ker niso vojniki okanandški sovražniki Apachov." "Oni so Sioux! Mi smo pred kratkim napadli Pon-cas, kteri pripadajo temu plemenu."
"Mi nimamo nobene zveze ž njimi."
Tega ne smeš reči Winnetouvu. Jaz sem prijatelj vseh rdečih mož; toda kdor je krivičen, to je moj sovražnik, pa naj pripada kteremu plemenu hoče. Če trdiš, da nimate nobene zveze s Poncas, potem govoriš neresnico. Jaz vem prav dobro, da se niso Okonandas in Poncas nikdar bojevali med seboj in da so baš zdaj v tesni zvezi. Tvoj ugovor ne zaleže torej mojima uše-soma. Vi ste prišli, da napadete tega bledoličnika; ali misliš, da trpiva kaj tacega z Old Shatterhandom?"
Okananda gleda nakej trenutkov temno pred se in praša nato:
"Od kdaj je postal Winnetou, veliki glavar apaški nepravičen? Njegova slava temelji na tem, da je vedno stremel biti pravičen napram vsem. Danes pa nastopa proti meni, dasi ne delam nikomur krivi9e!"
"Ti se motiš; to, kar ste namerjali tukaj, ni pia-vično."
"Zakaj ne? Ali ni ta zemlja naša?' Ali ni pravilno, da mora vsakdo vprašati nas za dovoljenje, če sme ostati tukaj?"	'
"Da."	........" ~~	~ ^ f* W
'Tega pa ni storil ta bledoličnik, ali nimamo potem pravice pognati ga?"	"v> f^jjip u "Da; ne namerjam vam odrekati tega prava. Drugo je pa način, kako ga izvršujete. Ali morate požigati in moriti, da se rešite teh usiljencev? Ali morate priti ponoči in potihoma kot tatovi in roparji? Nobeden pogu-
men vojnik se ne boji stopiti odkrito in pošteno Pre svojega sovražnika ;ti pa prideš ponoči s toliki, da na!' deš par ljudij. Winnetou bi se sramoval storiti ^aj _ cega. Kamor pride, hoče pripovedovati, kako 130)6 Ij-udje so sinovi Okanandas; vojnike se jih sploh ne imenovati."
• n P0'
"Rjav konj' hoče jezno poskočiti; toda miren ^ gled Apacha ga prevzame tako, da odneha in nja:
. s0v-
"Ravnal sem se po navadi vseh rdečih moZ> ražnika se napada ponoči."
"Če jc sploh napad potreben!"	^
"Ali naj govorim mogoče prijazno s temi blR
niki? Ali naj jih prosim, ko jim lahko zapovedujeItl
• rao'
"Tebi ni treba prositi, ampak zapovedovat'' ^ tega pa ti ni potreba prihajati ponoči kot tat. krito, pošteno in ponosno kot gospodar te zeml)e ^ jasnem dnevu. Reci jim, da jih ne trpiš na svoj« P ^ ti. Določi jim dan, do kterega se morajo umakni1'- ^ ne poslušajo tvojih fcc5edij, pokaži jim svojo )cZ°' bi
ti tako ravnal, bi videl v tebi res glavarja U dov, kteri je meni jednak; tako pa te smatram za 0 ^ ka, kteri zavratno napada, ker se boji odkriteg3 stopa."	kaj
Okananda strmi v kot in ne odvrne niccsc > naj pa pravi! Jaz sem spustil njegove rame. Probto^ pred nami, seveda kot človek, kteri se zaveda, ^ baš
v najprijetnejšem položaju. Winnetouva resn se zjasni, ko se obrne name z vprašanjem:	^
'Rjav konj' je mislil, da ga spustiva. Ka) P moj brat Old Shatterhand k temu?"	_ ot
"Da se je zmotil," odvrnem. "Kdor prihaja '
ž njif0'
morilec in požigalec, se temu primerno ravna On jc zaigral svoje življenje."
AUGUST 4th, 1923.	*	"ENAKOPRAVNOST"	______________________STRAN 8
Spisal dr. Ivan Tavčar.
JANEZ SOLNCE.
Aricalga je izprevidel, da se mu ni šaliti. Prihrumeli so tovariši, povprašujoč radovedno, kaj hoče- Polkovnik je iskal odgovora in je zašel v stisko, da ni tedaj prijezdil v jezdarnico ter skokoma ustavil konja sredi nje, se je ozrl kakor sokol po zbrani družbi. V pozdrav je snel široki svoj klobuk z glave ter ga nagnil proti tlom, kakor daleč je sezal z roko. Kdor je mogel sneti svoje pokrivalo, ga je tudi snel. U- S molknilo je vse.
Bil je Janez Solnce v cvetu svoje mladosti. Kakor oglje črni lasje so Se mu usipali po vratu na ramo ter mu objemali obraz, poln moške krasote. Na obrazu se mu je žarilo in ponosno je spuščal oko po zbrani družbi. Str nielo je vise, nekoliko že zategadelj, da je sploh prišel, a še veliko bolj zategadelj, kef vitez Solnce ni bil nikakor opravljen za boj. Razun meča in ostrog ni bilo videti železja na ojem; ni Kosil niti čelade, niti oklepa kakor drugi, ki so ga klicali v dvoboj. Nekaj časa niso vedeli plemiči kaj naj bi počeli.
"Kaj vraga," se je oglasil ko-nečno Arieaga, " ali se bode s cvetjem bojeval?"
V resnici je imel Janez Solnce rdečo rožo v svoji roki ter jo časih pritisnil na svoja usta.
"In če nimam drugega nego to cvetje, pa bi se še ne bal polkov-, nika, širokoustnega Arieaga!" i je odgovoril vitez zaničljivo.
"Hudiča!" je zatulil Aricalga nato, "name se obeša!" In poL-kovnik je izvlekel svoj meč in takoj zasadil ostroge konju v tre buh, da se je spel- Ali Jurij Ljudevit mu je pograbil po uzdi ter Potisnil živinče k sebi, govoreč:
"Pusti. Arieaga! Danes ni tyoj rojstni dan! Drugi smo na vrsti!"
"Ka.j. da ni moj dan! In ali misliš, da bom požiral v želodec, kar mi bode Janez Solnce v pičo Pokladal!"
Hotel je udariti na Solnca. Ali predenj so se postavili v vrsto Juri Ljudevit. baron Vajkard in še dva druga v železje zavita plemiča. da se razi j učeni polkovnik mogel niti geniti z mesta. Z žrozno kletvijo je potisnil meč v svojo nožnico ter se rotil na V3e kriplje, tako da iso ga prijatelji
le s težavo in počasi u tolažil i.
Potem se je postavil Juri Ljudevit sredi jazdarnice ter pričel,. obrnivši se proti Janezu Solncu, razkladati z resnim in slovesnim glasom nekak manifest, s katerim se je vitez Janz Solnce klical v boj, ker je omadeževal grb : svojega vite št va. Govoril je v cvetočih, prenapetih frazah, kar- j kor je bilo običajno na viteških; turnirjih, ko so ise prenapeti vi- j tezi s prenapetimi besedami kli- i cali v boj!
"Poklicali so te", je dejal zavestno, "štirje čisti, neomadeže-vani, plemeniti in hrabri vitezi na boj, da s svojo krvjo opereš madež, ki si ga vtisnil na jasni grb! Tvoji predniki, Janez Solnce, so si izvolili leva v grb, in ka-, kor levi so predvsem branili svojo čast. Tudi zvezde nosiš na dvojnem polju v svojem grbu, v | znamenje, da so tvoji predniki cenili svojo čast tako jako, kakor so visoko zvezde na nebu! Ali si ti, Janez Solnce, postal kakor bojazljiv zajec, ki zapušča svoje mladiče ob preteči nevarnosti! In zvezde si strgal s svojega gr- j ba ter jih pomešal v blato! In mi smo tvojim prednikom na lju bo poprijeli za meč, da te v pravičnem boju ponižamo, kakor bi te ponižal tvoj oče, ko bi bil doživel sramoto tega časa!"—Končal je z dostavkom, da se ima vršiti boj štiri dni in da ima Janez i Solnce po svoji volji določiti, po | kaki vrsti se hoče bojevati s hrabrimi, čistimi, plemenitimi vitezi, ki so ga poklicali na to bojišče.
Z veliko potrpežljivostjo je poslušal vitez Solnce tirade, ,s i katerimi ga je oblival Juri Ljudevit.	j
"To, kar si govoril o plašlji-vem zajcu, to le sam pogoltni, Ju ri Ljudevit!" je dejal mirno. "Vas vseh, in kakor ste zaviti v ,železje, se ne bojim!"
Pognal je konja v kot ter on-di nekje na steni pripel rdeči cvet, da se je videl iz dalje kakor kaplja krvi-
"To cvetje branim s svojo srčno krvjo," je vzkliknil ponosno, "in vas vse, plemeniti gospod je, če imate toliko poguma, kolikor besed, kličem na boj! Cvet, ki Iga je poljubila najkrasnejša vsega ženstva v beli Ljubljani,
vam vržem v zobe z zasmehom | in zaničevanjem. Vivat Solnce!" j
Z navdušenim tem klicom jej zavihtel meč iz nožnice ter se j postavil s konjem pred cvet, ki i ga je hotel braniti s svojim živ- i ljenjem.
Silni nemir je razburil družbo. Vse je prevpil polkovnik Arieaga! V hipu je bilo golih mečev o belem dnevi kakor bliskov o ne-; vihti. Z veliko težavo je pomiril Juri Ljudevit razkačene duho-j ve.
''Prijatelji", je izpregovoril ponosno, "vsi vendar ne bodete pali po enem! Mi smo v oklepih, ! oni pa v.mehki obleki kakor ženska, ki nosi dete na rokah! Vse naj Se izvrši v redu, kakor se je dogovorilo. In brez hrupa, prijatelji, da nam vrag ne privede kakega gospoda glavarja ali vice-I doma na vrat. Potem je vse izgubljeno! Pomirite se, prijatelji, in ti, Arieaga, ne tuli, kakor bi se s svojim polkom drvil za Turki!"
Neradi so utihnili plemiči. Stopili so nato v stran ter se srpo in
temno ozirali po onem, ki jih je bil javno zasmehoval.
"Tako ne bomo končali stvari, gospod Solnce!" je ogovoril Juri Ljudevit viteza v kotu, e-den za drugim! Danes smo tu štirje, kakor vidite. Izvolite si , tistega, s katerim se hočete ta dan boriti! Jaz bi si za svojo o-sebo štel v veliko srečo, če izvolite mene. Med nama rečeno, koprni moj meč po trenutku, Ko Vam bode kresnil po zabavljajoči h ustih, iz katerih mečete sedaj pene, kakor raztogočen konj, ki se brez uspeha upira ostro-igam, tičečim v trebuhu!"
"Izvolim si torej Vas, vitežič brez domovine in brez imena!" odgovori Janez Solnce porogljivo, ''dasi ni posebna-čast, boriti se s človekom, ki so ga pobrali morda v koprivah za plotom, in ki ne zna, kdo so mu bili roditelji!"
Pri groznem tem napadu je na stala taka tišina med zbranimi, da se ni culo drugega nego tuin-tam brskanje konjskqga kopita. Juriju Ljudevitu, ošabnemu ple-
miču, je zalila kri obraz, da se ■ mu je svetil kakor škrlat. Ali takoj je postal bledejši od stene in, vsa kri mu je zakipela k razburjenemu srcu. Pograbil je za uzdni povodec, da se je konj pod njim vzpel kvišku. Bledi obraz pa je obrnil sedaj k oka tuneli družbi, sedaj k vitezu Solncu, ki je mirno sedel v sedlu- Ko-nečno mu je obstal pogled na roži ob steni, in je preteklo nekaj časa, da ni izpregovoril ničesar.
(Dalje prihodnjič)
ČEKI
Tujezemske denarne nakaznice ;n kabelske pošiljatve izpljačljive v jugoslovanskih dinarjih ali drugem de-| narju. Tudi dolarski čeki na New York, ki dobijo najB6ljše cene in se prodajo bankirjem in trgovcem onstran morja. — Vprašajte za podrobnosti.
AMERICAN EXPRESS COMPANY
2048 E. 9th St., Cleveland.
Phone: Cherry 1260. Station 22,
^ff^^^ KORISTNA ZABAVA ZA
STARE IN MLADE
Muhe in komarji so zelo nevarni za zdravje in zadovoljstvo. Igrajo namreč zelo važno vlogo pri razširjanju POLETNE KOLERE, JETIKE MRZLICE itd. Zato torej
POBIJAJTE MUHE Z TRINER'S FLI-G ASS!
Nova iznajdba, ki ne škoduje niti ljudem niti domačin) živalim (kot psi, mačke, tiči,itd.) ne pusti liradtžev, nima duha, ni gorljiva uiti,/jtruawia. Vsak dom in trgovina bi morala1 brizga« Tri-ner's Fli-Gass. Z eno muho. katero ubijete sedaj, ste uničili na tisoče muh, ki bi bile zvaljene prihodnji mesec, kajti muha ima v teku petih mesecev 525,000.000 mladih.
Ena pintna kanta velja 75c; brizgalnica COc, po vseh boljših lekarnah, grocerijah in železninskih trgovinah aili direktno cd
JOSEPH TRINER COMPANY
1333-15 S. Ashland Ave.	Chicago, 111.
r\
JOSEPH ZORMAN
SLOVENSKI ODVETNIK 710 GUARDIAN BUILDING	Telefon: Main 3215
______________________i ■■■■ ii ■■■ ii iihi ■ i !■ t iitBiiiiaiiiiHiMiHiiiiBllltHIIIIMIIIIBII lili HIB
UJ
CD O-5» C=> CJ
PRVA PONUDBA
Dobra samo za enkrat in samo s tem kuponom J
Blagovolite izrezati ta kupon in g>a poslati skupno z $1.00 na zgornji naslov in prejeli boste ono pintno kanto Triner's Fli-Glass in brizgalnico .po obratni pošti, predplačano.
Vaše ime ..........................................................................................
Popoln naslov ....................................................................................
Rojaki Jugoslovani!
Vsak, kdor je imel harmonike mojega izdelka > je bil zadovoljen in se je vedno zopet obrnil name, kot je bilo potreba. To spričuje sto in sto zahvalnih pisem. Potruditi se hočem tudi zanaprej, posebno sedaj, ko sem svojo delavnico opremil z novimi stroji, da bom mogel vsakega hitreje in bolj točno postreči.
Nadalje priporočam mojo novo trgovino z vsakovrstnimi muzikaličnimi instrumenti:
gramofoni vijoline plošče orglice itd.
Tudi vse potrebščine, kar spada k instrumentom. V zalogi imam vedno vsakovrstne
harmonike Lubasovega izdelka
in vam ni treba .pisat v stari kraj, ker jih dobite pri meni lahko takoj,
Ravnokar sem dobil veliko zalogo gramofonov, katere mislim prodati po zelo znižanih cenah. Pišite po cenik ali pridite osebno. Priporočam se po širni Ameriki, vaš rojak
ANTMERVAR
6921 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
MUSIC STORE.
OGLAS
Naznanjam vsem rojakom v tej okolici, da sem prevzel dobro
poznano
SLOVENSKO PEKARIJO
_______ katero je vodil g. V. Tofant na
■ 8120 GLASS AVE.
in da sem isto začasno zaprl zaradi prenovitve, katero pa prihodnjo nedeljo, t. j.
5. augusta, zopet odprem
Vodil bom zopet naprej pekovsko obrt in bom gledal, da bom postregel vsem odjemalcem v najboljšo zadovoljnost z najbolj šim in vsakovrstnim pecivom zakar se priporočam vsem starim in novim odjemalcem v tej okolici.
--o-
Joseph Deželan
SLOVENSKA PEKARIJA (»120 GLASS AVE.
"Ali me hoče Old Shatterhand mogoče umoriti?" Povpraša Okananda.
"Ne; jaz nisem morilec. Ce jaz umorim kakega človeka, ali če ga kaznujem, kot zasluži, s smrtjo, je vendar velik razloček."
"Ali sem zaslužil smrt?"
-Da."	' " ---------^
"To ni res. Jaz sem na zemlji, ktera je nasa. "Ti si v wigwamu bledoličnika; ce leži v tvojem o-Zcmlju, je stranska stvar. Kdor udre brez mojega dovoljenja v moj wigwam, zasluži po postavi zapada smrt. Moj brat
Winentou ti je povedal, kako bi bil moral postopati in jaz se popolnoma strinjam ž njim. Nikdo na-^a ne more oporekati, če te umoriva. Toda ti naju poznaš in veš, da ne prelivava nikdar krvi, če ni neobhodno potrebno. Mogoče se da s teboj pogoditi na kak način, da ostaneš pri življenju. Obrni se na glavarja apaš-kega; ta ti pove, kaj se zgodi."
Prišel je, da sodi, zdaj sVa pa midva njegova sodnika. V veliki zadregi je. To se mu vidi, dasi se skuša Premagati. Rad bi navedel kaj v svojo obrambo, a ne na]de ničesar primernega. Zato molči in gleda Apacha 2 izrazom nestrpnosti in prikrite jeze. Nato se obrne v Rollinsa, pedlarjevega pomočnika. Ali se je zgodilo to s'učajno ali namenoma, ne morem vedeti v tem trenutku. Vendar se mi zdi ta pogled kot nekak poziv za po-*ioč. Res
3e Rollins zavzame zanj in pravi Winnetouvu: "Glavar apaški ne bode krvoželjen. Na zapadu se kaznujejo navadno le dejanja, ktera so se izvršila. V teth slučaju pa se ni ničesar zgodilo, kar bi se moglo kaznovati."	* : "I * * ■
Winnetou ga pogleda vprašajoče in zelo nezaup-^'vo ter odvrne; ^
"Z mojim bratom Old Shatterhandom sklepava sama, ne da bi potrebovala tujega sveta. Tvoje besede so torej odveč; zapomni si, da ne sme mož nikdar klepetati po nepotrebnem. Resničen mož mož govori le tedaj, če je potrebno."
Zakaj ga je zavrnil? Mogoče ni niti sam vedel, zakaj; toda njegov čut je tudi v tem slučaju zadel pravo, kot se je izkazalo pozneje. Obrne se na Okanan-do in nadaljuje:
"Slišal si besede od Old Shatterhanda; njegova misel je moja misel. Midva li ne'storiva ničesar žalega; to se zgodi pa le v tem slučaju, če mi poveš zdaj čisto resnico. Ne poskušaj varati me; to se ti gotovo ne posreči. Povej mi torej po pravici, zakaj si prišel semkaj? Ali hočeš biti mogoče podel in lagati mi?
"Uff!" zavpije jezno. "Vojniki okanaški niso podli in boječi, kot si trdil. Jaz ne lažem. Nameravali smo napasti to hišo." "In zažgati?"
"Da."	.......... v '
"Kaj bi se bilo zgodilo s temi ljudmi?"
"Pobili bi jih bili."
"Ali se sklenili to iz lastnega nagona?"
Okananda ne odgovori; zato se izrazi Winnetou jasneje.
"Ali vas je kdo drugi napeljel na to misel?"
Tudi zdaj molči, kar pomenja toliko kot izrecni: cla.	"	! »
"Rjavi konj ne zna govoriti," nadaljuje Apach. — "Naj pomisli, da se gre za njegovo življenje. Če si ga hoče ohraniti, mora govoriti. Jaz hočem vedeti, ali pripada povzročitelj tega načrta med vojnike Okanandas?"
"Ne,'* odvrne vprašanec po dolgem času.
"Kdo pa je?"	'	. N
"Ali bi izdal glavar apaški svojega zaveznika?"
"Ne," odvrne Winnetou.
■ "Potem se ne smeš jeziti, če ti tudi jaz svojega ne imenujem."
"Jaz se ne jezim. Kdor izda svojega prijatelja, zasluži, da se g^ pobije kot steklega psa. Lahko torej za-molčiš njegovo ime. Toda jaz moram vedeti, če je vašega rodu." "Ne."
"Ali pripada kakemu drugemu sorodnemu rodu?" "Ne."
"Potem je bel človek?" "Da."
"Ali je zunaj pri tvojih vojnikih?"
"Ne, ga ni tukaj." *
"Torej je vendar tako, kot sva slutila z mojim bratom Old Shaterhandonj: neki bledoličnik ima svoje roke pri stvari. Zato hočeva biti usmiljena. Ne morem se zameriti, če ne trpe Oaknanda-Sioux na svojem ozemlju bledoličnikov, kateri so se protipostavno polastili tujega imetja; toda moriti ni treba radi tega. Namen je bil sicer, a se ni uresničil; zato darujeva glavarju življenje in prostost, če vzprejme pogoje, katere mu stavim."
"Kaj zahtevaš od mene?" vpraša 'Rjavi konj'.
"Dvojno.^ Prvič se moraš odpovedati tistemu ble-doličniku, kateri vas je zapeljal."
Ta pogoj ne ugaja Okanandu; toda po daljšem pomisleku se vendarle uda. Ko vpraša še po drugem pogoju, mu odvrne Winnetou:
"li zahtevaj od tega bledoličnika, kateri se zove Corner, da naselbino kupi ali pa zapusti, Ce ne spolni nobenega izmed teh pogojev, se vrneš s svojimi vojniki
in ga prepodiš."
Ta pogoj vzprejme "Rjavi konj' takoj; toda nasel-nik ugovarja. Zgovarja sc na lastninsko postavo in govori dolgo, na kar mu odvrne Winnetou kratko:
"Mi poznamo bledoličnike le kot roparje naše zemlje; nam nič mar vaša navada, postava ali pravica. Ce misliš, da smeš tukaj krasti zemljo in da te v tem varujejo postave, je tvoja stvar. Storila sva zate, kar se je dalo: več ne moreš zahtevati. Zdaj hočemo kaditi jaz, Old Shatterhand in glavar Okanandov celumet, da se u-veljavi, kar se je sklenilo?"
To so take besede, da si naselnik ne upa ziniti nobene več. Winnetou natlači svojo mirovno pipo; potem se uveljavi dogovor z 'Rjavim konjem' z znanimi, navadnimi obredi. Jaz ne dvomim, da bi se ne smelo zaupati glavarju Okanandov; tudi Winnetou je tega mnenja. Gre k vratom, prime zapah in pravi:
"Naj se vrne moj rdeči brat k svojim vojnikom in naj jih odpelje. Prepričan sem, da hoče držati, kar je obljubil."
Okananda zapusti hišo. Zapreva za njim in greva k oknu, da se prepričava kot previdna človeka človeka, če se drži dana obljuba. Gre nekaj korakov od poslopja in obstane v luninem svitu; hoče torej, da ga vidimo. Dene dva prsta v usta in zapišče rezko; takoj pritečejo njegovi vojniki. Seveda se zelo čudijo, da jih je tako glasno poklical, ko jim je vendar prej zapretil, naj bodo previdni in naj ne provzročajo nobenega šuma. Pojasni jim z močnim glasom, da razumemo vsako besedo:
"Vojniki okanandski naj poslušajo, kaj jim pove njihov glavar! Prišli smo, da kaznujemo bledoličnika Cornerja, ker se je ugnezdil brez našega dovoljenja med nami.	(Dalje prihodnjič)
STKAiN.	_________ENAKOPRAVNOST^	___________________ ________AUGUST 4th, 1923.__
Piše GREGOR KOROBAČ pi. GAJŽLA.
Piše Gregor Korobač.	z
V Bridgeport sem prifrčal zvečer, in prvo, kar sem zagledal, ^ bil je Hotel Devil. Malo vražje ime je sicer, sem si mislil, toda ^ eno noč se bo že prebilo tudi pod krovom Devil hotela. Česar se
C
človek privadi, je dobro, in morda kdaj prav pride. Poleg tega sem sodil, da tudi stenice ne bodo g tam na boardu, ker jim smrdi i hudičevo olje. Pa jih res ni bilo. 2
_	. •	1 š
Drugo jutro, pri jasnem soln- .
čnem svitu, sem se prepričal, da v se gospod hotel ne piše Devil, am- j pak Devoll. Ekskjuzal bi se bil1, pa se nisem vedel komu.
Potem sem šel malo zijala pro- j dajat. Konci bloka zapazim policaja, ki je vihtel v roki kratek, pa izredno debel1 in belo pobarvan količek. Ko pa bližje pridem, vidim, da ima v roki steklenico _ mleka! ježešta, sem dejal, ali sem brlav! Radoven sem bil, če , morajo policaji po paragrafih mleko seboj nositi, da zdravijo mun-
V	V I,
sajnarje, a vprašal nisem.
Zatem obrne mojo pozornost nase tovorni avtomobil, z velikim napisom: Hardware; naloženo je bilo pet kurnikov kokši. Brez komentarja — sem si mislil.
Svetločrn, belo poškropljen ni-ger pritira izza vogala doli po robatem tlaku cvileco samokolni-co, obloženo z enim žakljem cementa in z enim žakljem apna. Zamorska krasotica, črna, kot e-giptovska tema sto stopinj pod ničlo, ga ogovori, mož se ustavi, a pozabi postaviti samojkolhieo na tla.. Pa se začne pripovedovanje, in smeh in obračanje oči na belo; trajalo je več kot četrt ure, a niger je ves čas verno držal samokolnico v rokah. Prav kot naše dečve v starem kraju, ki stoje po cele ure okoli studenca s polnimi škafi na glavah.
Uberem jo preko reke, češ, da si malo ogledam tudi westvir-ginijsko stran. Prekoračiti sem mo ral dva mosta in na vsake mpla-čati krajcar mostarine, kot kje v starem kraju. To se mi je tako za malo zdelo, da sem jo kar nazaj mahnil in zopet zapravil dva krajcarja.
Zopet se postavim na vogal in opazujem promet, ki je malo-kje tako pisan in živahen, kot ravno tu. Avtomobil drvi za avtomobilom, in če opazuješ licenčne plošče na njih, jih v četrt ure na-šteieš najmanj iz dveh ducatov držav. New York se podi za Lo-uisi Ano. Oregon za Miss Ouri, Kansas hoče prehiteti Ida Ho, pred Texasom beži Minne Sota, Washington drvi za Georgio, Kentucky se vljudno ogne Mary I.and, New Jersey pomjžkuje Miss Issippi itd. Kot pravo preseljevanje narodov: Sever se srečuje z iugom, zapad se pozdravlja z izhodom.
Prijazni so sočnozeleni griči in
hribi, ki obkrožajo Bridgeport in okolico ,na poljih in vrtovih raste bujna zelenjad in cvetlice vseh barv te pozdravljajo na vseh straneh. Pa tudi rojaki, ki bivajo tu, so prijazni in gostoljubni, in prav prijetne urice sem preživel med njimi. Za dolgčas ni bilo časa ne prostora.
Višek zabave pa je bil nekega večera v mali naselbini Wheeling Creek, kjer je, med Poljaki, raztresenih tudi nekaj slovenskih družin in par pečlarjev. Idilična vasica stoji v nekaki trikotni dolinici, katero obdaja na eni strani železniška proga, na dveh straneh pa zeleni hribi. Pohlevne kompanijske hišice, vse enega kopita, kot ribniški lonci po grošu,
zgrajene so na kolih, kot v Be- ^ netkah palače, in senčijo jih mla- ^
di topoli. V deževnem vremenu	,
ji
bi bile baje za vsaki promet ze-	^
lo priporočljive beneške gondo-	^
le, al'i pa kak indijanski canoe;	r
le gosi imajo baje takrat right	g
of way.	]
Ko jo primahava torej dotične-	c ga večera, s prijateljem Martinom	s izza vogala, zaslišiva nekje v o-	^ zadju hiš huronsko vpitje. "Sli-	' šiš Martin", pravim, "ali so Indi-	1 ianci izkopali bojno sekiro, in plešejo bojne plese, ali imajo svoj le-	2 tni pow-wow?	f
"Nič Indijanci", odvrne prijatelj, "to so naši dragi bratje Po-ljaki, ki jih menda luna ali pa moonshine trka, da plešejo bojne , plese v večjo čast in slavo božjo".
Previdno se bližava wigwamu, ^ odkoder se je razlegalo kričanje, in kmaFu dobiva v senci mlade topoli gručo rojakov, ki so že ' bili od smeha do solz ginjeni, vpričo čudovite predstave, ki se jim je nudila.
Začetek igre sva bila sicer že ^amudola, toda še to, kar sva videla, je bilo vredno dolar vstop- ' nine, ne vštevši vojni davek. Pa je bilo zastonj, samo za zabavo ' gledalcev {n vdeležencev. Gruča brkastih vojnikov in čokatih squaws se je prerivala sem ter tje, in kričala v čudovitih vižah in jezikih. Moški so si kazali pesti in jezike, ženske pa so vihtele nekaj, kar so metle.... Sredi bojnega meteža pa se je, kot gospod vojskinih trum, zibal Big Chief-potica j, z belo ovratnico, miru i« sprave, in miril razburjene množice. Toda njegov glas je bil glas vpijočega v puščavi. Junaški voj-niki so vpili, razjarjene squawf so kričal'e, kot čifuti pod obzidjem Jerihe. Ko je vsem besed in argumentov zmanjkalo, oglasi se ' iunaški vojnik z dolgim: va-va-
va-va-va..... pritegne mu drugi
1 z zamolklim: vu-vu-vu-vu..... nato se oglasijo squaws z: vi-vi-vi-vi-vi.... in ve-ve-ve-ve..... otroci zacvilijo in zavrešijo, psi zalajajo po celi vas na glas in se pričnejo grizti, luna pa se reži ir smeje in smeje. Bilo je romantič-
1
no.
t
I Povprašam poleg stoječe roja-kinjo: "Kdo pa so vendar ti lju-- d je? Ne izgledajo ravno kot Indi-■ janci, a lomijo ga hujše."
; "To so naši bratje Poljaki", odvrne, "ti so izmed vseh Slovanov najbolj pobožni in cerkvi vdani. Zato so menda tako junaš-' ki in zato mora menda imeti re-' vna Poljska eno največjih armad ' v Evropi. Dve pobožni poljski squawi ste se skregali, in vsa poljska kolonija je izkopala vojno sekiro. Ali ne slišiš koliko "pša-krvi" teče v boju? Podjeten mesar bi z nje napravil za celo naselbino krvavih klobas!"
! "O, hot dogs!" sem se zavzel, | t a druzega ni?|:m nič rekel.
1 Ena ali druga squaw se je medtem upehala in povesila zastavo slave: metlo, a bojna fu-rija je v splošnem vihrala naprej. ' Veliki Chief policaj je še vedno pogovarjal in miril, vojniki in j 3quaws so vpili in se zmerjali, 1 pšakrev je tekla, otroci so cvilili, psi so lajali in rjoveli, luna pa je rebzala ksihtetf se režala in sme-^ jala in zardevala in zopet smeja-^la.... Bil je res prizor za bogove, ki so baje v zabavah izbirčni.
Obrnili smo se proti domu, da-si zagrinjal'o še ni padlo, in jaz B sem nehote zažvižgal: "Beautiful
Ohio..." u,	Gajžla.
Clevelandske novice *
- k
—Smrt prominentnega kapita- E lista. Včeraj je preminul Harvey ž H. Brown na svojem domu 2727 v Euclid Ave. in danes popoldne c se vrši pogreb. Brown je bil bo- v lan že dalj kot eno leto. Njegova družina je jako prominentna v Clevelandu že dolgo vrsto let. Mož je bil star 75, toda v trgovanju je bil aktiven do zadnjih par 1 mesecev pred smrtjo. Bil je del- 1 ni lastnik Harvey H. Brown Co., ki trguje z železno rudo in ima urade v Rockefeller poslopju. Bil je tudi predsednik Stewart Fur- ; nace Co. v Sharon, Pa. in predsednik direktorija pri Brown Hoisting Machinery Co- Bil je obenem direktor dveh bank, in sicer The Union Trust Co. in The Guardian Savings and Trust Co. Zapušča dva sina in tri hčere. Zena mu je umrla leta 1912.
—	Ko je Marie Price v petek ! zjutraj čitala o izpričevanju Whit- ! fielda, kako da se je seznanil znjo in njeno materjo, se je jako razjezila ter rekl'a, da se Whitfield nesramno laže. Tudi Mrs. Price se je delala jako presenečena ter je dejala, da se ni nikdar vozila sama z Whitfieldom. Whitfield je namreč v četrtek izpričeval, da je neko noč spal skupaj z Marie Price ter njeno materjo.
—	Akc bi porota slučajno Whitfielda spoznala nedolžnim obtožbe umora, tedaj bi se ga nemudoma obtožilo kršenja zveznega zakona proti belemu suženjstvu radi svojega razmerja napram Marie Price in pa radi kršenja Dyerjeve avtomobilske postave. Whitfield je Marie Price privedel iz Indiane v Ohio v nemoralen namen in je vsled tega kršil zvezni zakon proti belemu suženjstvu.
Kršitev Dyerjeve postave pa je j Whitfield izvršil v Wisconsinu, |
ko ie v Madisonu ukradel neki 3 j
Buick avtomobil ter pobegnil žnjim v Chicago. Spoznanje krii vim radi katere izmed teh dveh obtožb bi značilo večleten zapor v zvezni jetnišnici v Atlanti, Ga.
-o-
Samomori v Zagrebu.
Samomori v Zagrebu so na dnevnem redu. Te dni je zopet poskusila 18'ietna AnKa Dilmar, kuharica v hptelu Belgrad, utopiti se v maksimirskem jezeru.
WORKINGMENfS BARGAIN j STORE 717 East 152nd St.
Kadar hočete obleke poceni, se oglasite pri nas. Mi imamo vedno v zalogi moške in deške obleke, nove in rabljene od $5 naprej. Čevlji vseh mer od $1-98 naprej. Velika zalega moških potrebščin srajc od 50c naprej, hlač od $1.50 naprej. Ročni kovčki od $1.25 naprej.
WGRKINGMEN'iS BARGAIN STORE 717 East 152nd S,t.
The W-K Drug Co.
St. Clair, vogal Addison Rd.
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
If
i Mi izpolnjujemo zdravniške ! recepte točno in natančno.
I' JOHN KOMIN
Lekarnar.
Krasno izdelane slike
bodisi posamezno ali z družino POSEBNA POZORNOST NOVOPORO-
SUPERIOR MOT; > STimifl
7033 SUPERIOR AVENUE JOHN B U K O \ N I K Slovenski fotogr; f.
Odprto, ob nedelja 1.
DR. SMEDLEY, špecifalist
JAZ IMAM 40 UST SKUŠENJ V MEDECINI.
Ne obupajte torej, pojdite k pravemu šp>'cijul;stu in ne h kakemu neiz-rc/.banemu. Ueanrčen špecijalist in profesor rag ne bo vprašal, kje in kaj vu« boli, temveč van bo sam povedal, kuj vam je po temeljiti preiskavi. Prihranili si boste čas in denar. Mnogi drugi zdravniki vam niso mogli pomagati, ker niso »n?li dovolj skušenj in ne morejo zapo i)asti vašega slučaja, kakor bi ga utirali.
Moj aparat X-ža;!tov in moje bak-teriologične preisk? . e krvi mi razo-denejo vašo resnično bolezen in če vas vzamem jaz i>od mojo oskrbo, »e vam bo povrnilo zuravje in živahnost in počutili !se boste zdrave, kot pred boli'..nijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaJi bolezen ozdravljiva ali ne. — Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako prinesete seboj ta oglas Posebni oddelki za moške ali ženske.	Mi govorimo slovensko
DR. SMEDLEY, špecijalist
URADNE URE: od 9. dop. do 4. pop. — od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop. SOBA 4. 10406 EUCLID AVE. - og. E. 105. St. 2. NADSTROPJE CLEVELAND, OHIO.
fm:roN"'M^rr441.............................................................. Central 201 -Rjj
Mihael C. Cerreziti
HRVAŠKO-SLOVENSKI ODVETNIK 413 Engineer Bldg. St. Clair Ave. & Ontario St,. blizu PuDlic Square.
Oglašajte v "ENAKOPRAVNOSTI!"
Telefon: Randolph 7214-
IHMffiMir <§; €®o
INC.
Real estate insurance notarijat
Ko š6 jo živo izvlekli iz vode, je 1 izjavila policiji, da si je hotela j vzeti življenje, ker so jo skušali j neki orožniki posiliti, a so jo potem tolkli- Zadeva še ni pojasnjena. Redarstvo je aretiralo 2 moška, ki sta hotela ubraniti policiji, da odvede dekle v bolnico, češ,- da bo to že sama storila.
Direktno v
JUGOSLAVIJO v 9 dneh
Aquitania...... 45.647 ton
Mauretania •.. 30.704 ton Berengaria ____ 52.022 ton
Odplore vsak torek eden teh velikanov.
Krasne kabine 3. raz. z 2—4—C posteljami. Fina hrana, kadilnica in po-čivalnica. Zaprta paluba, domača kuhinja. Denar skozi Cunard se brzo in zanesljivo izplačuje. Vprašajte pri agentu.
Cunard Anchor | v Line, Hotel Cleve- j gl (TEv. f land Bldg. Cleve- . land Ohio.
NAZNANILO. 1
Društvo Jugoslav Camp št. 293 Woodman of the World je sklenilo na svoji zadnji mesečni seji dne 14. aprila t. 1., da bo prost ustop za nove člane za dobo treh mesecev ir. pa da se da takoj bolniško podporo vsem tistim Slovencem, ki so pri drugih kampah, ako hočejo prestopiti k našemu društvu. To velja za mesec maj, junij in julij.
Torej na noge rojaki! Vsa pojasnila dobite od društvenih članov ali pa pri predsedniku Jos. Zeletu na 6502 St. Clair Ave. ter pri tajniku, 6305 Glass Ave.
WS&&
^C i onisklnq Results I KI
Z™7* FIRSTAPPIICATION M
jfi? Guaranteed le do these definite things	fjf
— ^(rtrrWn^rffefuncfed^-	gl
][■	1. Clears the skin anH gives it cotor.	Hi
2. Removes pimple* «md blackheads.	M
jjfll	5. Rebuilds drooping taoal 'issue*
6. Makes the skin soft and H«ty. IYA Thousands oi women in New Yo^ Chicaoo Hi |{M Undon. Paris and other fashion ^merTuse M
Iftl . Regulw sold at Drug and Department 0 \WA t	otoiev Send this advertisement BzJ
IB1" "—and 10 cts. to covrr mailing f/f
Lr	for a two-application M
s -^rerjjsi
INDIANAPOLIS IND.
I
Za parobrodne listke v in iz Ev-! rope se zglasite pri JOHN L. MIHELICH CO-6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
■
Reman jc na božjo pot v j Carey, Ohio.
Confraternity of Our Lady of ■ Consolation.
Ako želite vljudno in udobno ■ potovanje, romajte po
JyjlCK^J. J&ATE J^OAD
Brzovlak zapusti Cleveland j v torek zjutraj 14. augusta H
v sredo zjutraj 15. augusta ■
Iz Eucild Ave. postaje . (E. 120 ■
St.) ............ob f>:46 zj. J
Iz Broadway postaje (Down- £
town) .......... »b 7:13 zj. ■
Iz W. 25th St. postaje (Za- ■ padna stran) .... ob 7:18 zj. ■ Iz Itocky River postaje (Lake- ■
wood) ..................ob 7:35 z j. j|
V Carey dospe ('preko Fostoria) ■ ob 11:16 dop.
Nazaj.	a
Zapusti Carey (Hocking Valley ■
Station ob ........4:02 pop. J
Dospe v Cleveland (Broadway I Sta.) ob	9:31 zv. jj
Vožnja sem in tja po Nickel | Plate Road $5.60. —Vpoštevaj,te J naše postaje.
Ena je v vaši bližini.
CHAS. ELLIOTT, Mestni potniški agent 2010 East 9th St.
Telefoni: Cherry 2000 - Central 328
MALI OGLASI
IMAM 10 DOBRIH stavbišč naprodaj; merijo 39 in pol x 100 na E. 1 72nd St., severno od Waterloo Rd. $700 vsako. — Vplača se $200, ostalo po $ 1 0 mesečno. Zglasite se pri HAROLD E. EMERiCH, 16205 St. Clair Ave., Tel. Kenmore 195.
ODDAJO SE
opremljene sobe za fante, elektrika in kopališče; — vprašajte na 1007 E. 72nd Pl. .
MLEKARIJA NAPRODAJ.
Proda ali zamenja za hišo se mlekarijo. — Naslov se izve v uradu Enakopravnosti.
(182)
PRODA SE
: restavrant in Lunch Room z go-I stilno z mehkimi pijačami; v sre 'dini slovenske naselbine tir na j prometnem prostoru. Proda se i radi odhoda na farme. — Na-I slov se poizve v uradu tega lista-
I	(181)
DR. J. V. ŽUPNIK
Zobozdravnik 6131 St. Clair Ave.
V Knausovem poslopju. Uhod samo na 62. cesti. Nad North A-merican banko. Na St. Clairju že 8 let. — Randolph 7416.
Notarska in druga dela vseh vrst zvršujemo točno in pravilno. JOHN L. MIHELICH CO 6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
PRIPOROČILO
Za ob sobotah in nedeljah imam viedno pripravljen truck in avtomobil m prevažanje na izlete ali kamor želite. Oglasite se ved-
Martin Poljanec 16000 Waterloo Rd.
Prospect 242C	Central 1766
~TiuT
F. W. Zimmerman Co.
gBMMBEMBHBMWWMM—M
splošni prevažalci Pripeljemo in postavimo na prostor blagajne, stroje, pohištvo za-pokamb, odpošljemo ali shranimo.
3400 St. Clair Ave.
CLEVELAND.O.
VSAKOVRSTNE HISE NAPRODAJ! Zglasite se pri
A. SAMICH and J. GORIŠEK
1123 Norwood Rd.
Zgoraj. Tel, Randolph 5633 J.
f GRDA ^ F RANA? 1
MENTHOLATUM]
je antiseptično jj in jo rahlo m L zaceli. m
NAPRODAJ
je lesena hiša za štiri družine na E. 52-nd St- blizu St. Clair Ave. Samo $1.200 naplačila. Na ostalo po 6 odst. obresti.
JOHN SCHUDEL
7027 St. Clair Ave. ——————
PRODA SE
trgovina z mehkimi pijačami, sla doledom, tobakom in sladščica-mi. Dober prostor. Proda se po-j ceni. Vprašajte na 14201 Aspin-wall Ave., Collinwood.
(1*2)
PRODA SE
čisto nova in vsa bela peč na plm, rabljena samo dva meseca; proda se tudi nova ledenica in kuhinjska omara. Prodajo se pod ceno,— Vprašajte na 1214 Norwood Rd. spodaj ali na 18311 Nottingham Rd.
(183)
SLADSCICARNA in GROCERIJA
na dobrem kraju se proda, ker prevzame lastnik trgovino druge vrste. —- Naslov se izve v up-ravništvu lista.
(183)
1___-—-
CEMENTNI BLOKI
1 jako dobrega izdelka, trpežni m po zmerni ceni so naprodaj- ' mam jih večje število v zalog1-1 Oglasite se taflrej na 1009 E. 6lst
Za najboljšo in najhitrejšo P°" šiljatev denarja v Evropo se
posvetujte z JOHN L. MIHELICH CO-6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
Priporočilo! it.
Priporočamo našo tTgovino z
kflMSUfc., \>lrka»galaga vsak°vrJe?
nega orodja, kuhinjske p°s°° ' peči. itd. Pri nas dobite tudi lično barvo za barvanje his-
JOHN NOSE
15406 Calcutta Ave-_ ^
IALI ŽE IMATE NAJNOVEJŠI GRAMOFONSKE PLOŠČBT |
! mmm, Navedemo
^^ggJHysF nekatere: \ " .g: sem star še ^^
WMM - Oi ta Polonij
Jakf^n^o« cej
»e 8rafono1 mesec.
S Wm SITTER Co' \ -.......S 6404 St. Clair
j™ B	Cleveland, Ohio-
JI Velika zalogaj;
mm tnine, srebrn' ES in najfinejših »r Popravljamo £
B, rokrajske in a1"® rikanske ure. v®' JR kovrstno ll fegglk kot tudi vse vrS ■	mmstW gramofon®
Vse delo garantirano.
TELEFON: „E0 w {Bell Rand. 710-W. Princ. 195
Pooblaščeni zastopniki vseh boljših črt. JOHN L. MIHELICH CO-6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
GOSTILNA NAPRODAJ-
Proda se dobroidoča gostiln8 ; mehkimi pijačami in
aladščicam'
na Waterloo Rd; pripravna
tudi Za restavrant. Proda se^ Poc
ugodnimi pogoji. — Vprašaj
na 15436 Waterloo Rd. .
(183)
POSOJILA
•ia posestva v Clevelandu in okolici od tisoč do stotisoč dolarjev. Samo na prvo vknjižbo. (First mortgage). Nižje obresti kot pri raznih Building & Loan kompanijah. Za nadaljna pojasnila pridite osebno do nas.
Naš urad se nahaja na
i a©® Bt
Clair
Odprto od 9. zj. do 8. zvečer.