P R O I. E T A R E O J E DEI. AVS k I LIST ZA MIS1.E«E ATELJE PROLETAREC Planilo Jugoslovan*!"" Soeinliwliène in 1'roMvetne Matiee OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU - ST. — NO. 1745. «•MrM M wwM UM •altar. 0M *. 1101. M »». M CHICAGO. ILL., 19. FEBRU VRJA (February 19), 1941 Published Weekly at 2301 S. Lawnda'e Ave. LETO—VOL. XXXVI. Pomiki Nemčije v jugovzhodne dežele Evrope NACIJSKA TAKTIKA ZA RUŠENJE SLOGE MED MALIMI DEŽELAMI SIJAJNO USPELA.—STRAH TURČIJE —B0JEVIT0ST BEOGRADA POLEGLA. ALI SO NAMENI RUSIJE SE VEDNO UGANKA? BEGUNEC IZ GEORGIJE DOBIL ZAŠČITO DoČini ima Italija slabo srečo na Balkanu in v Afriki, pa tudi doma, si je .Nemčija osvojila Kumunijo brez vojne, raz-j bila balkansko zvezo in pripravila ljudstvo Bolgarije in Jugoslavije v tolikšen strah, da sta se cbe deželi udali in obljubljati ostati z Berlinom v največjem prijateljstvu in sodelovanju. Igra a Madžarsko Predno je mogla Nemčija v Kumunijo in okupirati njena b< /ata uljna polja ter se po- moči. so v Beogradu, Ankari in lastiti kontrole nad Donavo do v Atenah proglasili nevtralnost, njenega izliva, je morala dobiti Na enak način je Hitler zrušil mo*t preko Madžarske. To ji ni j leta 1938 tudi malo antanto. bilo težavno, ker je imela vla- ni zašlo tudi na olinn nnl»a. Te -o Nemci prevzeli popolnoma pod svojo upravo in varstvo. Balkanaka zveza uničena Z zrušenjem Rumunije na znotraj je nemška diplomacija uničila tudi balkansko zvezo, kakor hišico iz kart. V nji »o bile Jugoslavija, Rumunija, Grčija iiv Turčija. Skupno so navidezno predstavljale mogočno boroženo silo. Toda ko so o-4ale tri videle, kaj se dogaja z Humunijo in je Kari želel po- dne kroge v Budapešti že precej dobro pod kontrolo. Zadnje poletje jim je obljubila še kos rumunske Transilvanije, kar je Madžare zelo opojilo. Hitler je pozval v Nemčijo "na obisk" predstavnike ogr«ke in rumunske vlade, zaradi lepšega je poklical tudi Mu^solinijevega zeta, in pojasnil Rumuniji, da ji bo Nemčija jamčila meje, ko Nemška armada v Rumuniji ni namenjena samo Rumuniji. Ako bi bila le nji, bi zadostovalo nekaj deset tisoč mož. Toda Šteje jih nad pol milijona in tudi rumunska armada je sedaj del nacijske oborožene sile. Nahaja se 40 milj od Niša v Srbiji in skoro tik Beograda, ki ni daleč od rumunske meje. Je enako tudi na pragu Bolgarije, do-čim so nemški veAcaki in razni "turisti" že dolgo v Bolgariji hitro uredi svoje odnošaje tudi z Madžar-ko in Bolgarijo. Ru-;in pripravljajo teren. sija pa je že vzela svoje. Za- Ponižanje Italije stopmkom iz Bukarešte ni pre-j ostajalo drugega kakor podpisati pogodbo o razdelitvi rumunske zemlje, ali pa se podati s Hitlerjem, Madžarsko in Bolgarijo v brezupno vojno. KONGRESNI ODSEK ZA PRAVNE IN SODNE ZADEVE PREISKUJE VZROKE NARAŠČANJA STAVKOVNIH BOJEV Nemci v potapljanju ladij uspešnejši, kot v prejšnji vojni DELODAJALCI VALE KRIVDO ZA KONFLIKTE NA "ZDRA2BARJE", RAKETIRJE V AFL IN KOMUNISTE V CIO—POSLANEC HOFFMAN ZAHTEVA PROTI "SABOTA2NIKOM NARODNE OBRAMBE DRASTIČNO POSTOPANJE" Iz Berlina uradno poročajo, da je Nemčija v 17 mesecih vojne potopila s letali, s torpe-dn imi brzocolni, križarkami in drugimi pomorskimi vojnimi ^adjami 670,000 ton "aovraine ladijske teše", v vseh štirih le-t'h prejšnje svetovne vojne pa z enakimi sredstvi samo 570,- 000 ton. Tu niso vštete izgube, ki so jih Angliji in drugim de- 1 želam prizadejale podmornice, južnih Te so po nemških trditvsdi tudi' CNew 3*romne' V Angliji se boje, da bodo Prošli teden je začel kongresni odsek za pravne in sodne zadeve z zaslišavanjem mero-dajnih članov zvezne administracije in predstavnikov unij ter industrije, da dožene, kaj je vzrok naraščanju stavk v obratih, ki so dobili velika vladna naročila. Prvi je bil zaslišan pomožni generalni pravnik Thurman Arnold. Bojan«. ; je j y nevarnosti, ker bo vreme za napadalce ugodnejše Enajst velikih stavk Predsednik omenjenega odseka kongresnik H at ton \V. Sumners iz Texasa pravi, da so se V prošlih tednih dogodile Zan»or«c J «y GouW Cotton (■• d«»i), »lar 15 Ut, je bil v Georg.ji ob t o j« n od 10 na ZO Ut v "chain f*»«" radi tatvina. Osnačba "«bain faaf" tarira is tag«, da ta ▼r»te jetnikom pritrdijo na noga varit« » uteii, ali jib s dolgimi rarigami privat«jo po vač »kopaj in jib poèljojo delati na ceste, ali pa jib dajejo plantainikom e najem. Večinoma »o takih obsodb državah deležni črnci pa tudi že mariikak belokožec je bil pofnan v " gang". Omenjenemu 15-letnemu aamorcu »a je posrečilo pobegniti v York, kjer ga je georgijska "roka »raeice" asledila • pomočjo pisem, ki jih jr po.iljal materi. Od newyorske policije je aahtevala, da ¿rnca aretira i njene trgovske ladje na pomlad ip ga vroa ▼ Georgijo. Zanj se jo nato savsel sloviti plesalec Bili less" Robinson (v sredi na sliki) in drugi ¿lani wmor.ke organisacije Association for tbe Advancemen» of Colored People. Na sliki na levi (sede) j. bivži socialist sodnik Charles Solomon, kateremu je b la ..deva i.roiena ^^ ^^ ^^ ^ ^ tpre imftjo okroR UQ milijonov tudi živila, namenjena v Angli- dolarjev vladnih naročil. Pri-jo, municija in drugo blago, ki zadetih v njih je bilo ali je še ga na angleških otokih čezda-i 24 000 delavcev. I je bolj primanjkuje. h V gornjih podatkih niso všte- Hitler stavi svojo glavno ,te stavke v tovarnah, katere ni-karto na upanje, da bo Anglijo vladnih naročil. Odsek prej izstradal, kakor pa ona ima namen doznati, da-li »o te Nemčijo. Da-li se v svojih nastavke nastale iz upravičenih dah moti, sedaj še nihče ne ve. razlogov, ali pa je za njimi ket pozimi. Z vsako ladjo, ki j0'rtavke v enajstih tovarnah, ka- w preiskavo in raasodbo. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVETU Sodnik Fisher v Illinoisu je odločil, da je prejšnji governer Stelle pravilno ravnal, ko je odločil, da so trgovci s sta v bi n-skim materijalom in stavbeniki (kontraktorji) pnxsti prodaj- Vero v svojo zmago pa imajo poslušajo lekcije, kaj se pričakuje od njih. In mnogi drugi, ki so z romanjem v Hitlerjev j Nemci in enako Angleži, grad pokazali, da je njihove neodvisnosti konec. Tja sta morala zadnji teden tudi jugoslo- skrita sila, povzroča. ki jih namenoma nega davka. Novi governer vanski premier in pjegov mini-Green ga je uvedel nazaj, ker ¡»ter vnanjih zadev. Spretnost nemške diplomacije "Ako se ne podaste zlepa, ne j bo Rumunija s tem ničesar pri- j dobila, nego vse izgubila," so poudarjali Nemci. "Sedaj je Nemčija pripravljena dovoliti j Madžarski le del Transilvanije. Ako pa greste v vojno, ji bo dovolila vso vzeti. Enako velja za Bolgarijo. Dobi naj nazaj le kos Dobrudže. če ji pa ne prepustite mirno, si bo vso vzela. Rumunski zastopniki so se vrnili in skušali narodu pojasniti, da je bil to edini možni izhod. Narod pa je razgrajal in rebeliral. To je bilo natančno po nemškem načrtu in tudi to kar se je zgodilo pozneje. Kralj Karol je moral pobegniti, kakor je določil Berlin. Nastali so notranji nemiri, nato fašistični puč in v tej zmedi ukorakanje nemške armade v Rum unijo. Pot preko Madžarske ji je bila sedaj prvič po 22. letih znova odprta. S tem je Madžarska izgubila tudi svojo samostojnost popolnoma in postala nemški "Protektorat" brez posebnega oklica. Rumunija pa se je znašla v senci nemSkega orožja. Nemci so ji dovolili vprizoriti še eno "civilno vojno", da pride politično čisto v nered, kajti čimbolj bo razdrapana, laglje jo bo organizirati za nacijski "novi red", to je, za "nemški življenji prostor". Poskrbeli pa so, da "nered" in krvolitje Dokler je bila Nemčija še šibka in Museolini pa ftiroko-usten, je venomer trdil, da je Balkan "italijanska sfera vpliva". A sedaj se Italija že sko-ro štiri mesece krvavo bori, da si ohrani Albanijo. Mislila je pohoditi tudi Grčijo in s tem dobiti na balkanskem polotoku poleg Albanije drugo najstra-tegičnejšo točko. Pa se ji ni posrečilo. Ako udari na Grčijo Hitler, ki svoj napad nanjo vse bolj spretno pripravlja kot pa je u-daril Mussolini, je ne bo prepustil Italiji, nego jo le rešil brezupne vojne. Tako bo Italija na Balkanu dvojno osramočena, oziroma je že. Grčija se Nemčiji ne bo mogla upirati, razen ako se Angliji dotlej posreči poslati v njo velik del svoje afriške armade. Kajti nemški poveljniki imajo priložnost udariti v Grčijo skozi Bolgarijo in južno Srbijo po (Nadaljevanje na 2. strani.) I so bi bila država drugače na škodi štiri k milijone dolarjev letno. Green pravi, da je za odpravo prodajnega davka le na živila. Trgovci s stavbinskim materija lom in kontraktorji so proti Greenovemu odloku vložili pri-ziv pri omenjenemu sodniku, ki je odločil njim v prid. Kdor ima vpliv in denar — oziroma mora imeti oboje — lahko veliko doseže. Nemčija ima v Rumuniji že par tisoč letal, med njimi 500 bombnikov najnovejšega modela. To poroča iz Bukarešte ameriški novinar George \VeI-ler. Berchtesgaden na Bavarskem je zgodovinski kraj. Tu ;e bil skovan infamni "monakovski mir". Berchtesgaden je nanireč Hitlerjev grad. Kdor izmed . ;i-jih diplomatov je »pozvan iia. ve v naprej, kaj ga čaka. Sem je moral "na otoisk" zadnji avstrijski kancelar, da po I p "v? sam sebi smrtno obsodbo. Sem morali češki državniki, da t>iio med be-' interniranih V Rumuniji je gunci tz Poljske blizu tisoč poljskih častnikov. Nedavno iih je rumunska vlada dala nemški okupacijski armadi, dasi je to proti mednarodnemu zakonu. Enako so prišli sedaj v pest Nemcem poljski uradniki in drugi, ki so pobegnili pred iiaciji, a jim končno vseeno prišli v roke. Blizu Du Quoina v Illinoisu ; je bilo 15. feb. ubitih v ek*plo-I ziji v delavnici United Electric kompanije sedem delavcev. Superintendent Fred lluff je dejal, da je vzrok neznan in da ga družbini uradniki hočejo ! dezjiati. Stvar preiskujejo tudi i državni rudniški inšpektorji. Eksplozija je bila tako silna, da je ubite žrtve popolnoma razmenarilo. V Washington je prišlo 500 I mater, da protestirajo proti , Kooseveltovemu načrtu za podpiranje Anglije in s tem proti (Nadaljevanje na 3. strani.) Etbin Kristan bo govoril na priredbi kluba št. 1 dne 2. marca v Chicagu Naš pionirski socialist, bivši urednik Proletarca in socialističnih listov v starem kraju, sedaj urednik-Cankarjevega glasnika v CUvelandu, bo govoril v Chicagu na prireditvi kluba št 1 JSZ in Proletarca, ki se vrši v nedeljo 2. marca v dvorani SNPJ. Okupirana Francija v kleščah Pretežni del Francije je od njenega poraza pod nacijsko o bla »tjo. Svoj stan ima v Parizu. časopisi v Parizu in drugih krajih okupirane Francije so urejevani po navodilih nacij-nkih cenzorjev*. Kdor izmed francoskih lokalnih oblastnikov ne dela točno po naročilih nacijske komande, je odstavljen ali pa se mu lahko dogodi če kaj hujšega. Tako je nacij-ska oblast' odstavila prefekta pariške policije Rogera Lange-rrna, ne da bi javnosti pojasnila, čemu je prišel v nemilost. Unije AFL in pristopnine Delavci, ki so dobili priložnost zaposlitve pri gradnji vo-jeških taborom in drugih vladnih podvzetjih, katera so nastala pod okriljem narodne o-brambe, se pritožujejo najbolj proti visokim pristopninam, ki ?o zahtevajo unije AFL, predno smejo pričeti z delom. Te *lužbe so v mnogih slučajih le začasne in bodo trajale od par mesecev do blizu enega leta. Pritožujejo se najbolj neunij-ski mehaniki raznih obrti, kot zidarji, električarji, mašinisti, tesarji itd. Unije teh strok zahtevajo od $25 do $100 pristopnine in nekatere baje celo nad sto. Omenjeni odsek bo od predstavnikov teh unij hotel izvedeti, čemu računajo tem delavcem, ki so bili doslej večinoma na relifnih delih in za- služili le za prvo silo, tolikšno pristopnino, predno jim dovolijo prijeti za delo. Nekateri kritiki označujejo take pristopnine za navadno kriminalno izsiljevanje, ki se mu mora napraviti konec. Pod pritiskom tega ogorčenja so nekatere izmed , strokovnih unij pristopnino znižale, toda le v., vladnih podvzetjih začasnega značaja. V drugih ostane v veljavi. Proti unijam CIO zaradi pristopnine ni pritožb, ker je nizka, ali pa jo sploh ne zahtevajo, nego le članarino, ki je povprečno znatno man;Ša knkor v unijah AFL. Upravičene in neupravičene stavke Je pa proti unijam CIO veliko obdolžitev, da povzročajo stavke brez vzroka. Krivdo zato vale posebno delodajalci in drugi nasprotniki unij v spV šnem na komuniste, češ, da tirajo delavce v stavke ne zato, da izboljšajo njihov položaj, pač pa radi sabotažnih namenov v oviranju oboroževanja. Ako bo kongresni odsek te obdolžitve upošteval in bržkone jih bo, bodo zaslišani tudi oni višji organizatorji in odborniki unij CIO, ki so smatra-ni za komuniste, in uradniki ju-stičnega oddelka, ki preiskujejo njihove aktivnosti. Eden največjih nasprotnikov unij CIO je kongresnik Clare E. Hoffman. On vztrajno trdi, da so si komunisti zgradili te unije zato, da jim služijo za sredstvo pri oviranju industri-alnih obratov in za hujskanje delavstva v prevratne ideje. Dokazuje, da so večino sedanjih in prejšnjih stavk povzročili samo v te namene. Ker mu v teh trditvah pomaga tudi velik del časopisja in drugi na- (Nadaljevanje na 3. strani.) Taktika AFL proti CIO nevarna vsem unijam V nedeljo 2. marca PRIREDITEV KLUBA ST. 1 v korist PROLETARCA. Predsednik Ameriške delavske federacije William Green manevrira v tekmi s CIO s metodami, ki končno lahko poet a-ne jo nevarne obstoju vseh unij. Gibanje za industrialni unio-n'iem se je pričelo v samostojni obliki zato, ker je ta problem AFL vsa leta skoro popolnoma zanemarila. Le tiste unije. ki so ga sklenile rešiti vsaka v svojem področju neglede na tradicije AFL, so se razvile docela, ali pa vsaj deloma v industriel ne organizacije, ker ao nudile zaščito vsem delavcem prizadetega obrata, ne pa samo na primer mašmistom, prevoznikom, električar jem itd., na maso "navadnih" ' delavcev pa pozabile. T CIO se je lotil hvaleine naloge organizirati vse delavce vršila se bo V dvorani SNPJ, na primer v jeklarski in avtni industriji, za katere se ni AFL, CMICAGO, ILL. razen za izučene, nič brigala. Tako je nastala unija avtnih delavcev, se pridruiila k CIO in dosegla veliko uspeha, predno ga ji je zastf»v'| njen predsednik Homer Martin s frakcijskim bo-em. Dasi ga ni bil aam kriv, ga je v-dil napačno. S tem se je o"£anixator*čn© delo zakasnelo in družbe so dobi- Pa si je mislil William Green: i (CIO) je voda na mlin taktiki, "Morda Ford mrzi le unijo ki jo vodi Harry Bennett. CIO, našo (AFL) pa bo pri- SUUn ^ T tekmi AFL pravi jen priznati. Pred petimi | Jn c!q ^ opaia pri Interna meseci je obiskal Bennetta. Kaj tjona| Harvester kompaniji. sta govorila, vesta le ona dva Green pravi, da mu je priporo- 'e potrebni čas, da se pripravi- ¿al, naj Forda uveri, da je na jo za boj ne samo proti unij*, pačno, ker nasprotuje priznati nego da jo demoralizirajo tudi urijo. Ford se ni da! omehčati, od znotraj. Vzlic temu je unija Verjetno je tudi, da mu je avtnih delavcev premagala — Green predlagal, čei, ako no- dasi a težavami, notranji spor čes unije CIO, pa priznaj naie, in se uveljavila v preteinem organizirane po strokah, na delu avtne industrije, razen v katere se lahko zanesete. Fordovi. In res je AFL podvzela v Ford ima v svojih obratih po- Fordovih tovarnah organizato- sebnega stratega, ki ima nalo- rično kampanjo ter oglašala, go preprečiti organiziranje delavcev v unijo. Piše se Harry Bennett. Bržkone je plačan od Forda boljše, kot pa prejema nlače predsednik Zed. dršav. To pa zato, k*r svojo nalogo spretno vrši. Unija avtnih de- da ima v njih še večino in se ji obeta priznanje. Harry Bennett je nato izjavil, da nima nič proti njim. da je mnogo obrtnih (izučenih) delavcev, ki delajo pri Fordu, že leta v AFL, ampak priznane ne bodo, pač pa lavcev se je ie veliko prizade- je Ford pripravljen biti z njimi vala, da dobi priznanje tudi pri v m*ru, kakor doslej. Fordu, a brez uspeha. Zaslugo, Ta metoda umešavanja AFL pravijo, ima Harry Bennett. v boj unije avtnih delavcev CIO se je lotil njene delavce organizirati, kar je pri tako pro- j tidelavski korporaciji težavna j naloga. Družba je svoje delavce združila v kompanijsko uni- • io. Ni pa računala, da ima v takih zadevah besedo tudi NLRB. Ta je odločil, da mora svoje "unije" razpustiti. "Dobro," je rekla, "ravnali te bomo po odloku." In tik nato se je pr^ela v njih kampanja za pridruše-nje k AFL. S takimi metodami je treba prenehati. Kajti ako se bodo nadaljevale, bo posegel vmes kongres in udaril ne samo po CIO nego prav nič manj tudi po AFL. Zato bi bilo pametnejše, da bi Wm. Green ra jše obis- j kal predsednika CIO Murray-ja, kakor pa Bennetta pri Fordu. Stresanje očitkov na napačen naslov Hujskanja, propagande in vojna histerija ustvarja razmere, v katerih izgubi razsodnost tudi mnogo takih ljudi, ki so drugače smatrani za razumne. A v izjemnih okolščinah jih razsodnost zapusti in odidejo s tokom. Večinoma se taki ljudje jeze po nepotrebnem na one, ki jim niso ničesar zakrivili, ki niso povzročili sedanjih razmer in ne vojne. Naj se nd nas kdo še tako huduje, na primer glede soc. stranke, ji ne bo s tem prav nič poma-gano. Koristil pa ji bo, če se sprijazni z resnico kakršna je in sklene pomagati. Vsakdo med nami, ki mu je kaj za socialistično gibanje, mu lahko najbolj pripomore s tem, da jc delaven v klubih JSZ in sodeluje v vseh tistih naših oktivnostih, v kakršnih bo njegovo delo največ zaleglo. Sedaj ni čas, do se bi napredne iru>či v naselbinah razdruževale, kajti nujnost položaja nam veleva, da je baš v sedanjih razmerah potrebno, da delujemo enotno. In program JSZ ter Prosvetne matice je tak, da bi moral vsakdo, ki se smatra za zavednega, naprednega delavca, storiti zanj kolikor je v njegovih močeh. Ako to storimo, ni nobene bojazni, da bi nazadovali, pač pa bomo napredovali in koristili našemu ljudstvu in delavskemu gibanju v splošnem. PROLETAREC Ii STAVKARJ1 POTREBUJEJO ZAŠČITE LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovan» k« DrUvaka Tiskovna Druška. Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zetlinjenih državah celo leto $8.00: za pol leta $1.75; za ¿etrt leta $1.00. Inozemstvo: eh celo leto za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v nuftcnt uradu najpozneje do pondcljka popoldne ca priob^itev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 190«. Editor.................................................................... Frank ZaiU Business Manager........................................Charles Pogorelee Asst. Editor and Asst. Business Manager........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. P R O L E T A R E C 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Angl«'«ka diplomacija Anglija «i je pridobila teritorije, moč in vplhr po svetu ne le z vojnami, nego tudi s pomočjo diplomacije. Njeni zastopniki pri vladah drugih dežel slove za najboljše. V Sovjetski Uniji je angleški poslanik že kako leto dni levičarski socialist Stafford Oripps. ChurohiH ga je poslal v Moskvo v veri, da bo za Anglijo in proti Nemčiji storil lahko več, kot pa če bi poveril to mesto kakemu reakcionarnemu aristo-kratu. Cripps ni sicer v Moskvi še ničesar dosegel, kajti pakt med Nemčijo in Rusijo drži in trgovske vezi med njima se utrjujejo. Poročila pravijo, da dobi Nemčija iz Sovjetske Unije na-daljnih 250,000 ton *ka, kar je že r*ekaj, v zameno pa dobi »troje, .kemikalije itd. A vendar je Stafford Cripps nemškim diplomatom v Moskvi nadležen. Kajti četudi paktu ni ftkodoval vzlic vsem svojim naporom, je vendar v stanju govoriti z Molotovom kot star sodrug s sodrugom in Če bo izgledalo, da Anglija ne bo pogažena in zrušena, si postaneta morda tudi prisrčna in Rusija bi tedaj nehala zalagati Hitlerjevo armado z oljem, fcitom, bombažem itd. V Washingtonu pa je angledki »poslanik ne kak Sir Stafford Cripps, ampak aristokrat prvega reda. Viscount Halifax. Pred njim je bil angleški veleposlanik v Washingtonu lord Lothian, ki je pred tedni umrl. Z ameriško publiko, s člani vlade in kongresa je zelo dobro izhajal, pa je bilo treba na njegovo mesto nekoga, ki bi še bolj vzbujal javno pozornost in bil ob ene*n sposoben v delikatnih zadevah diplomacije in v vsemu kar spada zraven. Premier Churchill, ki je tudi sam diplomat prvega reda, se je odločil poslati v Washington Halifaxa, ki je bil do teira imenovanja tajnik vnanjih zadev Velike Britanije. Mnogi v VVashingtonu so se ustrašili, kajti Halifax jim je bil znan kot človek zelo aristokratskih manir, ki nerad občuje z navadnimi ljudmi, pa čeprav imajo driavni&ke službe. Visoka družba pa je bila vesela, kajti zavedala se je, da bo Halifax v prirejanju sijajnih pojedin sovjetskemu poslaniku Umanske-mu v Washingtonu močno konkuriral. • Churchill je za koristi Velike Britanije napravil dobro izbiro. Halifax je bil dramatično sprejet. Na veliko začudenje so novinarji, diplomati in ameriški denarni veljaki spoznali, da je svojo "aristokratsko prezirljivost" vrgel v morje. Govori z vsemi, odgovarja na vprašanja novinarjev, tolmači in dela za svojo deželo. Asimiliral se je svoji novi nalogi izborno. Angleški diplomati to znajo, ker so poklicni v svoji stroki. Delavska stranka v Angliji je želela, da bi Churchill posJal za veleposlanika v Washington kakega laborita, ali vsaj liberalca, toda stari angleški pretkanec je vedel, da spada vsaka stvar na svoje mesto. Kar bi v Washingtonu laborit ne zmogel — namreč dobiti simpatije za večanje ameriške podpore Angliji — je viscount Halifax zlahka dosegel. Sovraštvo do kapitalistov četudi ne tajimo, da je za akoat okno, tudi če zelo omeji cia listič na diulba se lahko c»r-apcializem treba nekoliko več1 izkoriščanje. gunizira kljub kapitalistom, znanja, kakor za navadno go- Mali podjetnik mora do čim dozori delavski razred ¿a-stllničko zmerjanje, so vendar skrajnosti izkoriščati, kajti on njo. nekatere njegove resnice tako mora iz malega števila delav- Boj s kapitalisti nikakor ne enostavne, da bi morali priča- cev izprešati toliko, da more: izčrpava sociali-učnega boja, kovati njih razumevanje vsaj» poizkusiti konkurenco z veli- temveč je le njega del. V celoti pri tistih svojih ljubeznivih na- kim kapitalom, je socialistični boj naperjen sprotnikih, ki se radi pobahajo Kar more živeti samo od naj-i^roti uredbam kapitalistične % neko učenostjo. Seveda *ui krutejšega izkoriščanja, to ne družbe, ki so gospodarske in baharija in resnična učenost ta- sme od izkoriščanih zahtevati pptjtsta^i ter proti vsemu, kar ko različni kakor kumara in bananas. Ali vendar! Ce se gode podpore za fožrtvovalmuti. j vzdržuje te uredbe Sicer je pa sploh ni požrtvo- Tako je naš boj namenjen povsem napačna.I>a ima socializem veliko opravka s kapitalisti, je dejstvo, ki izvira iz nje- V tovarni Levilo« komp.n.je v Brooklyna. v kal-i ¡mM«** .kktriia. ^nj*. Ali socializem predmete, •• delavci lanske«* julij« «ahterali večja p|«*o m pnmnmmfr »vaj» J* Veliko V©Č ; njegOV boj Velja unije. Bil« so odhiti. Av|v«U »o ia«tavk*li. P« tedmik ie«ec»k »tavke »o kapitalističnemu StStemU, kapi- delaeci rprmimM aa pomoč ¿eno predsednike Reo»eVel«e. lu se >e o^rv.U Talmtičnemu družabnemu redil in rekla, da jim žel. imi|. Dodela je, d« «elje le n»*io pom.v«jo, «ko de- _ : , i i»^k«l«kn vin PoIpct leve* nieo .leini V »Mik je imel« »Uekokeie. ki «projemajn mesta .tev- H ^ ec. roieg kujočih, in kej med unijama CIO «n AFL. Ne gornji sliki je Mrs Roosevel» OStaja SOCializem nega I na shodu stavkarjev. Pomiki Nemčije v jugovzhodne dežele Evrope era melodija di.nnadan, ostane \ valili- ¿ti, ki bi mogla rešiti po- klerikalizmu in militarizmu, naposled tudi povsem nemuzi-1 ginu namenjena mala podjetja, ker sta to dva stebra kapita-kaličnemu človeku v ušesu. kajti stotak ne bo mogel trajno lizma. Namenjen pa je tudi ne-Nasprotnike imamo, ki hoče- konkurirati z milijonom, pa naj vednosti, ki je najmočnejša jo včaii polemizirati s soeializ-, se obrača, kakor se hoče. Po-[podlaga razrednega gospodar-moni; svoje ugovore pa izvaja- žrtvovalnost delavcev bi bila stva. C'jraia se proti današnjejo ¿z stavka: Socializem je so- blaznost. , mu izkoriščanju, ker jemlje t > vražen kapitalistom. i Bila bi pa blaznost tudi te- delav/tvu mc* in sposobnost za Taka trditev se zdi ljudem ilaj, če bi mogel delavec s svo- boj. , f brez ilobokejseka vpogleda jim stradanjem pomagati, da Kdor misli, da je označil so-povsem pravilna. In vendar je bi se srednji stanovi ohranili, cializem, če pravi, da sovražijo zakaj s tem bi le raztegnil svo- socialisti kapitaliste, je smešen, je stradanje v večnost. Ako bi bilo to sovraštvo vsebi- Delavstvo nima prav nobene-, na socializma, bi bilo naše de-{H razloga, da bi se vračalo v lo lahko. Kajti sovraštvo vce-preteklost, ampak upira svoje j piti ljudem v srce ni težka na-poglede v bodočnost. Pot delav- loga; to vedo naši sovražniki stva je pot človeštva. prav dobro. Ta pot vodi skozi kapitali-, Ali socialisti imajo mnogo zem in skozi njegove prirastke, več in mnogo težjega opravka. Oetudi poznamo vse njegove To nič ne de. Izvršili bodo svo-Krehe, vendar vemo, da je ne-! jo nalc^o, ker čutijo v sebi več izegiben. če sem osem let star,, moči, nego mislijo naši ljubez-uredbo. ampak hoče ograditi sem otrok; če jih štejem štiri- nivi nasprotniki in učeni kri-nekaj drugega, popolnoma do- deset, *em mož. Ali iz prve do- liki. E. K. ločnega, na njegovih tleh. be v drugo ne morem skočiti, Kapitalisti so tudi srednjemu ne du bi bil nekaj časa mlade-Ktanu neljubi. Majhen podjet- nič. Ako posejem danes pšeni-nik, v čigar delavnici je kak- oo, mi ne more jutri zrela zra-šnih dvajset delavcev za posle- st i; seme mora najprej vzkali- tiven, ampak je vseskozi pozi-jtiven. On se ne zadovoljuje s tem, da odpravi kapitalistično Norvežani se nočejo "asimilirati" nacizmu (Nadaljevanje s 1. strani.) mu zagotavlja prijateljstvo. ,, . ... . . i Zadnji teden sta bila pozvana ffleda zelo pisano, če sest-Iti. zrasti morajo korenine, zra- eiiko boljšem terenu za mena-jna uohkk» k Hit|erju in von da kapitalist tovarno, v kateri «ti mora bilka, priti mora cvet. !!JLa Ribbentropu jugoslovanski pre- deluje petlisoč delavcev ena- sele iz njega nastane plod. in [na iiauja > ■rosnusin gomn. _ r»..• L»*» Kl«nrn U aiii ♦r» k» Ut>/l« i u mnen imati cc/vi >'au o mier Dragiša Cvetkovič in mini- M«iro. Kajti to bo huda i tudi ta mora imeti svoj čas, da dozori. Lzmed dežel, ki jih je lani in-vadirala in okupirala Hitlerjeva armada, se Norvežka najbolj brani prilagoditi se "novemu redu", Norvežani so bili pač predolgo navajeni svobo- n znavalcu nemških te I n«miiri|l. da Jugoslavija Ali kaj naj izvaja deiavec iz Omu bi jih torej sovraž,li? celmk nacijske dizavne tajne Irifo d a HM l*r kani osUne v miru in v prijateljstvu h e "skupnosti interesov?" | S tem ni rečeno, da jih ljubi- pcUcije. zvana gesUpo, ki je irr™ 1™« * z Hemta* in It«liii, trvln n.' Za malega izkori*čeva!ca naj! Sojas- On zahteva zakone proti veli- če vemo to, bi morali biti čna "vlada", ki jo ščiti nemško povzročaJ® Turčiji nič ko- 1|{|a tovarnam, proti kompani-. naši možgani zasukani, ako bi vojaštvo, si prizadeva pridobiti Uko skrbi. Rada bi pomagala Kulovec gowil j»«1 trustom. Delavcu pa gradili svoje delo na sovraštvu . prebivalstvo, da bi se z novim mlsl?1datóme čTosUneT" P« to neposredno «tigerirati, da imata v do kapitalistov. Izza fevdaliz. jioložajem sprijaznilo ter dela- mi.sn, ua je ooijsh?, ce ostane n. ^ ^^ ^ jugoslovanske Ilfcm tK}JU enakc interese, ker ma, izza manufakture je moral ¡ lo v prid Nemčije. A namesto vtralna, upajoč, da ona ni v , < K . v- , je kapitalist obema skupen so- priti kapitalizem; brez kapita- tf-ga se širi sabotaža toliko, da SSs. A «nd" "7 Ste- IT..MO no«CuB v «o!oru ; Beo- ||g»gjt«»tov pa ni kapitalizma. j. bil na Norviko po.l.n „.- ne mu SiviSí OSva iISrdSr M i » Nemčijo in Italijen toda za o" j Za malega izkoriščevalca naj j mo Sofisti naj nikar ne poiz-j organiziral tajen vpad v domo-nTu^MYi ia^na * hraáitev miru bo treba Žrt3v... ceneje kakor za velikega, kušajo takih izvajanj. Kjer ni ve, v delavnice m v javne pro- ne usia\ 1 jacja siia. Kakšnih žrtev tega ni pojasnil ' z*k*j ■ sovraštva^ še ni treba, da bi bila 'ditelji "zgagarjev". Ta napavl Za Turčijo ni problem samo ; ^ pa to Mori\{ u Londf>Ra kjer Ker bo drugače veliki pohru-! ljubezen. je bil izvršen po vsi deželi na- Nemčija, nego tudi Rusija. Ako[ so 0 „p]etkah v svetovni diplo-Ut«l malega . . . Mepo-| Pa komunistični blok s svojimi Milno storila na zeljo Kusije.j A|banjj ^^ ^ jezera Q. $4t0H6.000,000 raznih davkov, ravnanje hitro rMtafftr Stiro- '»potniki, V začetku konvenci- Napačn« trditve komunistov hrid v Albaniji in grško prista- j kar pomenja 7 odstokov na nišče Solun v Egejskem morju, rastka v primeri z 1. 1939 in 21 Nekateri komunistični pro- |>n j^terem je Srbija tradicio- (»d sto več kot 1. 1937. Te po-pagandisti v Ameriki sicer tr- ,m]no koprnela. Zanimivo in datke je zračuna 1 Bureau of dijo, da Nemčija samo zato ny rna^|no da bi Jugoslavija , Onsus., udrla v Bolgarijo, ker "Rusija v tem aiufaju morala dati Mad-! Oslanjajo se na dejstvo, da ne pusti". Dejstva in dogodki žarski in Bolgariji svojo zem-, 39 držav, katerih fiskalno leto tega ne potrjujejo, pač pa to. jJOf d(>čim bi dobi|a v «Zame- je končalo 30, juni.ia ali poda Nemčija nikoli ne udari pre- no» tcritorije, ki so sedaj še I prej, je kolektiralo $3,808.000,-dno nimajo njeni strategi vse . jtaiijanski in grški. Te vrste ve- 000, Za osem držav, katerih točno pripravljeno za ofenzivo ^ ^ navadno takoj zanikane, finalno leto je končalo po 30. ali pa za osvojitev nadaljne de- kulfor so bi]e Vfie prej n juniji| 1940 in Za Wegt Vifgi. zele brez vojne Dosedaj so bilt pr g!ede Rumunijc. Oeške in nijp, pa so bili vporabljeni po-še vedno najbolj v pravem tisti, p0]jHket a rt0 se ]e Uresni-! datki davčnega prihoda za fis-ki trdijo, da delata Nemčija in č„e Gotovrt je, da kar tako za kalno leto 1939. škov državnih vlad. je so zmagali prvi. Komunisti Davki za nezaposlenostne i90 ™t(? Pri™biJj nadaljne dele- odškodnine so drugi na vrsti in gate, jim plačali stroske in kon- oddali so 21 od sto skupnega veniao ter prodrli davčnega prihoda. Druge vrste * "vojunJ ^ndidati v vodstvo. davkov, razvrščene po ^ojl ** ^člV važnosti, so bili davki na poseb na podjetja, za avtomobilske in sov veČine, ki so si jo proti koncu konvencije dobili komuni- Aof«n.kr licence. ck,hodr,in,ki ^ V /.adnj.h par vo 1 lilmh bojih doživela velike po raze. Ker jo sedaj, kot poroča- davki in zemljiéki davki, ki so po navedeni vrsti oddali 10, 9, xt. __^ . . 8 oziroma 6 od sto ozvana k Hitlerju.! ,Mwtavitn« ra/laifa /.«kaj a« '" I*?/^" affincijt Reutera »lede novega vii. d*vkov z« nezapo^leno^t- « a^L JJ Z ' ^"-eminjanja zemljevida na ne odškodnin« je nabralo /a «h Balkanu ^^ »K>datke' ie iz i« od «to vef kot 1. 1937, in rcmAka armada prodrla ob ru- jfh ob ene rnwHflo, kako d k, d • j , k . , srasi^iiSiibrez,>p,n jc ,M,,°iaj za S' niz^" Ini u r KaJii bi morala 15 od *> odi. 1M7 .»m. kniti dalje ob njemu inntov Nem(-.ijj pomftffati uirnati avojo j fleHl )>0irlavitnih vrat davkov. davčnega prihoda. Federalni statistični uradniki ___________ opozarjajo na čim dalje manj- ^ „ . . Statistični urad navaja dva|k) vlogo, ki jo igrajo v držav- KodlO Dostoje 0djedQ|0 nih davčnih sistemih zemljiški kruh tiskarjem davki. Ixvta 1903 so splošni in Kadar bo svet hotel delati enako energično za socializem in ga graditi, k,ikor se žene v vojnih pripravah in v vojni, pa bo preobrat dosežen brez posebnega truda. Malo Azijo. Ampak ker v Ru- zaVeznico malo Grčijo in bi v I ki vzdržujejo državne vlade, je r . 'r it^l r^u^iVrt" tR n8men dobila v na»rado prispevalo 94 odstotkov skup nS l^rffl?^ Albanije, za katere je bil nega davnega prihoda. Pro- nihče nebve da-H mrsl. Stalin to do pri^tka sedanje vojne Mus- (iajni (lavki Mami-^vštevši dav- «olinJ pripravljen iti v vojno s ke na spl^nr prodaje in na komurkoli in vladi v Beogradu prodaje gasolina, alkoholnih pa grozil, da naj si svoje ambi- pij^ tobačnih produktov in cije po Albaniji zbije iz glave, drugega blaga — so prispevali siji ni dovoljena o takih stva- Mnogo zanimivih stvari Predsednik Roosevelt je bil izvoljen od večine Jjucji, vzlic temu ga napadajo, kot da ne znstopa nikogar razen sebe. Imamo tudi med nami take sorte demokrate, da če volitve ne izpadejo po njihovem, pa nasprotujejo. invazijami nadaljevati. aH pa se le obotavlja, kdaj naj bi udaril. posebni lastninski davki dali 53 od sto vseh državnih prihodov ; leta 1940. pa so isti davki prispevali le še 6 od sto skupnega prihoda. Dohodninski in dedinji dav Na konferenci zastopnikov tiskarskih strok, ki se je vršila v Minmtju, Flaf, so razpravljali o radio postajah. Vi io spravile ob zaslužek že 25 tisoč tiskarjev. čimveč se oglaša v radiu, ki ki še vodno osredotoOaio na- mÄnj"n mÄni «asoptoov ku kiše\ednoosreciotouijona |Re r telj in ena pevka, da je tabor- *un?en* no življenje razdeljeno v dva 1 odm«v nekJe Had mano t V ijfcv^, ' »Tj I 1 llljl ti ♦ .ff ? 'A v iTWwïnr na. / ■■ r * ■ ' - ■ . 4T* % jß % . '.'ITSfl SW'STCÎW TBCfT'ß ^ " SÊÊM KONGRESNI ODSEK ZA PRAVNE IN SODNE ZADEVE PREISKUJE VZROKE NARAŠČANJA STAVKOVNIH BOJEV — pa ta pesem iz šestdeset grl. Tisti hip sem se spomnil svoje J mladosti v Borovnici, pastirje-vanja, študentovskega potepa-i nja; v meni se je oglasilo spet tisto neizrecno in nedosegljivo hrepenenje po prirodni svobodi, začutil sem. kako pada raz j mene ljubljanski kavarniški in gostilniški dim pa prazno besedičenje ob mizah. Moj spremljevalec pa je bil Gornja »lik« isfUda, kot «U j« kj* im afriikaga ali pa albanskega boji-petja menda Že privajen, kajti v raa»ic« pradttavlja u priaor is vajo am«ri»kih vojakov ▼ Fort Dim, i. v» niMtP in mi **>n- ^ .o U.BO vaibajo T rabljonju piin.kih ma.k dela: dopoldne delo, popoldne počitek, da imajo vsak večer zbor «tri tabornem ognju, kjer nastopajo vsak s svojo točko, du ne sme tabornik ne piti, ne kaditi, kratko in malo, da je njih geslo: s prirodo k novemu človeku. Tako sva šla skozi gozdove in menda sva že precej časa hodila, ko se je Mrav nenadoma ustavil in vzkliknil: "Ali vidiš?" Pogledal sem na stežaj, kolikor sem mogel, da bi kaj razločil, tode ni se mi posrečilo. Tema je bila gosta, da bi jo la- Začudeno sem ga pogledal, pomivanje kotlov, kuha-j v svoj šotor. Zatrobil je rog, po hko rezal, vendar sem se zla- kar sem se brez vzroka na- nje večerje in nočno stražo od ¿otorih so pobijale luči. rog je 3ul: t-mehnil in se spet obrnil k ta- mraka do zarje. "Vidim." bornemu o*nju . Medvedje sr- p0 reportaži je sledila tek- "No, tisto tam gori je tabor." ce, vodja tabora, je spet dvignil ma ZM najlepšo lirično pesem "A tako?" sem malomarno reko do ramena, z dlanjo obr- _ po tej pa je vodja spet vstal, ________ 1_ .... i.. > .. i .t /lain I ■ ( _____1____!J _ 1_ __ stisnil me je za prste in mi šep nil: "èe vse kaj drugoga boš sli- (Nadaljevanje z 1. strani.) sprotniki unij, res prodira v javnost mnenje, da ni CIO drugega kot gnezdo komunističnih provokatorjev. i Predsednik Murray zavrača trditve Predsednik CIO Philip Murray na te obdolžitve odgovarja, da je toliko boja proti njegovim unijam vsled tega, ker so nastale v velikih obratih, kateri so bili do pred par leti trdnjava odprte delavnice. Za organiziranje milijonov navadnih delavcev se ni od postanka CIO v masnih industrijah nihče brigal. Užaljeni delodajalci in njihovi zavezniki se nad CIO hudujejo torej zato, ker je načelu njihove odprte delavnice napravil konec. Enako odbija napade na unijo avtnih delavcev (CIO), ki je nje zajtrka, pregled šotorov, • zbor in Že so odšle dekleta v čiščenje travnika, kuhanje ko- svoj tabor, fantje pa vsak dejal, Mrav pa me je z vso silo njeno proti ognju, in je dejal: v#e je nenadoma utihnilo in za-sabo. Sla sva čez "Mir z vami, bratje in se- ¿u| besede Medvedjega potegnil za travnik, zavila nekam v stran, ko sem nenadoma obstal ko pribit. Nekaj korakov pred mano sta stala dva goreča stebra, vsak na eni strani, ob njima sta stre!" Soglasno mu je »bor: "Mir s teboj!" Vsi so sedli nazaj na hlode. Vodja pa je obstal pred kre- spet zatrebil zategnjeno pesem spanja, in že so luči ugasnile ko na en mah. Ostal sem pri ognju sam. In najrajši bi stal tako sam pod milim nebom vso i noč, da se ni od nekoti priplazil Sivi Mrav, me prijel za roko odgovoril "Ozrimo se v ogenj s štirimi ■ in me brez besede peljal mimo plameni in molimo!" šotorov. Na koncu se je usta- Ves tabor se je v krogu po- vil, odgmil zaveso šotora, me srca stavil okrog ognja, nekateri so sklenili roke, drugi so sklonili glave — nastala je tihota, ki jo konjski lobanji, nad vsem pa jeI Z je *>)rem,j€Va,a **va * plapolala razsvetljena državna j £ J»" f^^fh *um™iem ln *ozd 8 *VOjhn drgnil si pristrižene brke in za- nirajočim molkom. kakor v zraku v*e,i dve roie*!™ čel: "Bratje in sestre! Danes vam zadnjič govori Medvedje srce. Služba in družina me kličeta, da zapustim vas, ta tabor, te gozdove, Spik in Prisank, in grem spet nazaj med štiri ste- zastava. " A vidiš? A gledaš?" mi je ponovno dejal Mrav, me nalahno sunil pod rebra in zadovoljno nadaljeval: "To je vhod. Zdaj pa natikati me moraš. Naša pravila prej!" pravijo, da smo vsi taborniki; In že sva vstopila v tabori- i yj "boste še ostali. Prosim bratje in sestre; k nam gre&' sče. Tabor je bil prostran trav-; vas, izpolnjujte naše zapovedi, zato si naš brat, kajti stvar je nik, na čigar koncu, obdanem bodite dobri v samih sebi, lju-taka —" r z mogočnimi krošnjami dreves, Malo je manjkalo, da ga so se v polkrogu.svetlikali ioto-vlak ni odpeljal naprej. Zadnji ri. V sredi polkroga je proti ne-trenutek je še skočil na hodi- bu plapolal mogočen kres, is-šče, me takoj pograbil pod pa-; kre so se ko zlati metulji lovi-zduho in me potegnil s postaje le po mračnem zraku, vejevje | nanMj nag ubogi. od katerega na temno pot. Ubiral je hitre je v žerjavici pokalo, čez vse je ^^ dej svoboden, in naša korake in mi ves čas ni pustil pa se je nalahno plazrl dim. do besede, temveč mi je pripo- Okrog in okrog ognja so se-vedoval, da se ne šali, temveč, dele temne postave, strmele so v plamen in zdelo se mi je, da je vse tiho in mimo. Tam, kjer se je krog sklepal, pa je rastla iz zemlje velikanska korenina, kakor bi bilo okrog obrnjeno drevo, obtesana je bila v obliko prestola in na njej je sedel ši- pahnil vanj in zašepetal: "Sleci se in ulezi. In nič ne govori!" Menda je mislil, da se bom sam s seboj {glasno pogovarjal. Zatipal sem ležišče, se izpravrl in legel, potem pa sem z odprtimi očmi prisluškoval utripa- le z čas je vodja pozdravil: "Mir z vami!" "Mir s teboj!" je odgovoril i nju noči sredi temnega gozda. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU vojni da je res Mravlja, da so pa 6e drugi, ki imajo drugačna imena: kakor Sinji galeb, Beli ris, črni krokar, Gadje oko. Medvedje srce, Rdeča pest, Visoki, Široki, Veliki ogenj in Plamen --, ženske pa: Jelka, Iris, Lotos, Jutranja in Večerna ro- rokopleč mož. Videl sem. da je sa, Zvezdnica, Gorska cvetka pravkar dvigal roko, in glasno in še cela vrsta drugih imen, sem se čudil, nazadnje pa je zatrdil, da jih tabori čez šestdeset. Ujel sem trenutek, ko se je Mrav izpodtaknil ob korenino, in sem vprašal: "Ali tudi dekleta tabore." bite prirodo, da boste lahko ljubili človeka. Najdražje pa, kar naj vam bo najbolj pri srcu, pa bodi človek, ki se gloda iz dneva v danin ftvi, j i zing Against War".' Stvar zelo diši po komunističnem manev- _ ... ,ru, toda "moralno" podporo je domovina ki se še išče in na-., lud| America First c^. staja. Medvedje srce je govo- ^^ u je reakcionarna or. , , .. ganizacija pod vodstvom kapi- Ves zbor mu je odgovoril z mrmranjem. Vprašujoče sem se obrnil k spremljevalcu, ki se je nasmehnil in mi pojasnil: "Nočemo motiti noči in narave in zvezd s «ploskanjem in (Nadaljevanje s 1. strani.) I se vsakikrat otel deportiranja. ; v'••.> i «i _ • • _____ ___h oeltej loti raifMUlllli ha ¿a nestelo la Walter Krivitaky je materij Slovenija ima novega vodl-l tatL naradax iireahi t f-y iai za pisatelje filmskih iger. telja". Ta titel je j>o smrti dr. | »Uvij. P«d .«««o» J*«o»iov*«»ke iu Komunistom se je smrtno Ba-'Antona Korošca podedoval dr. Skalna z.j.d.«a, « s,«. K rane K u lovec. Kot pokojni iÄitS Letosn,i m'°<''ns'c' kongres imel le malo zanimanja ilru ¿ila sls • pokojnim dr. Koroecei» na cel«. Novoizvoljeni pniieih.k tluvenkkega dola «-ra*Ua JRZ d«1. K tati J H duhovnik. V Sloveniji kot lovec jo n.fovoril .brane • »letečimi |''voditelj", tako je tudi novi vo-a duhovnik. V Sloveniji kot Srbiji ill drugod V JugOslavi- beiedomis "No dan, ko «o poelevljamo od m-i»ga največjega voditelja dr. Antona meril z opisavanjem sovjetske špijonažne službe. On je bil njen načelnik v zapadni Evropi, dokler ni bil pozvan, naj se ji, z izjemo Hrvatske, ki je av- vrne v Rusijo. One dni je bila tonomna je dovoljena *#r»o ^ ki „ r.d mhtM ^ tam v teku čistka, katere se je vladna stranka, ki se imenuje | mlmdhm, „ ^ „ka-i». da *Ld. «od Krivitskv, čigar pravo ime je Jugoslovanska radikalna zaje-; nami 4i»c*»ltna •• «loga. Ko am >ii»oi Samuel Gin>berg, zbal in po- dnlea. Njen načelnik v Sloveni-begnil v Ameriko. Tu je svoja | H J* do svoje smrti dr. Koto ,sec. Ker ima JRZ vso ¡Militi- ft Prebivalstvo Zed. držav le še počasi narašča razkritja objavljal v magaziuu Saturday Evening Post in pri- j *»«> i«0,5, opozicijske stranke čal zoper komuniste tudi pre-J i P» niso dovoljene, je naravno. Diesovim odsekom. Dne 10. fe-j i« načelnik JRZ v Sloveniji biuarja so ga dobili v nekem drugje v državi ne samo 'voditelj", nego tudi diktator. hotelu v VVaahingtoou mrtvega. Policija s koronerjem vred je ugotovila samomor. Ležal je Or. v sporazumu z vlado v Beogradu določa, kdo naj bo v tej v postelji oblečen, toda bos, si kdo v drugi službi, kako naj se prestreljeno lobanjo, v rokah i upravlja z zakoni, ali pa izdaja predlog, da aamoravajo mene' iabralt aa prrdeodffika, mi jo bilo teiko. Bog rai je prtfa* da nikdar nisem Hrepenel j po Irj ča»ti. — Toda ko »en» videl onoduaao soljo vseh, sobi odgovorno mesto sprejel. Obljubljam, da bom a vsemi silami in i vato podporo vedo o delal aa cilja, aa katero so jo boril aai veliki pokojnik, aa amago krščanskih načel v javnem aivljeaju in aa slovensko avtonomijo (burno ploskanj*). Slovenska avtonomija je veliki , id»al, katerega so bom vedno boril « vašo pomočjo. Mladina jo bila vedno Congreaa)'voliko pisal ¿L Sest držav Ameriške Unije je v prošlih 10. letih nazadovalo v številu prebivalstva, kot je razvidno iz statistike urada za ljudsko štetje (Census Bureau). Popisovanje se je vršilo lani. Zakon ga določa na vsakih deset let. Nazadovale so države Vermopt, North Dakota, South Dakota, Nebraska, Kansas in Oklahoma, torej v glavnem agrarne države. ' Nekatere države so v desetih letih napredovale le par odstotkov v prebivalstvu, med njimi Massachusetts, New Jersey, Pennsylvania in Iowa. ♦ Najbolj so napredovale države California, Virginia, W. Va., North Carolina, Florida, Tennessee, Louisiana, Texas, j Maho, Wyoming, New Mexico. Arizona, Nevada, Washington, I Oregon in District of Columbia, torej večinoma južne in Zapa-Ine države, vzhodne in srednje zapadne pa povprečno le okrog Joel odstotkov. Skupno število prebivalcev Zed. držav in Distrikta Kolumbija (teritoriji niso všteti) znajta sedaj (oziroma je znašalo Nekaj lat »o jo o ameriškem mladinskem kongresu (American Youth «.'»rila 1940) 131.669,275, pred desetimi leti pa 122,775,046. ni uspehov. Politika jr neprestan boj. jo neprestano žrtvovanje človeških sil in sposobnosti sa ideje, ki mo v korist narodu in državi. Osljubljam, da bo moško s vašo mlado podporo tri njegove note. Vefcaki so do-!ki .te bil proglašen v Jugo- b°r,u n.rod.e pr.vie«. mi«. bell hiii v,ud |#fa m de|f>4ni v iutill im bolj kakor v • proportno manj, kot kdaj piej. • • • t • * • Jafeft« L* .A — m mm mm «ss^ln «»AMAOnAi _ . .« _ — ___ ■ ' a • ■ , , i ■ i bo to pojema nje nadaljevalo, so izračunali, da lota ne bo več nikakega prirastka. biro dalje ugotavlja, da se najbolj množe črnci in padali »o Roosovelta in skušali vprimarjati demonstracije v poslanski «bor | pa prebivalci V slumsih, dOČim SO imovitejtfe, inteligentne plasti ii.*n^zz*s^sri^L:^^ ^»K»»^. ««nko.<..v«*» pod komunističnim vplivom in vodstvom Socialistična mladinska liga (Y. p. U>t !le beležijo nikakega prilastka V Številu. S. L.) so jo od njega ločila pred tremi leti. j Pravijo, da iz tega lahko nastane težak socialni problem, --~~~ ker se jača le najnevednejši, ubožni del ljudstva, dočim drugi manjše kot je jugoslovanska, ljo! Tako naznanja z velikim pojema v uživanju komforta. | prostor in plače, je za jugoslo- naslovom na prvi strani "Ame-| Da-li je situacija, kar se tega problema tiče, res «paanaTa vanski oddelek dobil Kerže riška Domovina". In kaj takega | b^iočnost razvoja Zed. držav, je vprašanje, o katerem se da prostor šele po moledovanju v je storila KSKJ? Sprejela je po prerekati. Vsekakor pa se bodo sociologi in drugi merodajni Mi ljubimo to drsavo, saj smo jo poj tg orni ixa. \ papagajsko resolucijo eleve- faktorji s podatki lanskega ljudskega štetja še veliko pečali čeprav ga financira in lastuje »outle.rjaii in le v njej si mamišiia- urud» pravi, so hodih prof esio- landskih slovenskih duhovni- ,T .. . . . . ^ Jt, ... chžava. V Sloveniji se je raz- Jo Iki t. . nai. .vtoni^j. Lai. nalci" in se mu ponujali skli- kov in Antona Cirdine ter uda- X ^T* ?>°daJa",° ****** sU'v,,Ke ° Prebivalstvu posa- metn» držav. Prva številka znači število prebivalcev, kolikor 1930, in tretja pa od-rubriki pred številko dotične države nazadovalo. umorjen. Saj je ves čas živel v j Sloveniji jih je že prej, prevzel veri, da mu ameriški agenti ru-j P™* sv<>io upravo pokojpi "voske tajne službe strežejo po d j a" Korošec s tem, da je socia-življenju. Njegov odvetnik li>te enostavno odstavil iz de-I»uis \Valdman je enako pre- lavskih zbornic in unijskih ura- doprinašal «rtvo «a našo ideale, pričan, «la je bil Krivit>ky u- ^ov. Novi "voditelj" bo storil • ^ ^ I .. __. i . . g. slovenski avtonomiji v popolnem skia* morjen, in prav tako trdi nje- vse v svoji moči, da ohrani Slo-1 du m driavBo „„¿¡/V. ijMbije.. gova žena. A vse okolščine in | venijo za klerikalizem, te pod dokazi pričajo, da si je aam I Korošcem je prešlo šolstvo v vzel življenje. Ako je bil res »lovenakih krajih popolnoma I . ■ Ji ■ d upravo cerkvenih kix>gov. bodr' bom# po,um"',D •,OWM Jugoslavijo. Sam ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič nas v daljšam telegramu umorjen, so agenti OGPU ta čin mojstrsko izvršili in zbrisali vse sledove za sabo. Zaradi Krivitskega je bilo neka j prere-; kanja tudi v par slovenskih listih, ker je Anton Garden p»\.-\ajal njegove izpovedi iz omenjenega magazina v Prosveti. Proletarec se v spor ni spuščal, čeprav smo bili vsi socialisti kritizirani, da ponavljamo Morije iz kapitalistične revije od poa- *ti po Slovenskem so podvrženi cenzorjem, ki služijo ne samo vladni politiki, nego tudi katoliški cerkvi. Našim čitateljem je novi glavar Slovenije malo- ter svoj narod, se bomo borili c.is socialno pravičnost med ljud stvom. Socialna pravičaost v državi je porok notranjemu miru in aunanje moči drsa ve. ve- gi narodi, vrfi tega pa bili za- je njena prava lastnica. A mi-siopani v slednji večji skupini, nistri v Beogradu tega ne tr-drugih narodov. V ruskem od- dijo, pač pa so bas te dni po ob- Seznam je sledeči: Država 1940 1930 Sprememba v odstotkih špijona. ki sploh ni to kar pra- znan, ker se z njim nismo pe-vi, da je. Po našem mnenju se Star Je 57 iet- doma iz na agente tajnih služb ni zane-; kjflh Su^ic pri Toplicah na epora, vi, k dočnosti T' ste naš up ia nada bo- sti, ker jim je špijonstvo, pro- Dolenjskem, Študiral je v Ko- "voditelj" velik mojster. Veliko v kampanjskem vekatorstvo in pripravljanje a- ¿evju, v Ljubljani in na Duna- govori o mladini. Cerkev se pač kratke stranki tentatov obrt zato tudi sa Kri- leta 1919 je bil izvoljen dobro zaveda, kako važno je vključeni v odd gel Kerže Dresoditi no obrazih, soglasnost. Mar se KSKJ in V frazah je torej tudi novi | Svoj spis zaključuje, da so bili prečastita slovenska duhovšfi- stanu demo- na ne smeši s takimi zahtevami tentatov obrt. zato tudi na Kri vitskvjeve izpovedi nismo polagali izredne važnosti. Nasprotnega mnenja je na primer tednik New Leader, ki je Krivitskv ju posvetil že veliko prostora. Tudi New leader trdi, da je bil ali umorjen, ali pa od agentov GPU pognan v samomor. Nekateri ta slučaj uporabljajo zgolj radi boja proti komunistom. Po našem mnenju se zoper taktiko komunistov lahko uspešno borimo tudi brez pomoči bivših agentov GPU. Delovanje GPU je socialistom po svetu znano, enako komunistom in pa špijonažnim službam drugih dežel. Kar je Krivi tsky s svojimi razkritji dosegel je, da je na GPU opozoril ludi širšo ameriško javnost. stranke tudi zamorci t pri ameriški vladi? Cemu ne oddelek tujejezič- zahteva ugrabljene slovenske za tajnika klerikalne slovenske zanjo, da si obdrži mladino na nih narodov. Mr. Keržeta so te1 zemlje novi "voditelj slovenske-Ijudske stranke, kmete pa sku- svoji strani. V Sloveniji, kot v izkušnje razočarale. Veseli ga ¡ga naroda" dr. Franc Kulovec? iai še tesnejše dobiti pod kleri- drugih klerikahiih deželah ji le» d« je Rooeevelt znova izvo-i Ali premier Dragiša Cvetkovič; kalni vpliv z ustanovitvijo Kme- je to lahko, ker ima kontrolo Ijen. Za nas pa je razveseljivo ali pa vnanji minister dr. Cin-čke zveze. Bil je že urednik nf d šolstvom, nad državnimgo- to, da ni ni^če tak. da se ne car Markovič? Izgleda celo, da Slovenca in posedoval razne; «podarstvom, kmečkim zadruž- bi mogel več učiti, ako se le ho- bedo rajše nekaj svoje zemlje druge urade, član vlade v Beo-| ništvom, nad časopisjem in po- če. Frank Kerže je šel lani ne- pustili ugrabiti, kakor jo je pu- gradu je sedaj tretjič. V dvehjlitiko. Sodniki in ječarji so nje- koliko pogledati v notranjost! stila Rumunija, kot pa da se bi u-u:—u.i — —■ nj |judjt\ Politična slavja sme ameriške politike in njene or- »«ru i« vuhj.i.si» Ja. kabinetih je bil minister za kmetijstvo. Kakor dr. Korošec, je tudi sedanji načelnik JRZ mednarodnemu socializmu smrtno sovražen. "Ameriicanfki Slovenec" z dne 8. februarja piše o njemu pod naslovom "Slovenija dobila novega voditelja" med dru-irim sledeče: "Dno 17. decembra popoldne, takoj po pogrebu dr. Antona Koraoca je imel širši banovinski odbor Jugoslo» lx>rov v Sloveniji svobodno ob- naučil, drževati, dočim so socialistom in svobodomislecem absolutno uprli in zahtevali od Italije slovensko JYimorje. Kajti dokler se Jugoslavija ne bo hotela bo-* Enakopravnost" ostro prije- . . ! . i ma "Napreja". vsled njegovega' Zl'7' prepovedana. Oni smejo imeU j petoko,ongkeif<4 apizarslva in!^»ve. tako z va ne kulturne zveze, ho- , lurbanja svojih ¿ftatelj^, v * --- cilastiene in svobodomiselne pa : i|onl„ „ diktatura v Sloveniji pod ^f1^ ^ nostl I Primorski Slovenci vslcd je I vodstvom dr. Korošca zatrla. Naprednim idejam in zavednemu delavstvu v Sloveniji se ; je tudi sledeči stavek: * Zadnji akt svojo hipokritske straho-petnosti ia tavanja v temi ja zakrivil ' Naprej", preden se je na svojem Ci PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLAN0V( IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO I svojih prostorov na Waterloo Rd. Ta-namreč a never jot no drtno NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina aa Zdruiene driave (isven Chicaga) in Kanado $6.00 • j na letof $3.00 sa pol leta; $1.50 ma četrt leta; ta Chicago in Clcer $7.ko aa celo leto; $3.75 sa pol leta; aa iuosemstvo $9.00. Naslov zc list in tajništvo je: 20.17 Ko. Law uda le Aveinic Chicago* Illinois liem slovenskega naroda" obetajo slabi časi. Kakor prej dr. km* je Korošec, tako tudi dr. Kulovec ******* i* «^i uredništvo (¡.t. ... .. . na ramena nrdolxne in poštene slo govori o socialni pravičnosti, A v„mk9 if| IIIAt.r#| w bi pr#. tO. kar si on predstavlja za rseta aa svoj rovaš vso morebitne ne. "socialno pravičnost", je Ae več I pHjotne posledice njegovega petoko- Ionskega in apiaarskega udejstvova-nja in navajanja . . . Well, ena prevara več ali manj ne itojo. klerikalne nadvlade nad vsem javnim življenjem in v gospodarstvu, kot jo je sedaj. Dr. Kulovec je tudi za avtonomijo Slovenije. To ne bi pomenilo nič drugega, kot da bi nekaj Slovencev v Beogradu izgubilo državne službe, v Sloveniji pa pravoslavni srbski uradniki. So-| cialisti in liberalci smatrajo slednje za veliko bolj tolerantne, kot pa so domači klerikalni veljaki, zato se Kulovčeve "avtonomne" Slovenije oboji boje. Frank Kerže je v "Glasu Na-I roda" opisal, kako je postal v | lanskem volilnem boju načelnik jugoslovanskega oddelka kampanje demokratske stranke. Nalogo je sprejel brezplačno vsled svoje vere v Roose-i velta, pravi v svojih odmevih, I le za tajnico so mu dovolili $20 na teden. Za oglase so mu obljubili *250 in Kerže je aklenil to vsoto razdeliti po volitvah Violinist Vlado Kolitsch je imel 2. februarja v Little teatru v Clevelandu koncert, ki so ga pomagali oglašati menda vsi slovenski listi v metropoli in tudi Narodni Glasnik v Pittsbur-ghu. Vlado se je po koncertu potožil posebno nad Slovenci. V omenjenem gledišču je 700 sedežev. Samo 70 je bilo zasedenih. In med temi sedemdesetimi udeleženci %ta bila tudi dva črnca. Ceni se; da je Jugoslovanov v Clevelandu — priseljenih iz starega kraja in tukaj rojenih — okrog 70 tisoč. Vlado Kolitsch med njimi ni dosegel pričakovanega trium-fa. Najbolj iga je razočaralo, pravi v pismu v Enakopravno- vojne veliko trpe Primorski Slovenci imajo od kar je Italija vstopila v sedanjo vojno še veliko težje čase kot prej. Mnogi moški vojaške starosti so bili poslani na albansko fronto, ali pa v Libijo. Ko pa je začela Italiji v obeh krajih slaba presti, je Mussolini pozval ljudstvo, da naj ne naseda ne7^dovoljnežem, pač pa njimi po fašistično obračuna. Ker pa se je nezadovoljnost le širila in je prišlo v nekaterih mestih severne Italije celo do nemirov, je pričela oblast s progoni in aretacijami na de- tiranih veliko Slovencev, ker so osumljeni ščuvanja proti drta vi in izpodkopavanja njenega reda. ^faine 847.226 797,423 6.2 New Hampshire 491,524 465,293 5.6 Vermont .159,231 359,611 —0.1 Massachusetts 4.316,721 4,249,614 1.6 Rhode Island 713,346 687,497 3.8 ! Connecticut 1,709,242 , 1.606,903 6.4 New York 13.479,142 12,588.066 7.1 New Jemev i • 4,160,165 4,041,334 2.9 Pennsylvania 9,900,180 9.631,350 2.8 Ofcto 6,907,612 6.646,697 39 1 Indiana 3,427,796 3,238,503 5.8 'lünofe 7,897,241 7,630,654 3.5 Wichig:ni iSf - . i 5,256.106 4,842,325 8.5 Wisconsin 3,137,587 2,939.006 6.8 Minnesota Cp 2,792,300 2,563,953 8.9 •owa 2,538,268 2,470,939 2.7 Missouri 3,784,664 3,629,367 4.3 North Dakota 641,935 680,845 —5.7 °outh Dakota 642,961 692,849 —7.2 Nebraska • 1,315,834 1,377,963 —4.5 Kansas 1,801,028 1,880,999 —4.3 ; I'elaware 266,505 238.380 11.8 . Maryland 1,821,244 1.631.526 11.6 ; District of Columbia 663,091 486,869 36,2 Virginia 2,677,773 2.421,851 106 ! tVe«t Virginia 1,901,974 1,729,205 10.0 North Carolina 3,571,623 3,170,276 12.7 South Carolina 1,899.804 1.738,785 9.3 Ceorgia 3.123,723 2,903,506 7.4 Florida 1,897,414 1,468,211 29.2 Kentucky . 2,8^5,627 2,614,589 8.8 ! Tennessee 2,915,841 2,616,556 11.4 Alabama 2,832,961 2,646,248 7.1 Mississippi 2,183,796 2,009.821 8.7 Arkansas 1,949,387 1.854,482 5.1 I ouisiana 2,363,880 2,101,593 12.5 Oklahoma 2,336,434 2,396.040 —£5 Texas 6,414,824 ' 5,824,713 . 10 1 Montana 559,456 537,606 4.1 idaho 524,873 445,032 17.9 i Wyoming 250,742 225,565 • 11.2 1 Colorado 1,123,296 1,036,791 8.4 New Mexico 531,818 423,317 25.6 A rizona 499,261 435,573 14.6 Utah 560,310 507,847 8.4 Nevada 110,247 91,058 21.1 1 Washington 1,736,191 1,563,396 11.1 Oregon».. 1,089.684 953,786 14.2 California 6,907,387 5,677,251 21.7 Skupaj J----1— I2i2.77:>.mt> pridobivali Pomoč Rdečega križa i vsti/i nina jc» pro.sta, god- 6191 v** novih članov. žrtvam vojne Aktivnosti Družabnega kluba Slovenski center |,tt za8tonj, pijača in je*tvim» ho i Stvar, ki jo klub najbolj ra-Chicago, 111__Nas Družabni; l.,M 4 l^mad — in koma-1 je poviianje shajali^*. O Anglija dobila polovico ameriškega izvoza Cika-ki oddelek Rdečega kri- Ameriška izvoena trgovina O DEMOKRACIJI • iV. klub, pribočnik Slovenskega I(ii niM0 [*ko maihni kt* bi je glavna letna neja teme-Ua je poslal v pcmr.fi žrtvam je lani znaAa|H Md 4 milijarde delavskega centra, je sklenil na vek «odil p« nizki t Wto razpravljala, in vse zgle- vcjne na Angleško spet do 40 j d , j Nad polovico ameri. once vehko no*, ki se je Američanom vce- odboru. kiTe naTvoji"prvi aeji te*a pa tudi'te Hi dober (!pazo' rm) P®^vico teh. bi se lahko z To blago se v angleških me-|*t°nc . li m< iki volilno pravico, kak^r, pila globoko v srce, ni mogla em omenil to poprej. Ali ljui- morija razrednega boja doslej tume ZH na* letošnje domača katfra l)i4,),la huda l!} kl,t h*le v ^ačetku, če- drufre potrebne, katerim so . . namene nadalj- ,tvn \seeno z vsakim dnem do zkejru. zabave. To pa x*t K da bido| P» di ^ra žen^-^ de- prav «> vredne veliko več, u-^e^tiki letalci uničili stanova- a,J l>olj uvkievalo, da nima skor > Henr k Gecrge se je v svoji diuge organizacije vedele, kdaj nobene besede pri vladi. Na knjigi "Progress and Povertv" ¡nui LH\ Klub zabavo, in da radi podlagi da v i ne moči, ki je lju- (Napredek in rev&ina) pot?g- ^Cga ne bo nihče prirejal ve-e-dje nikakor niso mogli razume- s» ti za edinstveni davek kot de- |jc na j »te dneve. Sklenjeno je ti, so ekonomične družabne 1110krat ?no sredstvo za izčrpa- bilo, da se priredi eno zabavo razlike se vedno obdržale. nje nezasluženega narastka v spomladi, dve pa v jeseni, v V demokraciji se vlada na- i zemljiških vrednostih, ker je razvedrilo in boljše tnedseboj- kleta (oziioma ženske sploh) prštevajoč vrednost posestva tlja jn VHe bilo v njih. leh>o na teh naših zabavah in do sedaj izdane delnice. Pri- nih $1,125,000,000. Japonska \ojna na Kitajskem je torej ze- rod sam nepoln« al, pa i>o menil, l''l|"m ""Prfl . , . . ... n - ----- —J—" mAtežko i»lacati takoj, bi dobil Komur je bi dobil delnico tudi na obroke, flan- Produkcija v Rusiji narašča Dil K Klinov •I» fám marec CHICAGO. ILL. — Priredb« v ko ma za ta moj nasvet. Jaz sem čudimo o, da naj to naše naznanilo bl. poklicu in drugih sličnih pripo-i jo, ki ba^ i^daj bolj in bolj sili upoštevajo, da ne bo pozneje |,,!a» močkih prave de^okra^ije. na površje ter ima prej kom? še kakih neprilik poradi dveh ali *>od 1 lice v. Pa je prišlo | ■ J ■ «a do zahtev po popolnejši in jo prave demokracije za pod- namo kot pa plešemo. pravičnejši demokraciji, do .a- laico. A to pa ne morda kot kak | tem potom prosimo vsaL^o f ^mo^ : L^u ¡ilev primarnih volitev, inicija-, pelkKen sistem, nego kot ne- dru:tVa in klube ter druge ^ku-. * naš klub marsikaj /.možeh dopuščala. F * 1 - - - 1 a™« bi mu javnost ne priso-j Nadalje želim, da člani svedoči dejstvo, da je pravočasno obnove svoje član-čikaški župan naš član. (ske prispevke za InKloče leto, Drutrod no svetu ie na indu- i velike možnosti pred sabo. Kaj-! pa ved"prireditev na isti dan. j ^ ^ U,di PredsednI-i to je od 30. aprila 1941 pa do Uiugod po svet« je pa indu demokraciji ne more Mi letos ne bomo oousčali teh 1 kandidata, -pa nam j^ npnla 1942. ter da vsak strijska revolucija še silneje in ^ ^ » »e Hcosevelt sporočil, da naj ga tkuša pridobiti kakega novega terih je bila celo nižja kot leta Prodre. . n««M* 22. junij, pri korenite je učinkovala na živ- biti govora, dokler je ljudstvo datumov na ljubo nlkomui . ^^^^^ ^ termim, ie ¿lana ali članico. Novi plačajo'je dejal Malenkov in po- - WHW Spri-c-. Te domače zabave Oruzab- m0 l)rj miru< ^ar bomo, kot do. ravno toliko kot člani, kajti ta- žival strankine lokalne odbore julij nega kluba so se v zadnjih par l ^ ___kozvane vstopnine pri nas ni,1 v prizadetih krajih, da naj po-j cleveland, o. — Piknik klub« Tajnik centralnefra odlx»ra stvo prosim, da naj razmišlja kom. stranke Malenkov je na o tem in da vedeti, če se zani-1 njeni konferenci poročal, da je rut Proleure« v nedeljo 2. m«rc« * nrodukeija v Sovjetski Uniji si- dvorani snpj. vito narasla. Priznal pa je, da 1 april mnoge industrije niso izpolnile cleveland, o.—končen "znr-načrtov, ki .so jim bili dani v iz- ' je" * nedeljo s. april* v snd n« st. vršitev za leto 1940. Posebno v CUir Ave. gradnji lokomotiv in vagonov, ,LL; JKonc^tcSfcio<.' , . . . .......... v nedeljo 20. «prti« v dvoram SNPJ. v lesni in papirniški industriji, rlbolovstvu in stavbstvu. ni bi- junij Iq napredka. Produkcija neka-| chicacg. ill. — Piknik ▼ kori.t ljenje tamošnjega prebival a v ekonomični sužnosti, ki izvira in možgane demokratičnih vo- « krivične razdelitve narodne- diteljev. Njihne misli so se obr-l »a bogastva, uile proč od političnega pojmo-^ Zemlja je vir, vanja ter se jele pečati z ekonomično zamislijo države. Med temi sta bila tudi Karl Marx in Friderik Engels. Ta se je leta katerega črpa človek vse, kar potrebuje za svoj obstanek. Zemeljski zakladi ho največji in edini neizčrpni iroetek vsakega ljudstva. Po teh hlepi nenasitnost človeške grabežljivosti. Radi njih besnijo krvave in uničevalne vojne. Njihna krivična razdelitev vklepa v verige ekonomične sužnosti na milijone delavcev in delavk ter peha cele trume otrok, žena in starcev v žrelo letih splošno priljubile med či- bri deniokratje, seveda lojalno 1844. za malo časa ustavil v Parizu ter obiskal Marxa, nakar so se med njima razvili tako iskreni prijateljski in tovari-ški pa miselni odnošaji, da so bila odtlej naprej vsa dela Karla Marxa več ali manj tudi Ivigelsova obenem. Zato se tu^H di ni čuditi temu, da sta akup-rsrezne revščine. Zemeljsko »10 izdala svoj znameniti komunistični manifest I. 1848. V njem sta pozvala delavstvo, naj se polasti vseh produkcijskih sredstev, če hoče, da se izvede ekonomska revolucija do korenin ter uveljavi demokracija tudi v ekonomiji. Ko je bila v tistem letu badenska revolucija zadušena in strta, je Kngels pobegnil na Angleško, koder je v Londonu 1. 1895. umrl ter zapustil svetu slavna dela svojega uma. vprašanje se mora rešiti «pravilno in pravično, preden nam je sploh mogoče misliti na kako j resnično demokracijo v tej de- i zeli in drugod. Morda je bila Georgeva teo-i rija nepopolna. Ali kljub temu pa nam nudi nekaj, kar nas more privesti na pot k ekonomični in splofcni demokraciji. TAKA ROMANJA SO SUMLJIVA Po belgrajfkih poročilih sta M»rx je bil duševen^e -*> P«*!, » ko je u.; tero so se opirale, ne bo pravil na. če pomislino na to, kar se je doklej izcimilo iz nje. Glavna opora prave demokracije je enakopravnost. Mar-xova teorija pa zanikuje to, ker pat* zahteva, naj pride na mesto gospodujočega razreda drugi sloj, ter se pri tem prav inalo zmeni za svoboden razvoj in svobodno izra-žanje pri po-edinclh. mtaknila iz nje vso važnejšo industrijo ter to premestila globoko dol v Srbijo. Nadvse me bo veselilo, če se ta moja trpka prerokba ne izpolni. Ali takšnale romanja najvišjih vladnih zastopnikov v Berlin so v sedanjih časih skrajno sumljiva in ne obetajo nič dobrega. Mr .-xova teorija se je doslej Nemčija Xohtevo izvedl; le še na Ruskem. Ali pri te i se pa žal ni raavila v demokracijo, kakor je bilo želeti in pričakovati, nego v diktaturo, ki ji menda ni para na ivetu. Seve se pa ta režim nikakor ne more s hitlerizmom in fašizmom metati v en koš. Kar imajo te tri diktature skupnega in sličnega, sta si Mussolini in Hitler izposodila pri Rusih ter to prikrojila vsak po svojem kopitu. socialistične begunce V neokupirani Franciji je interniranih precej nemških socialistov, katerim se je posre* Čilo uiti izpod Hitlerjevega terorja. Od vlade v Viehyju Hitler zabtera, naj jih vrne Nemčiji Med njimi nfca tudi Bvetov-no znana nemška socialistična voditelja in misleca Rudolf Brakscheid in Rudolf Hilfer-ding. New Leader poroča, da Tu v Ameriki se je sociali- je saeno z njunimi ameriškimi zem širil sila počasi kakor pač sodrugi apeliral na predsedni-vsaka druga dobra stvar. Zato ka Roo?evelta, naj pri franco-ni neposredno nikoli vplival na i «ki vladi posreduje, da se ju ne J politično življenje v tej deželi, | izroči nacijskim rabljem. j kaskim in okoliškim . občin- upoštevali. Zatorej ni čuda, da stvom. Značilno na teh zaba- vsi ponosni na naš Družab-vah je to, da se človek imenitno ni klub, kateremu bomo ostali \Hr#jiaiiilo ¡11] Globoko potrti naznanjamo sorodnike m in prijateljem, da j«- po pet mesečni bolezni dn« 18. januarja 1941 v 55. letu staroeti preminul na« ljubljeni soprog In ©če FRANK Kit M ULJ Rojen je btl v Trbovljah 23. junija 1885. V Ameriko prišel leta 1912, v La Salle, III. Tam je tudi takoj pri-stepil k SNPJ, katere dober in lojalen član je bil do «.adnjega. V Springfieldu je živel 23 let ter bil v raznih društvenih odborih vta ta leta, kakor tudi pri klubu it. 47 JSZ in Slovenskem domu, ker to mu je bilo v največje veselje in razvedrilo. Bil je izredno vesele narave in dober mož in oče svoji družini. Pogreb se je vršil po civilnih obredih 21. januarja ped oskrbo društva st. 47 SNPJ. Iskreno se zahvalju- I jemo društvu in odbornikom za izvrstno uredbo sprevoda, ki se je vršil v najlepšem redu; dalje |re iskrena hvala predsedniku društva Johnu Corieku in tajniku Louisu Aidichu «a lepe poslovilne govore v imenu društva in kluba JSZ, katerega član je btl 22 let. Prisrčna hvala tudi s. Fr. Zaitzu iz Chicaga, ki je prišel na pogreb ter se v tako lepih besedah poslovil od pokejaeya na domu in pri odprtem grobu na pokopališču. Lepa hvala tudi Albinu Valetichu iz Garyja, Ind., Paulu Bergerju, Leo Gračnerju. Martinu Komu-cbarju in njegovemu sinu Morrisu, vsi rz Chicaga, ki so se udeležili pogreba. Dalje gre zahvala Egidiju Hauptmanu. ženi Josefini m sinu ter Martinu 'Udovichu, vsi iz La Salle, 111. Nadalje iskrena hvala vsem drugim, ki ste prišli iz bližnjih naselbin in vsem tukajšnjim prijateljem in znan-cem za tako veliko udeležbo pri pogrebu. Dalje hvala društvu št. 47 SNPJ, lokalu št. 11 PMWA, uradu Jugoslovanske socialistične ?veze is Chicaga, klubu it 47 JSZ, in vsem drugim posameznikom is» družinam za vence ter cvetlice, ki jih je bilo toliko, da je bil krasen a ob enem tudi žalosten pogled na ljubljenega pokojnika. Lepa hvala sosedom in prijateljem, ki so nama v vseh ezirih stali ob strani in nas tolažili v teh žalostnih urah. Se enkrat hvala vsem skupaj za vse kar ste nama dobrega storili. Tebi dragi Frank pa želimo mirnega počitka v naročju matere zemlje. Naša hiša je seoaj tiha in žalostna. Tudi ptički več ne pojo» ko si jih tolikokrat privabil k hiši, pel in imel veselje z njimi vsa-ko jutro. Sedaj ti bodo žvrgoleli večno pesem nad gomilo, jaz in hčerka pa bomo gojile lepe rožice, da ti bedo krasile Tvoj grob, dokler tudi me ne pridemo za teboj in skupno s prijatelji se u bomo spominjali kot dobrega moža, očeta, prijatelja ia sodruga. Pokojnik zapušča dva brata in štiri seetre v stari demovini. in več sorodnikov tu in tam.'Tukaj v Sprang-fieldu pa mene žalujočo soprogo Julijo, hčerko Magdaleno in mlajšo sestro Julijo Filipich m bratranca Max Novaka. JULIA KRMELJ. soproga MAGDALENA KRMEU, hčerka. •PRINGFIELD, ILL, 19. februarja 1941. članarina pa je samo en dolar i maga jo odpraviti te nedostat-1 21 in "Žari*" n« izletnikih pro ke. Potožil se je tudi nad po-!'.^ SNPJ * 6 časnostjo sovjetskega trans- ,u ,jm august portnega sistema po suhem in na leto, za kar članstvo dobi tri zabave po grošu, in eno, to je na glavni seji, pa popolnoma zastonj. Če ni to najboljši klub na svetu, naj ga kdo drugi i$Če z laterno — jaz ga ne najdem! Družabne pozdrave vsem! Frank S. Tauchar. Luksemburžani morajo germanizirati imena V kneževini Luksenrburg, ki so jo lansko poletje vzeli Nem- STRABANE. PA. — Piknik klub« na vodi, ki vsled svojih še ne- ¿t us jsz ▼ nedeljo 17. «?imu * odpravljenih hib mnogokje za-kasnuje ali pa ovira produkcijo. Pohvalil pa se je zelo o na- predku sovjetske industrije. municijske Drenrkovrm parku. NOVEMBER CLCVELANO, O.-—Koncert Strupeni plini f" na Zahvalni dan v četrlak 20. no-▼etnbra v SND na St. Clair Ave. Listen to PALANDECH'S V sedanji vojn* v Evrcpi se ni še nobena dežela poslužilaLunna. |H surnmiu strupenih plinov. Posledice bi TUoOSLAv-AMcnluAN ci, je mnogo prebivalcev s fran- bile pregrozovite. A je možno. coskimi imeni. Nacijska uprava || jim je ukazala, da si jih morajo ponemčiti, bodisi, da prestavijo svoje francoske priimke v [| nemščino, ali pa si izberejo kako novo nemško ime. da jib v desperatnosti uporabi; RADIO BROADCAST ma ali dm««. Kitajci trdijo, | Bvfry Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. da jih proti njim uporablja Ja-i STATION WHIP 1480 kilocycles (First Station on Your Dial) • Featuring a program of a Yugoslav Folk Music pon k a v takih bitkah, v katerih na "civilizirane" načine ne more zmagati. i Imenik zastopnikov Proletarca Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole-tarcu, prodajati A m. druiinski i: o led ar brošur? in knjige, nmi piše jpravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu phobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsakj ugodni pri» liki pridobivali naročnike temu In ru. Pravzaprav je dolžnost vsa* , kega slovenskega zavednega d t 'avca agitirati ta svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popraviti. PRJSTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI t " PODPORNI JEONOTI CALIFORNIA. Fontana: Anton Httfich. Oakland Anton Tomšič. Loa Angeles: Frank Novak. San Francisco: A. Lfkmi). COLORADO. 1 Crested Btitte: Ant. SloHodnik. Pueblo: Ft*. Itoltfxai'. Wallenburg in okoltcn: Frank Tomšič. I ILLINOIS. Chicago: Frank BUjak. Joseph Dra-•tci', .fosoph Oblak, Chas. Pojpore- Cleveland: John K rebel. Anton Jjiii-kuvfrh, Jennie Dajrarin in Jo«eph U-Vfr. Girnrd: .loHfl KoMfl jr. John Bo^atny Glencoe: A|u»na Kravanjn. Lisbon-Power Points Jacob BeiCnnt. j Piney Fork: Flank Zavrinik. Warren: .JoiH^f»!» Jti. PENNSYLVANIA. Aliqurppa: Ceo. Smrekar. Burgettstown Slovan: Joseph Krmel. Cambria hi Someraet okraj: Frank Cvatan. Ice', Veter VefhOvnik, Fmnk Zaiti Crofton-Moon Run: Jennie Jernla. in John Rak. ! Canon.bnrg.Ste^ano: Jnbn Trr^ lj Cicero-Berwyn: Krtina trtr^n. i« Marko Tekurc. La Salle-OgWsby: Frank Martinjak ; Export: Jc*. Brits. in Anton UHovieh. SpringfieHi Joseph Orea in John (joniek. Virden: Fl. Ih nneh. Waukegan-No. Chicago: Martin Jllri-, nieh. INDIANA. Clintont krnar Spendal. Indianapolis: Mary Stroj * « KANSAS. Arma: Anton Snlar. Waat Mineral: John MarolL MICHIGAN. Detroit i John Zornik. Joseph Klarfeh in John Plachtar. MINNESOTA. Buhl: Max .Mart*. Chishotm Frank K Inn. Daluth: John Knbi. Ely: John Teran. MONTANA. Eatt Helena: Joseph 7m ihelieh. Kl«ln: Peter Yeltar. Red Lodge: K. Erxnofnlk. NEW JERSEY. ElUabeth: Amalia Ob!ak. NEW YORK. Gowanda. .Ijono« Deklexa. OHIO Aki on-Kenmore Barberton Mike Ko-paeh. Blainei John Vite*. Bridgeport: Joseph Snoy. NAROČITE SI DNTCVN1K b + * ^ "PBOSVETA-;: f • Stane sa celo leto $6.00, ] [ pol leta $3 00 [1 Ustanavljajte nova društva. «» ► Deset članov(ie) je treba za novo druitvo. Naslov za list in sa tajniitvo je: ; 2657 S. Lawndale Ave X CHICAGO, ILL. Forort Cltyi Anthony Drahler Jr. Point Marion: Tony 7itpan£i£. Herrn!nie: Anton Xornlk. Imperial- Frank AiirnAtra. Johnstown in okolica: Andrew Vi-drieh, John Lanfrerhole in Ilija Bnbalo. Latrobe: John In Mary Fradol. Lawrence: Loui» Britt. Library: Nick Triller. Maadowlanda: Martin Baitz. Park Hill - Conemaught Frank Pod boy. Sharon: Joseph C Velber. Sygan: Lovrenc Kavčič. ^ Potovalni zastopnik Proletarca. A-meriškeva druiinskejra koledarja in Majokec« G lana ta capadco Ponno Anton Gornik, Herminie Pa. WASHINGTON Seattle: Lucäh Deheljak. WEST VIRGINIA. Star City: I^airrencc Selak. Thomas: Lenhart Werdinek. WISCONSIN. Milnaakee in Waat Allia: l^iuia Har-borkk. Shak»r«an Fr. Ktlh. Willard: Mike Krulfca. Br. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—7:00—8:80 Daily At 3724 W. 26th Street Tal. Crawford 2812 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tal. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointmenta only Residence Tel.: Crawford 8440 If no ana war — Call Auatln §700 I POSLUŠAJTE vseko nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9..do 10. ure dopoldne, postaja VVGES, 1360 k«locyclcfe. Vodi jo George Marchan WYOMING. Kämmerer in okolica: An'<»n Trntnik |< in John 1!. Krzisnik. Rock Spriaga: John Jareb. MMIHHIIMHIIIHMt^ : BARETINCIC & SON ! POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 . 424 Brotd Street JOHNSTOWN, PA. 1 ......HI!............... A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC f EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH _ NO. 1745. Pul»l»h*d W»«kU at 2301 So. Lawadale Ave. CHICAGO, ILL., February 19, 1941, VOL. XXXVI Co-operation and Progress Looking back over the records of the past year it it gratifying indeed to note the name« of individual» and organisations —many of whom continue to appear regularly and repeatedly —who contribute to the sustaining fund of our publication and thereby also help make its continuation possible. A goodly portion of our yearly publication costs are offset thru this medium despite the fact that no large individual contributions are ever received or expected from those supporting it. % Co-operative effort of a large sk-J widely-scattered group of individuals and organizations, each helping as much as possible, makes Proletarec's sustaining fund one of our important supporting props. Seme JSF Branches practice an established custom of sponsoring some sort of money-raising affair each year for the benefit of Proletarec. In some cases it is a social and dance, in others an out-door picnic or card-party. Branch No. 1, in Chicago, sponsors a dramatic program and dance annually, in addition to an out-door picnic through which it has managed to raise in the neighborhood of three to four hundred dollars each year. It is at present busily preparing an attractive program for presentetion at the SNPJ hall on March 2. Inasmuch as the entire purpose of the affair is to boost Proletarec's sustaining fund, and over five hundred subscribers and friends will be invited to this "Proletarec family reunion" it is not an exaggeration to say that the SNPJ hall will be taxed to capacity on that day. The program of dramatics, singing, speeches and other attractions is in final stage of preparation and will be announced in its entirety soon. A popular orchestra has been secured to play for dsmcing in the evening. It is not too early to remind you—no, not to tie a string around your finger^—but, just a circle around the date, March 2, on your calendar. And after you have reserved that day for Proletarec, further the good deed by talking to your friends about it and encouraging them, too, to attend. Readers and friends of Proletarec here in Chicago can, and judging by the past, will make this affair a substantial boost for the workingman's newspaper. Jugoslav Savings and Loan Association Calls Annual Meeting CHICAGO__Stockholder, of the Jvgoslav Saving and Loan Association convening lor their annnal meeting at the Slovene Lahor Coa* tor, Saturday, Feh. 22, will have on the agenda, as oae of the most immediate problems of the Association, the matter of seenring Federal insurance for its shareholders. A good deal of prolimiaary work required has -been satisfactorily settled during the past year, all af which will be reported at this meeting. All stochholdres are urged to bs present in person or represented through proxy, as many other im« partant problems will be up for discussion and settlement. The annual financial statement will be presented by the Association's secretary, Donald J. Lotrich. Our own Slovene Labor Ceater stach holdiags will be represented by the Center's Secretory, Joseph Drasler. The meetiag has been announced for 8 p. a. ♦ ♦ SA VA notes ♦♦ By A. SAVANKA IN THE NEWS DICTATORSHIP IS NO ARGUMENT It may be that these people who oppose the "lease-lend" bill on the ground that it is a dictatorship measure are talking beside the point. The fact is that conditions may arise—as we Socialists long ago predicted they would if capitalism wss permitted to run its course—under which even dictatorship will be necessary for the preservation of a group. For example, democracy and individual liberty always is surrendered at a fire or in a shipwreck. Nor is there any room for dasa considerations among the troops engaged in a bayonet charge. As we stated last week, we consider bill No. 1776 as a mere incident in the growth of centralized authority. It began back in 1929, when the American economic and social structures were threatening to fly apart. Moreover, when and if this nation becomes an active battle-line partner in Britain's de fense, we're going to much greater lengths along the totalitarian line. As individuals who like to do pretty much as they please, Socialists are not likely to cheer regimentation. However, and on the other hand, as the prophets of what has come to pass and what is still to come, there is really no reason for Socialists to become unduly excited. Surely, we should have believed what we were saying many years ago. George R. Kirkpatrick, of hallowed Socialiat memory, once wrote a book called "Think or Surrender," telling us all about the slavery that would penalize us for failure to think. .Well, most people didn't think very far into the future. And they didn't plan to change the world economy from one of competition to another of cooperation. And we're getting what "Kirk" promised us. Yes, we expected the hell that looms ahead. Just as a physician who warns a man with a bad heart against violent exercise is neither surprised nor angered when the man runs a race and drops dead, so we should not permit ourselves to be unduly wrought up about the pains of capitalism's demise. lliere's still only one way to freedom and justice. That's the Socialist way. If we think—and act—we can socialize our economy and still retain individual liberty in those matters pertaining to individuals. Otherwise — Well, the emancipation of the working class is still the task of the workers themselves. Either they will break the chains which make them the serfs of a superior class or the job won't be done. Reading Labor Advocate. More Laurels for Adamic Two new honor« have been conferred upon the popular author, j Louis Adamic, in recent week«. The $1,000 John Anisfleld Award, given annually under the sponsorship of The Saturday Review of Literature, wa» given this year to Adamic for hls"Fn«(i ManyvLands," «elected by the judge* as the butstand.ng book on racial relation« published durin« 1940. Temple University, at the Founder's «Day and Mid-Year Commencement exercises held in Philadelphia on February 14, honored Mr. Adamtt with the decree of Doctor of Letters. Loui« Adamic is one of the very few Jugoslavs in America ever to receive these honors. "IF" "If" i« the BIGGEST little word in the English language. If you don't think «o read a few of the common uses of the word. IF I had only looked where I was going— IF I hadn't been in «uch a hurry— IF I had only worn goggle«— IF I ha/1 only taken time to get n good ladder— IF I had only taken off my «loves— IF I had only waited until the machine «topped— IF I had only «one to the ho«pital. ALWAYS ON THE GO UNEMPLOYMENT Statistics compiled by the American Federation of Labor give the nnmber of unemployed in December 1940 as being 7,90*f000. A «entlcmen who wa« asked to j Illustrate the difference between i "sit" and "set,** recently remarked: "The United States Is a country on which the «un never sets, and the reat' of the world never sits." Activities Planned by Slovene Labor Center Social Club for 1941 CHICAGO. — The general yearly meeting of our Social Club decided to run" three regular social affairs this year, with our famous "five cent evening" operations—which meana that drinks and sandwiches will be nerved at five centa each, and music free. Proper date« were carefully selected by the new Board of the Club at it» regular meeting held February 8. Since the summer months, usually accompanied by tense heat, are not very attractive for inside dancing, we decided to hold one social in the spring, and two in the autumn months. All three will be held on Saturday evening« and on the following date*: April 26, Sept. 27, Nor. 16. Members and friends please remember these dates snd arrange your other things so a* to enable you to be present at all our social affairs. Also explain this at your lodge meetings, to eliminate any and all unnecasaary frictions of having two identical affairs on the same date. By such cooperation all social* will have better attendance and therefore greater results. As president of our Social Clob, I am sending hereby my personal hearty greetings to all members! 1*11 also let you in on a secret.. . Your entire Board of officers anticipates with pleasurable satisfaction prompt renewal of membership cards expiring April 30, 1941. That includes the whole roster except those paid-up and recently adopted new members. Let's be good to the Club, and the Club will be nice to us in the form of low-priced social entertainment! Slovene Labor Center is planning to enlarge and improve our present clubrooms—and. most naturally, will need some real cash. It would be very nice of all of us members If we will subscribe to one share each. Price is $25 per share. Pals and gals, whatdja say? Social greetings to all! Fraak S. Taa«kar. Jugoslavia—Will She Yield to Hitler? Jugoslavia's Vardar Valley, it ia mid, provides a much easier road to Greece than the route across Bulgaria's mountains. Hitler is looking for a route by which Nazi divisions new packed along the Danube River can be quickly and easily transported to Greece and the eastern Mediterranean. Germany is reported pressing the Jugoslavs for unopposed passage over the historic Vardar River road and free pas«s«e through Bulgaria ao that her troops will be able to reach as many points as possible in Greece and the Mediterranean sector when the moment to strike arrives. In just what kind of position Jugoslavia is to be able to effectively oppose the ever-more-pressin« demands of Germany ia not difficult to under^ stnnd. It Is generally expected that Jugoslavia will do whatever Germany cxnects of her. It ia believed Germany will invite Jugoslavia to participate in the "new-order" In Europe envisioned by the Axis powers. This action was expected of a conference last Friday In Germany between Jugoslavia's premier, Diagisa Cvetkovic. and foreign minister, Alexander Cincar-Markovic, and Nasi leaders, Including Adolf Hitler. With the new Balkan pact signed between Turkey and Bulgaria, and Greece continuing to mop up on the Italians, the entire Southeastern part of Europe in particular and the worti in general is watrhing tensely these new developments in the Balkans. Originally, our chorus Has organized under the name "Anton Askerc," 1 after the famous Slovene epic poet, but at its first meeting. Jan. 6, 19IK. the name was changed to "Sava," after the river Sava which begins its course somewhere in the Julian Alps, near Triglav, and winds its over 400 miles through Jugoslavia, running through the important cities of Ljubljana, Zagreb, Belgrad, and into the Danube River that tinds its way to the Black Sea. Perhaps every member at this first meeting had a fond recollection of this river, since its long course touches so many little vUlagea. towns and cities, and so they named the chorus in remembrance. This independent male chorus been me affiliated with Branch No. 1, JSF, in Jan. 1926, and in lift became a mixed chorus. Some of the early-timers still with our chorus are-: Katie Bernik, Charles Pogorelee, Andrew Misko, Frances Seits, Frances Vidar, Mimi Omahen. Two of the organisers, Frank Alesh and Frank Udovkh sang with the chorus until recently. * News from Jugoslavia tells us that the turbulent river Sava, our namesake, has recently over-flowed its banks, carrying away ami destroying the small cottages on its lowlands and sweeping away the rich top soil of the earth, causing added loss and misery to the peasants' already hard existence. Sometrunes it makes us wonder how our people can withstand all the economic hardships, the wrath of the elements, their life of hard toil for a bare existence, the destruction of war, and the ever-present fear of war! They must be a hard, courageous, though submissive people—accepting their hard lot as an heritage of the past! "My father, my grandfather, my great grandfather—they all worked hard!" ' * An old blind«iaan stationed himself with his squeaky fiddle every Saturday afternoon at the door that led up to the music studios of Mr. Lindsey, and patiently waited for his little customer to come «down those stairs after her lesaon. And as he listened for her familiar gay steps, his face would light u^k far she would almost alway stop to talk to him and—give him a few pennkp. This Saturday, as the little girl was coming down the two flights of stairs, she was wondering whether or not she should give half of her car-fare to her blind friend, as was her custom. She then could buy herself three-cents worth of candy, but would have to walk home. The thought of the three-mile trudge* home, the aches in her arms from carrying her violin case which became heavier with every mile, and the S cents worth of candy not lasting all the way home, almost decided her to quietly pass the old man without saying anything to him. and ride home on the street-car; it was so much more fun riding than walking! But, not knowing how he could possibly know her approach so quickly, the blind man nodded and smiled to her, saying, "Oh, good-afternoon, little girl; how was your lesson today?" "Oh, hello!—how arc you, mister? My lenson »as pretty good, and my teacher didn't scold at all. You know. I have the nicest teacher; he treats me like I was a grown-up girl, and tells mo the nicest things about music. 0... you cannot see, can you, mister?" "No, little girl, but I know just the same when you come down the stairs, and I know when you are feeling happy or sad by the way you hop powers granted to the President "notwithstanding the deciaion on the anti-trust provision of any other law" might SUPREME COURT HANDS DOWN CIO HEAD URGES CLARIFICA-TWO MOMENTOUS DECISIONS TION OF FOREIGN POLICY . Two decisions made by the Sup- Pres. Philip Murray of the CIO last rcme Court recently are being hailed : wee'< presented testimony to the down, and—-I know you are a good. I by «"»anhed **** ** general as SenaU» Committee on Foreign Affairs little girl!" said the old man. ^n'Ht victories for the workers and on the so-called 'lend-lease bill, "Oh!' -and she fumbled in he- defeats for the nations aweatahoppers calling for guarantees of the protcc-coat pocket. "Here's three pennies," '. ttn? 'ttb"r . ' „ | tion of labor rights, and raising a and the small coppers clincked in hi. . *,th va,W'V[ Wage-Hour number ofquestions as U> its just.fi- cmpty tin cup "I must hurry along Act now «»ta Wished beyond doubt,, cation and the "intended foreign nuw, for I have a long ways to walk thl «overnrr.ent has a free hand to 1 policy" that may be puraued under It. home Good-bye I _ I hope other iml>rov would shackle) (2) "I believe there must be un- rhe thought about the poor old man Mn,on* b>' misuse of anti-trust legisla- qualified opposition to American con- w ho had to beg on the streets. She tlon" he added- VoV8 ¡»to the «ones.- wondered why he was so awfully i PATRIOTISM! * . <3) "The American people are at |hlo|. kiui ism. | )<*o*t entitled to know the fact* which # Huge quantities of oil are being gi\e rise to the grave necessity for transported from the United States §uch extraordinary legislation." We have enjoyed Andy Turkman's to Japan in "tanker" ship» owned by (4) "The American people have reports on activities of our sister- American oil companies but sailing not received the benefit of such com- ehoru* Zarja very much, and absence under the flag of Panama "to get plete and full disclosures which would of "Cleveland Reflections" from this around the Neutrality Act and escape , jiennit them to pass judgment upon page in recent weeks makes us say— supervision by the U. S. Maritime (a) the justification for the request- "Let's hear froin you again real soon. Commission," the New York "Times" ea legislation, or bl society, la'ge groups of men lout the equality of opportunity and freedom of action that they had formerly had. . By the device of the corporation, | AFL AFFILIATION men of property were made freer, men without property less frta. . ....... . m . The corporation took, from larger w,th th; American Federation of and large, groups of men. parts or Ubor■ ™»rked the seventh annual the freedom they had by limiting \™V9nU°!l °f thv ^nfhv*n a?0 had difficulty finding a • should be reached on proper amend-society and was recognized as good. mt'«tin* P^ce in Little Rock, held its ments to protect the rights of the Its purpose is neither to censurc nor ' •ewlion* in thr AFL Labor Temple . co-opcratives. Guffey ignored the to punish the employer but to give to I ®nd '?ec *Tre*!l- H-! ,cttcr and *** suggestion. His reaohi-his employes, joined together in a M• Thnckery of the Arkansas Feder-»tien would extend the Act as ia, with trade union, a measure of freedom 1 nt,on of I'abor- ' lts discriminatory provisions. of action snd the equality of power I — " ■-------, ■ ■ — < that the owner of the corporation has. The translation of that freedom j and equality into higher wages and ' better working conditions is the fruit I of the tree. Catling attention to the "terrible After the War, What? The tree is the dignity of the in- mmblc we are taking without weigh-dividual. mg the risks" in moving toward "all- out" iiid for Britain, John T. Flynn, j national chairman of the Keep 1 America Out of War Congress, in American F#d*rationi«t. RATHER SUM Cashier: "These notes in your pay envelops are rather dirty, Joe. 1 hope >ou are not afraid of germs." Joe: "Not me. No germs could live on my pay." They also «erre who only stand mid wait.- Milte«. World production of rubber this yesr is expected to reach 1,020,000 long tona, the second highest on record ft about 9? per cent copiing from plantations In the Middle Cast. Youth Youth is not a time of life... it is a state of mind. It is not a matter of ripe cheeks, red lips and supple knees; it ia temper of the will, a quality of the imagination, a vigor of the emotions; it is a freshness of the deep springs of life. Nobody grows old merely living a number of years; people grow old by deserting their ideals. Years wrinkle the skin but to five up enthusiasm wrinkles the soul. Worry, doubt, self-distrust, fear and despair — these are the long, long years that bow the head and turn the growing spirk to dust. In the heart of every being, whether he be 70 or 17, there is the love of wonder, the sweet amasement of the stars and star-like things and thoughts, the undaunted challenge of events, the unfailing child-like appetite for what next, and the joy and gsmne of life. You are as young as your faith, as old as your doubt s as young as your self-confidence, as old as your fear; as young as your hope, and as old as your despair. In the central place of your heart there is a wireless station; so long as it receives messages of beauty, hope, cheer, courage, grandeur and power from the earth, from men and from the Infinite, so long are you young. When the wires are all down and all the central place of your heart Is covered with the snows of pessimism and the ice of cynicism, then you are grown old indeed. Author unknown. | an article in the Scrlpps-Howard pi ess entitled "'If' of British Aid." warn« that the "awful dislocations" of the war may drive even a victorious Britain to fascism. ............I "|t ¡« taken for gvanted that if Ohio's elm trees are being attacked England wins and Germany is de-by a malady cal^kd phloem necrosis. ^^ ^^ wi„ MVed in No remedy has been found for it. ^^ ^ ^ ^ France, the Low Countries. Poland, •He., liberty will return to Europe, md peace will reign over that continent." writes Mr. Flynn. "Upon this assumption it is now m-oposed to send to England our merchant vessels, our warships, our wa»' planes, our cannon. Instruments •>f war of every kind. And it is perfectly obvious that we cannot do this without impairing our own strength. This is defended, however, upon the theory that these war machines would be in fafe hands for us. "But what do we know about what will happen to a victorious England?" asks Mr. Flynn. "By winning the arar, England wHI not come into any sources of wealth. She will end the war with the most staggering debt : any nation has ever k*own—a debt utterly beyond her powers to carfy. Her whole economy will be shattered. , "What will happen to democracy | in an England thua torn? Has it ever occurred to our statesmen that Eng- i land, after this war is won, will go fascist? It ia assumed she will if rhe Is beaten. But that she may do so even if she wins is completely J overlooked. "At least one Englishman highly esteemed here thought that might happen. Loid Lothian,. late British Ambassador, now resting in Arling- ton Cemetery» «aid only sbout two years ago—not long before the war —that 'democracy itself will not b4 •«bio to stand another war. To fight It, you will have to abandon your parliamentary system, and the financial needs could not oe met by or-linary methods.' And that is the *impl<« truth. "Something is going to happen in Kiulaml when this war is over. The 'abor groups hope she may take a «wift turn in the direction of the left -to a hastily improvised socialism. But d<>es anyone suppose the powers "ul ruling aristocratic groups who »axe always ruled England will per-illt that without a struggle? And the means they will use will be to at-rfmot a British fascism? "They have expressed themselves tn the pN*t as very tolerant of the idea. And the awful dislocations of the war will certainly drive Efigland wiftly to fascism or socialism. My «w*n rue.«.« is fascism. "Suppose this be true. What will the defenders of democracy in this country think if they should discover, after all the celebration of the victory has died away, that the vast •irmaments we gave to England snd which may still remain in her hands »re in the hands of another fascist >ower and one which owns innumerable, bases in this country—-owns, in fact, more land In America than we do? "It Is a terrible gamble we are 'akinz without weighing the risks r