OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE 11307 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „ E L K R O J " MOZIRJE Številka 4 Leto 1979 Glavni urednik: Vera Pečnik Naklada: 420 izvodov Tisk: Kinegraf Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. REPUBLIKA NAŠA PRAZNIK SLAVI 29. november 1943 — dan rojstva naše domovine, ki bo ostal zapisan v zgodovini narodov in narodnosti nove Jugoslavije. v srcih vseh tistih, ki so ta dan doživeli, tistih, ki ga v svobodi vsako leto na novo doživljamo in tistih, ki se bodo rodili za nami in uživali, tako kot mi, sadove naših prednikov. V mirnem mestecu Jajcu ob idiličnih slapovih Plive se je rodila naša nova Jugoslavija; ta kraj bo ostal v srcih vseh pojem naše revolucije in našega nadalj-nega razvoja. Danes živimo v miru, dograjujemo in izpolnjujemo ideje tistih, ki so umrli in se žrtvovali za boljši današnji in jutrišnji dan. Zato jih ne razočarajmo — izpolnjujmo njihove ideje, bodimo delovni, revolucionarni in skrbno čuvajmo dediščino, ki so nam jo naši predniki tako težko priborili. Naloge, ki nam jih nalaga delo in življenje, naj ne bodo pretežke. Potomce vgajajmo v dobre, delovne ljudi, da bodo ljubili domovino in pripravljeni zanjo dati tudi to. kar nam je vsem najdražje — svoje življenje. VSEM NAŠIM DELOVNIM LJUDEM PA OB PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU, ISKRENO ČESTITAMO IN JIM ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV. NAŠA RAZVOJNA POT 1981 -1985 Delavci Elkroja smo pred oblikovanjem planskih dokumentov za novo plansko obdobje 1981 — 1985. Ni torej vseeno kakšna je razvojna pot. Odločitve, ki bomo jih sprejemali bodo imele močan vpliv na razvoj naše delovne organizacije in na rast osebnega in družbenega standarda delavcev Elkroja. Glede na to, da imamo že dokaj razvito materialno bazo samoupravljanja, moramo sprejeti take odločitve, ki bodo naš položaj še okrepile. Med odločitve take vrste spadajo: 1. modernizacija proizvodnje 2. izgradnja novih obratov z novimi proizvodnimi programi 3. nadaljni razvoj kooperacije 4. vključevanje manj šili temeljnih organizacij v Elkroj 5. izgradnja maloprodajne mreže 6. objektivna možnost za dvig osebnega in družbenega standarda delavcev Elkroja Kolektiv Elkroja je s svojo pridnostjo oz. odnosom do dela ustvaril solidno materialno bazo samoupravljanja. S strokovnimi delavci, ki jih imamo in tistimi, ki se bodo še vključili v naše vrste, smo sposobni zgraditi nove obrate (tam kjer so na razpolago delavci) z novimi proizvodnimi programi. Še zdaleč namreč nismo izčrpali vsega (tudi če ostanemo specializirani proizvajalci hlač) kar je še možno razviti na tem področju. Pogovarjamo se tudi s svetovno znanim španskim proizvajalcem o dolgoročnem poslovno—tehničnem sodelovanju. Španski proizvajalec bi nam dobavljal tkanine in pomožni material mi pa njemu naše proizvode. Približno 50 % proizvodnje iz španskih tkanin pa bo ostalo za naše domače tržišče, kar bo prispevalo k obogatitvi naše ponudbe na tržišču. Pa ne samo to, naš kooperant iz Španije nam bi dal na razpolago tudi svoje znanje kar bo za ELKROJ neprecenljivega pomena. 1. Modernizacija proizvodnje: V obdobju 1981 — 1985 se bo nadaljeval že začeti proces posodabljanja proizvodnje. Vse več sodobnih strojev in naprav bomo vključili' v našo proizvodnjo. To pomeni, da bo obstoječe število delavcev s sodobnejšimi stroji naredilo vedno več. Narediti vedno več pa je eden izmed bistvenih pogojev za dvig osebnega standarda delavcev. 2. Izgradnja novih obratov z novimi proizvodnimi programi: 3. Nadaljnji razvoj kooperacijskih odnosov Velik pomen bodo imela v bodoče tudi kooperacijska proizvodnja z domačimi partnerji. V tem primeru ne načrtujemo bistveno povečanega obsega kooperacijske proizvodnje. Težili pa bomo, da bomo v naslendjem srednjeročnem obdobju postavili kooperacijsko proizvodnjo še na trdnejše temelje. Ce hočemo zagotoviti dolgoročnost kooperacijske proizvodnje moramo zagotoviti kvaliteto izdelkov in kvaliteto poslovanja. 4. Vključevanje manjših temeljnih organizacij v Elkroj V svojem razvoju smo prišli na tak nivo. da lahko pomagamo tudi drugim. Načrtujemo, da bomo v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 vključili v našo delovno organizacijo nekaj manj šili temeljnih organizacij. Usposobili jih bomo v tehnično—tehnološkem pogledu in jih vključili v naš razvoj v naša hotenja. Naš razvoj pelje torej izven gospodarskega prostora občine Mozirje pa tudi izven meja SR Slovenije. Na področju Nazarij smo namreč prišli do točke, ko ni več na razpolago novih delavcev. Z našim razvojem moramo torej tja. kjer so delavci. To pa je tudi v skladu z interesi in stališči širše družbene skupnosti. 5. Izgradnja maloprodajne mreže Svoj položaj na domačem tržišču moramo okrepiti z izgradnjo maloprodajne mreže. Ta izgradnja pa bo potekala v dveh osnovnih smereh. Poleg učvrstitve svojega položaja na tržišču nam mora ostati še naprej kvaliteta proizvodov eno izmed glavnih vodil našega poslovanja. Le kvalitetni proizvodi in razumljivo kvalitetno poslovanje bodo gradili ime Elkroja na domačem in inozemskem tržišču. 300 kupcem naših proizvodov se bodo priključili še mnogi drugi, če bodo naše poslovanje gledano z različnih vidikov res kvalitetno. 6. Objektivne možnosti za dvig osebnega in družbenega standarda delavcev Z uresničitvijo naših razvojniu ciljev bodo še naprej obstojale objektivne možnosti za nenehno rast osebnega in družbenega standarda delavcev Elkroja. Vse to bo možno uresničiti, če bo kolektiv Elkroja še naprej tako discipliniran (taki pa moramo ostati) kot je bil doslej. Vsi se moramo angažirati in prevzeti vso odgovornost za še srečnejši jutri. DIREKTOR Besede direktorja so navdušile GOSPODARILI SMO USPEŠNO Z rezultati ob koncu tretjega četrtletja smo lahko resnično zadovoljni. Dosegli smo zelo ugodno rast dohodka. porabljena sredstva so se gibala počasneje kot doseženi dohodek, čisti dohodek je kar za 12 % večji kot smo ga načrtovali, osebni dohodki so nad povprečjem v naši panogi, v sklade smo izločili sredstva visoko nad načrti, obseg zaposlovanja pa se je večal v skladu z občinsko in republiško resolucijo. Prodali smo v absolutnih količinah nekoliko manj kot smo načrtovali, toda pred nami so še trije meseci najaktivnejšega dela na tem področju, zato upamo, da bo plan 100 % realiziran. Z določenimi ukrepi moramo osvojiti področje Makedonije, ki je bilo doslej še med najmanj raziskanimi in osvojenimi tržišči v Jugoslaviji. Zato še enkrat: delo, prodornost, elastičnost in v korak z modo v svetu — to bo naše 1. Celotni prihodek 2. Porabljena sredstva 3. Doseženi dohodek 4. Prispevki in davki iz dohodka 5. Čisti dohodek — za osebne dohodke — za stanov, izgradnjo — za sklad skupne porabe — za poslovni sklad — za rezervni sklad Indeksi nam jasno povedo, da smo dočakali še enega od svojih gospodarskih trenutkov. Celotni prihodek je sicer za 2 indeksni točki manjši kot smo načrtovali, saj je že na začetku poudarjeno, da je realizacija nekoliko manjša kot smo načrtovali, toda ni bojazni, da ob koncu leta ne bi dosegli planiranega celotnega prihodka v primerjavi z letom 1978 pa je večji kar za 24%. Porabljena sredstva so rastla počasneje kot je naraščal celotni prihodek, saj je indeks samo 66 in v primerjavi z letom 1978 122. Ko odštejemo porabljena sredstva od celotnega prihodka, pridemo do doseženega dohodka, kije za 12 indeksnih točk večji kot smo načrtovali, in za 26 indeksnih točk večji kot v enakem obdobju leta 1978. Vidimo. da smo gospodarili racionalno; udeležba porabljenih sredstev v celotnem prihodku je do 30/9—1979 60 % v enakem razdobju lani pa je bila 61 %. Med porabljenimi sredstvi predstavljajo naj večjo postavko surovine in ma- vodilo v prihodnjih treh mesecih, ko se bo pisal zaključni račun in, ko se bo pisal prihodnji letni in srednjeročni plan. V skupnih količinah smo doslej v letu 1979 prodali za 1 % več kot v enakem obdobju lani. V proizvodnji doma se količinski plani uresničujejo. Za domači trg smo izdelali za 3 % več kot smo načrtovali; ne moremo pa se pohvaliti z izvozom, saj se nam načrti ne uresničujejo. Delo s kooperanti smo okrepili, toda kar smo načrtovali nismo dosegli. Tu so prisotni opravičeni razlogi; glavni vzrok so težave pri dobavi surovin za izdelavo modnih artiklov. Tudi tu velja poudariti: pred nami so še trije meseci dela, ki naj bo resnično produktivno in organizirano, da bomo naš letni načrt dosegli. In še o fonniranju in delitvi dohodka, indeksna primerjava z letnim planom in z enakim obdobjem lani: Primerj. s planom Primerjava z enakim 1979 obdobjem 1978 73 124 66 122 87 126 84 112 87 129 67 114 262 165 89 89 143 173 87 126 terial ter seveda električna energija. Prispevki in davki iz dohodka so presegli plan za 9 % in so v primerjavi s 30/9— 1978 večji za 12 Ti. To so kategorije, ki so družbeno dogovorjene ali zakonsko predpisane in pravzaprav mi s svojim poslovanjem na njihovo stopenjsko rast ne moremo vplivati. Ko smo prispevke in davke odšteli od doseženega dohodka je pred nami čisti dohodek, ki je za 12 % večji kot smo ga planirali in za 29 % večji kot 30 /9—1978. Struktura delitve CD je naslednja: - ČISTI DOHODEK - 100% — za oseb. doh. —51% — za stan. izgr. — 3 % — za sklad skup. por. — 7 % — za poslov, skl. — 36 % — za rezerv, skl. — 3 % Omenimo še nekaj pokazateljev uspešnosti poslovanja: 1. Ekonomičnost poslovanja, izražena s celotnim prihodkom na 100,00 din porabljenih sredstev se je v letu 1979 izboljšala za 1 indeksno točko in je znašala 166 din. To se pravi, da smo dosegli na 100,00 din porabljenih sredstev 166,00 din celotnega prihodka. 2. Poslovna uspešnost naše DO se kaže tudi v hitrosti obračanja obratnih sredstev, izražena s celotnim prihodkom in povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi. Obratna sredstva so se v letu 1978 obrnila 2,2 krat, v enakem obdobju v letošnjem letu pa le 1,6 krat. 3. Rentabilnost poslovanja izražena z akumulacijo na 100,00 din poprečno porabljenih poslovnih sredstev je v Elkroju znašala 30/9—1978 20 %, letos 30/9-1979 pa le 18%. Povprečje same podskupine v letu 1978 je bilo 10,80%. 4. Pomembna komponenta, ki kaže na uspešnost poslovanja same delovne organizacije je dohodek na Dosegli smo uspehe, ki smo jih pričakovali 100,00 din poprečno porabljenih tev 65,98 din dohodka, leto po- sredstev. Do 30/9—1978 je bilo prej pa 64,18 din. ustvarjeno v Elkroju na 100,00 6. Kazalci po 140. členu zakona o din poprečno uporabljenih sre ds- združenem delu: 30/9-78 30/9-79 IND 1. Dohodek na delavca 164.970 201.139 122 2. Doh. v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi 70 % 52 % 74 3. Čisti dohodek na delavca 131.430 164.828 125 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom 28 % 35 % 125 5. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 35 % 43 % 123 6. Akumulacija v primerjavi s popreč. upor. sredstvi 20% 18 % 90 7. Osebni doh. in sredstva za skupno porabo na delavca 9.221 10.079 109 8. Čisti OD na delavca — obračunani neto OD na del. 5.685 6.553 115 — izplačani neto OD na del. 5.454 7.371 135 Vsi podatki, ki so navedeni nam kažejo, da resnično ne bo težko doseči planiranih nalog v fizičnem in v finančnem obsegu. K še večji produktivnosti v proizvodnji pa lahko pripomoremo predvsem s takšnim opera- tivnim planiranjem, da bodo ljudje, ki so po posameznih delovnih nalogah zadolženi pravočasno vedeti kdaj, kje in kako bomo delali in koliko bodo za delo ..zaslužili11. Vera Pečnik TRUD IN DELO Vsi zaposleni v združenem delu imamo v okviru svojega individualnega dela in v okvim delovne organizacije določene cilje in dolžnosti. Dolžnost zaposlenih v prodaji je, da organizirajo prodajo in s prodanimi količinami optimalno zadovoljijo potrebe naše proizvodnje s tem, da morajo vedno imeti pred sabo želje končne- ga potrošnika, t. j. trga, za katerega so proizvodi namenjeni. Vsi mi se večkrat sprašujemo, predvsem pa tisti, ki ne poznajo dovolj razmer na trgu preskrbe s surovinami, zakaj na primer uporabljamo za proizvodnjo določenih vrst hlač določene tkanine, za katere že vnaprej Tudi ta investicija bo uresničila veliko načrtov VOLITVE SO PRED NAMI Meseca decembra 1979 bo potekla dvoletna mandatna doba organom upravljanja v naši delovni organizaciji. Na volitvah moramo izvoliti delegate delavskega sveta, člane disciplinske komisije in člane komisije za samoupravno delavsko kontrolo, ostale organe pa potem imenuje delavski svet. Po zakonu in statutu naše delovne organizacije je Sindikat nosilec in organizator družbeno—politične dejavnosti pri kandidiranju in v sodelovanju z drugimi družbeno—političnimi organizacijami omogoča delavcem najširšo pobudo in udeležbo v celotnem procesu volitev. Osnovna organizacija sindikata je temu vprašanju že posvetila eno sejo, na kateri smo razpravljali o možnih kandidatih za te organe. V mesecu novembru 1979 bodo sklicani sestanki delavcev po delovnih enotah, na katerih bomo skupno določili kandidate za organe upravljanja. Izbiri kandidatov moramo posvetiti vso pozornost, da bomo res predlagali takšne kandidate za delegate, ki bodo resno opravljali prevzeto obveznost in na sejah zastopali naše interese in interese celotne delovne organizacije- Predsednik 10 OO Sind. ______________________Lenka Žagar vemo, da niso v zgornjem kvalitetnem razredu. Najceloviteje lahko odgovorimo tako. da rečemo: —predelovati moramo tisto, kar nam lahko nudijo domači proizvajalci tkanin in to je resnično su rogat za je ar In žamet. Lahko bi našteli še k. " to drugo blago, ki pa ni tako pomembno, saj po obsegu količine niso tako pomembne kot so že omenjene tkanine. Možnosti za uvoz imamo zelo malo in še te so v glavnem iz področja vzhodnoevropskih dežel, kjer pa vemo, da sc modne tkanine ne proizvajajo. Kaj želimo povedati s tem. da smo nakazali določene težave, na katere zaposleni v Elkroju ne morejo vplivati drugače kot tako, da se vsi skupaj potrudimo in iz razpoložljivih tkanin izdelamo s svojim vloženim delom naj-lepše in najkvalitetnejše proizvode v okviru Jugoslavije po vprašanju desig-na, kvalitete, v točnih rokih in čim-krajšem času. Tako bomo tudi vnaprej lahko računali na uspešen rezultat in dober plasma naših proizvodov na trgu. Vedno se bomo držali načela, da moramo delati za znanega kupca in to po možnosti v sto procentnih primerili. Stane Debevc FLUKTUACIJA V LETU 1979 Ko sem analizirala Jluktuacijo delavcev v naši delovni organizaciji do 31. 10. 1979, sem ugotovila, da se je le-ta v tem letu zelo povečala. Dglovno organizacijo je zapustilo 31 delavcev in od tega jih je kar 9 kot vzrok odhoda navedlo nezadovoljstvo z delom, oziroma previsoko normo in slabe medsebojne odnose. To pa ni tako majhno število in bi bilo vredno razmisliti, kaj je vzrok za nezadovoljstvo delavcev! Ali je norma vedno pravilno postavljena, ali so odnosi predpostavljenih do delavcev vedno pravični in je kritika na slabe medsebojne odnose resnična? Nekaj delavk je prenehalo z delom zaradi dela na kmetiji (5), ena delavka zaradi bolezni in ni zmogla več dela doma in še v službi, 3 zaradi oddaljenosti, oziroma preselitve, trije so našli ustreznejše delo pri drugi delovni organizaciji, en delavec in dve delavki niso uspešno opravili poskusnega dela; 3 delavke so se starostno oziroma invalidsko upokojile, en delavec bo nadaljeval šolanje in trem delavcem je prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenih izostankov z dela. Delovno razmerje pa je do 31. 10. 1979 sklenilo kar 55 delavcev, vendar če odštejemo delavce, ki so odšli, smo na novo pridobili le 24 delavcev. V največji meri so to NK delavke za opravljanje del in nalog konfekcio-narja. S sprejemom novih delavk v mesecu septembru in oktobiu tega leta smo uspeli povsem zapolniti vse skupine in do takrat, da bomo dobili nove stroje. Dodatno zaposlovanje delavk za opravljanje del in nalog v proizvodnem sektorju ni več mogoče, dokler se ne preselimo v nove prostore. še podatek o tem, kdo je prišel odšel: PRIŠLI: 1. Kropovšek Ana NK delavka 2. Junuzovič Muhiba gim. maturant 3. Robnik Marija N K delavka 4.Skok Jožica N K delavka 5. Moličnik Jožica NK delavka G.Goltnik Marija NK delavka V.Zavolovšek Ciril KV elektrikar 8. Fedran Antonija N K dealvka 9. Fekner Elizabeta NK delavka 10. Iljin Gordana administrator 11 Napotnik Anton KV mehanik 1 2. Kerznar Sonja NK delavka 13. Ramšak Jožica KV prodajalka 14.Krivec Vojko NK del. 15. Repenšek Pavla NK del. 16. Jesenek Jožica NK del. 1 7.Strnad Marija NK del. 1 8. Vučina Freda NK del. 19. Vučina Ivan NK del. 20. Vovk Boris KV šofer 21. Kolenc Darinka ekonomist 22. Vukojlovič Rada NK del. 23.Savič Zora NK del. 24. Lenovšek Tilka KV frizerka 25.Zvir Zvonka tekst, tehnik 26. Kneževič Zdravko NK del. 27. Tešanovič Mitor NK del. 28.Tešanovič Branko NK del. 29. Planžekovič Milena NK del. 30.Strnišnik Milena NK del. 31. Ermenc Ivana NK del. 32. Ret ko Branka NK del. 33. Kaker Marija NK del. 34. Prepodnik Ana NK del. 35. Kokovnik Ida KV šivilja 36.Sovinšek Breda ekon. tehnik 37.Štorgelj Mija KV šivilja 38. Bijelič Nada N K delavka 39.Sušilo Kata NK delavka 40.Gorč Ljubica NK delavka 41.Šinkovec Terezija KV šivilja 42. Grudnik Antonija NK del. 43. Ičubat Zdravka NK del. 44.Tostovršnik Martina KV šivilja 45.Tostovršnik Marija NK del. 46. Rigelnik Zdenka NK del. 47. Marovt Marinka KV šivilja 48. Tlaker Jožica KV šivilja 49. Rihter Metka NK del. 50.Podlesnik Ivan NK del. 51. Flriberšek Zdenka ekon. tehnik 52. Kramer Ivan dipl. ekon. 53. Voler Jožica NK del. 54. Krupmačnik Nada NK del. 55.Sušilo Marica NK del. ODŠLI: 1. Bastl Milena NK del. 2.Stakne Alojzija KV šivilja 3. Žunter Marija NK del. 4.Purnat Štefka NK del. 5. Flren Branka KV krojačica 6. Polčnik Rozalija NK del. 7. Ločan Terezija NK del. 8. Vodončnik Marija KV šivilja 9. Klasnič Zlata KV šivilja 10. Potočnik Marija NK del. 11. Koren Ciril NK del. 12. Moličnik Jožica NK del. 13. Ogradi Francka NK del. 14.Vučina Ivan NK del. 1 5. Iljin Gordana NK del. 16. Repenšek Pavla NK del. 1 7. Krivec Vojko NK del. 18.Tešanovič Mitor NK del. 19.Tešanovič Branko NK del. 20.Strnišnik Milena NK del. 21. Fozlič Antonija KV šivilja 22.Plesnik Marija NK del. 23. Rop Irena KV šivilja 24. Bele Alojzija NK del. 25. Komar Tončka NK del. 26. Božič Alfred mgr. ekonomije 27. Čeplak Francka NK del. 28.Pezar Fanika NK del. 29. Podvratnik Fanika NK del. 30. Kolenc Jožefa KV šivilja 31. Fedran Vera NK del. Zora Štrucl Beseda urednice Nova številka „KROJA“ je pred vami. Od vas. ki vam je KROJ resnično namenjen, ni nobenega glasu. Še enkrat: oglasite se, naj vas ne bo strah! KROJ je vaš in želim, da ste v njem prisotni, da so na njegovih straneh objavljeni vaši prispevki ali da v njem odgovarjamo na vaša vprašanja. Zato še enkrat: ,.Delavci, zavedajte se, da je KROJ orožje, ki je in mora biti v vaših rokah' \ Vaša urednica IZOSTANKI Z DELA ZARADI BOLEZNI Izostanki z dela zaradi bolezni, na kratko boleznine, so v naši delovni organizaciji številni in tudi deležni vedno večje pozornosti. Za zmanjšanje le—teh smo podvzeli številne ukrepe: 1. Bolj pogosto smo začeli kontrolirati bolniški stalež na domovih delavk. Na osnovi 65. člena pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe delovna organizacija delavcem, ki se ne zdravijo po navodilih zdravnika, ni dolžna plačati nadomestila za bolniški stalež. Določilo tega člena smo že večkrat morali uporabiti, saj se delavke niso držale navodil zdravnika in čeprav bi morale, niso počivale. 2. Za doslednejše vodenje evidence o delavkah, ki so v bolniškem staležu, smo uvedli ,,Bolniške kontrolne liste", ki ga mora vsak delavec—ka ob nastopu bolniškega staleža dvigniti v delovni organizaciji pri referentu za kadre in socialo. V to akcijo so se s 1.9. 1979 vključile tudi Združene zdravstvene organiazcije Velenje, saj delavci od tega dne, razen v nujnih primerili, ne morejo uveljavljati bolniškega staleža brez bolniškega kontrolnega lista. 3. S 1.3. 1979 smo začeli v delovni organizaciji izvajati 26. člen pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe, ki pravi, da je vsak delavec zaposlen pri naši delovni organizaciji upravičen do dodatka za stalnost v višini 1.05 % od svojega OD, če v mesečnem obračunskem razdobju ni bil odsoten z dela zaradi svojih bolniških izostankov ali nege d nižinskega člana in neopravičenih izostankov. Primerjali smo podatke o bolniških izostankih od meseca marca 1978 do junija 1978 in 1979, s tem, da delavk, ki so bile odsotne nad 30 dni in jim nadomestilo OD plačuje Regionalna zdravstvena skupnsot, nismo upoštevali. Ugotovila sem, da je bilo vsak mesec, razen meseca junija (0,8 7c) v letu 1979 odsotnih več kot za 1 % manj delavk kot v letu 1978. Pri analiziranju posameznih delavk, ki so v bolniškem staležu, sem ugotovila, da se delavke, ki so bile v letu 1978 vsak mesec po najmanj enkrat v bolniškem staležu in smo z njimi imeli veliko problemov, odkar velja nov pravilnik o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe sploh ne pojavljajo več med odsotnimi zaradi bolniških izostankov. To pa potrjuje domnevo, da sleherni odhod delavca v bolniški stalež ni bil opravičen in je bil večkrat pogojen z nezadovoljstvom pri delu. oziroma slabim doseganjem norme. Še vedno pa so izostanki precejšnji, saj izostane z dela povprečno na mesec 61 delavcev in še tu so vštete le boleznine do 30 dni. Nekaj pa je tudi delavk, ki so odsotne z dela po več mesecev. Zavedati se moramo, da mora odsotnega delavca vedno nekdo nadomestiti in da so zato boleznine huda nadloga delovni organizaciji, bogastvo združenega dela usiha, boleznine neposredno zmanjšujejo osebni in družbeni standard. Na izostanke z dela pa ne vplivajo le bolezni, ampak tudi mi sami, člani delovnega kolektiva, naše vedenje, naši medsebojni odnosi v delovnem okolju in slaba organizacija dela. Nujno je, da omenimo že dokazano opozorilo, da se v simptomih za bolezni in za izostanke z dela pomembno kažejo tudi psihični vzroki zanje. Gre za slabe, napete, neiskrene in podobne odnose v delovni skupini, v kolektivu. Govorimo lalrko o avtoritativnih odnosih, o nezaupanju, hinavščini, laži, o kratenju pravic, skratka o neustreznih odnosih znotraj delovne organizacije. V takem okolju so tudi nespremenjene in normalne delovne obremenitve odvečne, pretežke in res se večkrat tam, kjer ni prisotnih človeških, prijateljs-kih. samoupravnih odnosov, marsikaj izrodi. Mnogi raziskovalci trdijo, da v primerili, če so delovni pogoji zahtevni ah pa so delovne obremenitve (v bistvu nespremenjene) zaradi psihičnih pritiskov postale pretežke, odnosi med sodelavci napeti in je vrh tega čutiti s strani organizatorjev proizvodnje razna sumničenja in nezaupanje, da so redni spremljevalec takih razmer povečane boleznine. Zato bi se marsikateri član našega kolektiva lahko vprašal, ah je vedno do sodelavca iskren, pošten, prijateljski, se ravna po načelih socialistične morale, želi sodelavcem le dobro in jim vedno peli pomagati, če je to potrebno, da bo delavec delo lažje in hitreje opravil. Če bo vsak izmed nas do sebe iskren, bo lahko ugotovil, da je marsikdaj želel sodelavcu slabo, rekel o njem stvari, o katerih ni bil prepričan, da so resnične — torej ravnal povsem nesamo-upravno, nehumano, nesocialistično. Da, tudi to so stvari, ki povečujejo odsotnost delavcev z dela zaradi bolezni. Zorka Štrucl POPOLDANSKO DELO V ZDRAVSTVENI POSTAJI NAZARJE Sl. 10. 1979 so v Zdravstveni postaji Nazaije uvedli redno popoldansko delo v ambulanti. Izmenoma delata dr. Ida Pustoslemšek — Kramer in dr. Ernest Kelemen. Redni delovni čas v tej ambulanti je od 6. ure zjutraj do 20. ure zvečer. S tem imamo vsi zaposleni delavci možnost, da se poslužujemo zdravstvenih uslug izven svojega rednega delov- nega časa. Z uvedbo neprekinjenega delovnega časa tekom dneva, bo moralo odpasti odhajanje med delovnim časom v zdravstveno postajo, razen v nujnih primerih. Za primere, ki niso nujni in ko delavci niso v staležu bolnih, si naj vsak poskuša najti čas za obisk pri zdravniku izven svojega delovnega časa. Zorka Štrucl Kako smo aktivni ? SKLEPI 24. SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih z zadnje seje DS in realizaciji le—teh, kot je bilo podano na seji. 2. Sprejme se analiza srednjeročnega načrta, kot je bila podana na seji DS. 3. Sprejme se rebalans fiksnih stroškov. 4. Plan kadrov za leto 1979 se spremeni tako. da se poveča število delavcev za enega na DM kuharica in na DM komisionar v skladišču surovin. 5. Odobri se financiranje zunanje ureditve v skupni vrednosti cca. 8.000.000 din s tem, da se na podlagi posebnega izračuna lahko v breme stroškov investicijskega vzdrževanja obračuna cca 1.800.000 do 2.000.000 din. 6. Odobri se nabava novega tovornega avtomobila — kombija — znamke Zastara AN/635 za prevoz konfekcije. 7. Odobri se prodaja starega tovornega vozila znamke 1MV. ki se naj opravi na licitaciji. 8. Vzame se na znanje informacija o nabavi opreme za notranji transport v proizvodni hali, likalnici in kontroli ter skladišču got. izdelkov. 9. Pri Beogradski banki. Temeljni banki Ljubljana se oroči kot nepreklicno vezan depozit v znesku din 2.000 tisoč za dobo 6 let po 6 % obrestni meri. 10. Pri Beogradski banki. Temeljni banki Ljubljana se najame kredit v znesku din 7.000 tisoč za dobo 5,5 let po 10 % letni obrestni meri. Za podpis obeh pogodb se pooblastita direktor DO in vodja F RS. 11. Prošnji odbora za asfaltiranje ceste v Preseko za dodelitev finančne pomoči se ne ugodi, ker so vsa sredstva za te namene že razdeljena. 12. Samoupravni stanovanjski skupnosti Mozirje je treba poslati dopis, da je DS naše DO obravnaval omenjeni sporazum in da naj določijo kakšen avtomobil naj poseduje uporabnik stanovanjske pravice, da ni upravičen do subvencije pri plačevanju stanarine. Ni vseeno ali ima majhen ali velik (drag) avtomobil. SSS je treba tudi postaviti vprašanje, zakaj je gradnja družbenih stanovanj v naši občini toliko dražja od povprečja v SRS 13. K omenjenemu sporazumu se zaenkrat ne pristopi Glavna pripomba jc na 6. člen sporazuma, po katerem naj bi delavci v TOZD združevali sredstva po 1 'Z stopnji od določene osnove ''.••ijcramo. da je 1 % preveč in da * morali v ta namen plačevati ne same zaposleni delavci v občini Mozirje, ampak tudi vsi ostali občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, kot določa 24. b člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih objektih posebnega družbenega pomena. (Ur. list SRS. št. 13/77) 14. Kot delegat v skupščino Samoupravne skupnosti za PTT promet Celje se imenuje Vera Pečnik, oec. 15. Imenuje se komisija za ugotavljanje delovne uspešnosti tov. Dorda Nelkovskega v naslednjem sestavu: — Pavlin Janez — predsednik — Podsedenšek Miha — član — Kržan Franci — član Komisija ima nalogo, da ugotovi ali tov. DordeNelkovski, trg. zastopnik za območje južne Srbije, Kosova, Metohije in Makedonije dosega rezultate pri svojem delu, kot se navadno dosegajo — opravljen promet glede na plan. njegov odnos do strank in do delovne organizacije. Komisija mora ugotoviti njegovo delo za eno leto nazaj in sprejeti oceno o delovni zmožnosti delavca. Naloženo delo mora opraviti do 15/11-1979. 16. Za podpisnike DO ELKROJ Mozirje p. o. se pooblastijo tov. direktor Ivan Kramer, dipl. oec. in vsi vodje sektorjev v mejah svojih pooblastil. 17. Prosvetnemu društvu Luče se odobri znesek 10.000 (desettisoč) din kot pomoč za prevozne stroške, ki so jih imeli, ko so sodelovali na kviz oddaji ZNANJE — IMA-NJE v vasi Pečka v Srbiji. 18. Delavcem, ki opravljajo delo preko polnega delovnega časa in delajo hkrati več kot 3 ure na dan pripada malica tako kot za redni delovni čas. Vodja FRS naj prouči način financiranja teh malic in o tem poroča na seji DS. 19. Zahtevi za varstvo pravic Marije Strgar zoper sklep o prejemu OD iz solidarnosti se ne ugodi. 20. Bivšemu direktorju DO tov. Alfredu Božiču, se naj kupi spominsko darilo v vrednosti cca 15.000 din. 21. V skladišču gotovih izdelkov je treba proučiti, ali je toliko delavcev res potrebno. Preanalizira-ti je treba njihov delovni čas. če gaje možno spremeniti. SKLEPI 25. SEJE DELAVSKEGA SVETA L Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi le—teh z zadnje seje DS. 2. Določi se periodični obračun, kot je bil predlagan na seji DS. 3. Strokovni kolegij naj določi službo, ki bo vodila zbirnike za kontroliranje. če delavci pravilno izpolnjujejo dnevne listke glede grupe dela, časovnih normativov in izdelanih kosov. 4. V sektorju priprave dela in razvoja je treba raziskati nepravilnosti pri izdelavi krojev in narisov pri pasih. 5. Prošnji IO SZDL za denarno pomoč ob priliki pogostitve starejših občanov se ugodi. V ta namen se jim odobri znesek v višini 1.000,00 din. 6. Prošnji konfekcijske modelarske šole Maribor za denarno pomoč za nakup učil se ugodi in se jim v ta namen odobri znesek 5.000 din. 7. Pristopi se k spremembi samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979 pri S1SEOT Ljubljana. 8. Sprejme se predlog urnika dela. kot je bilo podano na seji. 9. Planirana delovna sobota dne 1/12—1979 se prenese na prosto soboto dne 24/11 — 1979. 10. Razpišejo se volitve, v naslednje organe upravljanja: — delavski svet — komisijo za sam. del. kontrolo — disciplinsko komisijo 11. Razpišejo se nadomestne volitve v dveh delegacijah: — dveh članov delegacije za zbor združenega dela SO Mozirje — enega člana delegacije za izobraževanje, kulturo, telesno kulturo itd. 12. Roki za izvedbo posameznih volilnih opravil začno teči z dnem 29/10-1979. 13. Organe, za katere se razpisujejo volitve, bodo volili delavci delovne organizacije neposredno dne 12/12-1979. 14. Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija, ki jo sestavljajo: — Marija Miklavc kot predsednik, Zora Štrucl — kot namestnik — Jelka Rojten, kot tajnik, Metka Gros — kot namestnik — Vera Kos. kot član, Mija Ocvirk — kot namestnik 15. Imenuje se komisija za pripravo volilnih imenikov v sestavi: — Martina Stermšnik — predsednik — Darinka Toplak — tajnik — Marija Žuntar — član 16. Glede na določila 43. člena sta-tura se določi v vsaki delovni enoti najmanj po 5 delegatov delavskega sveta. 17. V komisiji za samoupravno delavsko kontrolo in disciplinski komisiji naj bodo zastopane vse delovne enote. SKLEPI 30. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le—teh kot je bilo podano na seji komisije. 2. V delovno razmerje za opravljanje del in nalog konfekcionar se sprejmejo : — Voler Jožica, NK delavka z 8/10-1979 — Krumpačnik Nada, NK delavka, s 1/10-1979 — Sušilo Marica, NK delavka z 8/10-1979 — Zavolovšek Mihaela, NK delavka z 22/10-1979 Tov. Metka Kranjc pa se ne sprejme v delovno razmerje, ker je v letu 1978 že bila sprejeta v delovno razmerje, vendar se ni javila v delovni organizaciji. 3. Tov. Francka Čeplak, ki opravlja dela in naloge konfekcionatja, se s 30/9—1979 razreši delovnih dolžnosti pri DO Elkroj Mozirje p. o. 4. Fanika Pezar, ki opravlja dela in naloge ročnega delavca, se s 15/ 10—1979 razreši delovnih dolžnosti pri Elkroju. 5. Fanika Podvratnik, ki opravlja dela in naloge likalca, se z 2/10—79 razreši delovnih dolžnosti pri Elkroju. 6. Tov. Terezija Šinkovec, Antonija Grudnik, Marinka Marovt, Ana Prepadnik, Ida Kokovnik in Jožica Tlaker, ki opravljajo dela in naloge konfekcionarja se z 2/ 10— 1979 sprejmejo v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 7. Potrdi se splošni del programa o poteku usposabljanja tov. Zdenke Hriberšek, ki je priložen zapisniku. Posebni del programa bo obravnavan na prihodnji seji komisije. ZAHVALA OB NENADOMESTLJIVI IZGUBI MOJEGA OČETA SE ISKRENO ZAHVALJUJEM VSEM SODELAVKAM IN SODELAVCEM ZA NJIHOVO NESEBIČNO POMOČ. BRANKA POTOČNIK VEC MLADIH NAJBOLJŠIH DELAVCEV V VRSTE ZK ~ —— Tovarišica Draga Puncer, sekretarka osnovne organizacije ZK 9. Komunisti ELKROJA bomo podpirali tiste poslovne odločitve in hotenja, ki bodo prispevala h krepitvi DO in h krepitvi položaja delavcev — samoupravljalcev. 10. Komunisti moramo skupno z delavci ELKROJA prevzeti odgovornost za naš razvoj, za našo pripravljenost in varnost, za razvoj samoupravnih odnosov v ELKROJU in širši družbeni skupnosti in za naš še boljši jutri. PRISPEVKI MLADIH OOZSM Osnovna organizacija ZK Elkroj je imela volilno konferenco. Naše konference so se udeležili poleg članov osnovne organizacije ZK tudi predstavniki medobčinskega sveta ZK Celje tov. Pilili Ciril in tov. Vovk Bojan ter sekretar občinskega komiteja ZK tov. Rakun Jože. Volilna konferenca je sprejela sklepe, ki nas obvezujejo. Člani osnovne organizacije ZK smo kritično ocenili prehojeno obdobje in usmerili svoje _pog-lede naprej v našo prihodnost. Člani zveze komunistov smo kritično ocenili naše delo zato, da bomo v obdobju, ki je pred nami skupno z delavci El-kroja lažje prevzeli odgovornost za razvoj delovne organizacije in za razvoj samoupravnih odnosov. Po bogati razpravi na konferenci osnovne organizacije ZK ELKROJ so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Člani ZK ELKROJ se moramo bolj kot v preteklem obdobju vključiti v vse oblike samoupravnega odločanja v delovni organizaciji kot tudi izven nje. 2. Člani ZK ELKROJ moramo biti v prvih vrstah, ko se bo v naslednjem obdobju bila bitka za še večjo kvaliteto poslovanja naše delovne organizacije. 3. Ohraniti moramo doseženo kvaliteto poslovanja, proizvodnost dela, delovne navade in delovno disciplino. Ne smemo dovoliti, da na kateremkoli področju popustimo. Nasprotno kreniti moramo z velikimi koraki naprej proti našim razvojnim ciljem. 4. Glede na to, da naš razvoj načrtujemo izven občinskega gospodarskega prostora bomo še bolj kot doslej potrebovali močno organizacijo ZK ELKROJ. Komunisti moramo težiti, da se le—ta okrepi tako po številu članov kakor tudi po kvaliteti dela. V vrste ZK bomo sprejemali naše najboljše delavce. 5. Komunisti moramo doseči to, da se bodo delavci opredeljevali za razvojne cilje kot dolgoročen delavčev interes. 6. Onemogočiti moramo vsakršno delovanje, ki ni v dolgoročnem delavčevem interesu. 7. Na vodstveno in vodilna delovna mesta moramo pridobiti več strokovnjakov — delavcev članov ZK. 8. V naših razvojnih načrtih moramo jasno opredeliti naš odnos do manj razvitih krajev v občini in izven nje. 20 % naše proizvodnje moramo izvoziti. DRAGI MLADINCI ! Pred vami je druga številka ..KROJA'1, v katerem je ena stran namenjena samo vam (vašim prispevkom). Upam, da vam znak ugaja, če vam ne, še enkrat prosim, da da te svoje predloge in ga bomo spremenili. Ker sem prepričana, da vsakdo izmed vas še ne ve, kakšne so vaše pravice in dolžnosti, kot člana ZSM, ali pa ste jih nekateri že pozabili, bi vam v današnji številki le—to na kratko podala. Pravice in dolžnosti člana ZSM izvirajo iz njegove opredeljenosti in sodelovanja pri uresničevanju programskih ciljev m statuta ZSMJ. Na tej osnovi ima član ZSMJ naslednje pravice in dolžnosti: da aktivno dela v organizacijah in organih ZSM. družbenih organizacijah, ki zbirajo mladino in drugih organiziranih oblikah delovanja mladine, da sodelujejo pri oblikovanju programov, vsebine dela in načina njihovega uresničevanja, — da aktivno in enakopravno sodelujejo pri obravnavanju in sprejemanju vseh odlokov, stališč in sklepov, ki so v pristojnosti njegove osnovne or- ganizacije in organa, katerega član je, — da se neposredno zavzema za uresničevanje sklepov in stališč organizacij in organov ZSMJ in da odgovarja za njihovo uresničitev, — da predlaga, voli in je voljen v vse organe ZSMJ in da sodeluje pri odločanju o merilih za volitve organov ZSM, — da kritično in samokritično razpravlja o delu organizacij in organov ZSMJ in o svojih dejavnostih, — da kritično razpravlja o delu članov organov ZSM ter o njihovem odpoklicu ali zamenjavi, — da podaja predloge organizacijam in organom ZSM in jim postavlja vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ter da zahteva in dobiva odgovore nanje, — da se obrača na organizacije za pomoč pri reševanju svojih življenjskih problemov, — da v skladu s svojimi nagnjenji in interesi sodeluje v posameznih družbenih dejavnostih na področju znanosti, kulture, tehnike, telesne kulture, turizma ali v drugih oblikah interesnega organiziranja mladine ter jih skuša razvijati in razširjati, — da odgovorno izpolnjuje svoje obveznosti. kijih ima kot občan, proizvajalec in delovni človek, dijak in študent. — da aktivno sodeluje pri delu družbenopolitičnih in družbenih organizacij, katerih član je, — da sodleuje pri reševanju vseh družbenih vprašanj, tako da se aktivno angažira v oblikah in organih samoupravljanja v TOZD. krajevni skupnsoti, v interesni skupnosti, občini in širše, — da se trudi za to, da bi kar največ mladincev sprejelo statut ZSMJ in se včlanilo v ZSM, — da se vsestransko seznanja z družbenimi vprašanji in spremlja družbena gibanja pri nas in v svetu. — da se idejnopolitično izobražuje. — da neposredno razvija čim bolj vsebinsko življenje in delo pionirjev — da redno plačuje članarino, Na koncu vas še enkrat pozivam, da se s svojimi prispevki oglašate na naši strani. Laliko postavite tudi vprašanja, na katera vam bomo, če bo v naših močeh, radi odgovorili. >x MALO ZA ŠALO... UPANJE - Ljubica, kaj bo rekla tvoja mama, ko bo izvedela, da sva se zaročila? - Nič ne skrbi, to jo vedno razveseli. POČUTJE - Si res postal očka? — Res... — Čestitam! In kako se počuti žena? — Zaenkrat dobro - dokler ne bo zvedela. POZABLJIVOST - Čudno, da nisi vzela s seboj še mize..., gode mož, Ki nese proti železniški postaji cel kup prtljage. - Pa je res škoda, ker so na njej ostale vozovnice. NASVET - Zena, krompir je le napol kuhan! - Kaj zato, jej vendar kuhano polovico! NI MIR U - Z živci sem že čisto na koncu. Telefon me kar naprej budi. - Ga imaš v spalnici? - Ne, v pisarni. MLADINA DOMOVINI - VČERAJ. DANES. JUTRI Mladi dobivajo v Sloveniji in Jugoslaviji vse pomembnejše mesto v družbenih organizacijah, v društvih ter ostalih organizacijah, ki vključujejo mladino. V naši domovini mladi vedno znova in v vse večjem obsegu izražajo tiste vrednote, za katere se je boril delavski razred in vse napredne sile naše družbe z Zvezo komunistov in tov. Titom na čelu in to so : - bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije - samoupravno organiziranje in delovanje v naši družbi - politika neuvrščenosti in miroljubnega sožitja med narodi - tovarištvo, poštenost, pravičnost, delovnost, humanizem itd. Vse te naloge pa pridobivajo še posebno vrednost letos, ko praznujemo visoke jubileje Zveze komunistov, SKOJ in revolucionarnih sindikatov (36—letnica rojstva naše republike, 60—letnica KPJ, 60-letnica SKOJ, 60—letnica združenih sindikatov, 40—letnica Zveze delovnega ljudstva Slovenije in 40-letnica II. konference KPS pri Jošto-vem mlinu). Mladi moramo v še večjem obsegu razvijati idejo, ki izhaja predvsem iz iskanja in uresničevanja novih zamisli, pobud in akcij na področju lastnega mladinskega ustvarjanja. Kako bomo resnično napravili korak naprej in kakšen bo ta korak, pa je odvisno predvsem od nas samih, od njihove sposobnosti pri iskanju prave vsebine njihovega dela, njihovih programov, sprejemanju iniciativ in predlogov na eni strani kot tudi njihovi realizaciji na drugi strani. Kot dokaz naprednih svobodoljubnih tradicij jugoslovanskih narodov in narodnosti ter stremljenj mlade generacije, sledeč revolucionarnim idejam in borbi delavcev, je bila 10. oktobra 1919 formirana Zveza komunistične mladine Jugoslavije — SKOJ, kot politična in borbena organizacija napredne mladine. V obdobju med dvema vojnama je SKOJ v zelo težkih pogojili ilegalnega dela odigral pomembno vlogo v dvigovanju revolucionarne zavesti delavcev in mlade generacije Jugoslavije. Ko je stopil Josip Broz — Tito leta 1937 na čelo KPJ, pa je prišlo še do hitrejšega vzpona SKOJ in krepitve njihovega vpliva na vse sloje mladine. Na podlagi borbe proti fašizmu in vojni, za obrambo neodvisne domovine, za boljše pogoje življenja, dela in šolanja mladine, je SKOJ združeval napredno mlado generacijo in ustvarjal množično in enotno mladinsko gibanje. Mlada generaciaj se je v bitkah borila z vso požrtvovalnostjo, zanosom, ljubeznijo do domovine in z vsem junaštvom. Dala je dragocen doprinos k ustvarjanju bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije in k oblikovanju socialistične družbene ureditve. Mladina naše dežele je bila v vseh fazah razvoja socializma pri nas ena naprednih sil v boju za humanejšo družbo in bogatejše življenje. Po oboroženem boju proti fašističnem sovražniku je mladina požrtvovalno gradila nove družbene odnose in utrjevala svojo organizacijo. Pa ne samo to: njena konkretna akcija se je izkristalizirala v obnavljanju porušene domovine, v gradnji prvih velikanov industrije, v velikih akcijah kulturnega preporoda, učila se je sama in učila je druge. Bila je vedno na čelu gibanja proti zastarelim oblikam življenja in za uveljavljanje novih. Ideje, borba, uki in podvigi mladih generacij v zgodovini razvoja našega mladinskega gibanja in družbe morajo biti za današnjo mlado generacijo pobuda in obveznost, da vse, kar je bilo do sedaj doseženega, danes ali jutri s svojo ustvarjalnostjo preseže in da generacije, ki prihajajo za njo. navdihne, da tudi one z novimi kvalitetami in dosežki presežejo njihovo delo. Vloga mlade generacije v tem trenutku ni bistveno drugačna od tiste med vojno. Res se danes mlad človek ne bori s puško v roki, so pa njegovo orožje danes znanje, poštenost, iskrenost, kritičnost, naprednost v boju za lepšo prihodnost mlade generacije. Znanje je predpogoj njihove učinkovitosti. Potrebno se je neprestano učiti in storiti vse, da bomo to, kar znamo, z vso odločnostjo prelivali v prakso. Mladi se morajo afirmirati kot strokovnjaki, morajo se uveljaviti v družbeno političnih organizacijah, v SZDL, v ZK. Morajo se uveljaviti kot napredni k lepšemu in boljšemu strmeči ljudje. Zato je njihova naloga, da širijo obseg znanja v šoli in izven nje, da se množično in neposredno vključujejo v vsa področja dela in življenja, da se aktivno srečujejo z LO in DS, da organizirajo delovne akcije povsod, kjer je potrebno zgraditi cesto, športni objekt ali družbeni prostor, skratka, da se na vseh področjih življenja in dela mladega človeka borijo za njegovo afirmacijo, za njegov uspeh, za nove delovne zmage. Zato pa je dokončna uveljavitev zakona o združenem delu, ostalih sistemskih zakonov na različnih področjih in seveda dokončna uveljavitev naših osnovnih idejnih konceptov o razvoju naše družbe, samoupravljanja in samoupravnega socializma ter delegatskih odnosov, eden osnovnih interesov mladih, je v bistvu prihodnost mlade generacije. Borba za uveljavitev omenjene vsebine mora postati osnovno življenjsko vodilo mladih. Leto 1979 mora biti zato predvsem delovno in mora skozi to pridobiti na svoji prazničnosti. In delovna prazničnost naj bo tisto, kar mora biti tudi v prihodnje osnovna značilnost mlade generacije. Vse to pa je tudi tisto, kar lahko imenujemo kot najlepše darilo naši domovini in tov. TITU, kajti njegova revolucionarna dejavnost je vedno bi-ia in je pretkana z zaupanjem in naslanjanjem na mladino naše domovine. Darinka Kolenc MLADI „ELKROJA“ V SAVINJSKEM GAJU Tudi tokrat smo mladinci iz ,,E1-kroja“ pokazali svojo agilnost in pripravljenost, saj smo se dobrovoljno odzvali prošnji za pomoč pri ureditvi Savinjskega gaja. Petnajst parov pridnih rok je kljub mrzlemu in vetrovnemu november-skemu dnevu, ob strokovni pomoči tovarišice Metode Lomšek ter bodrilnih besed tov. Žagarja in tov. Mik- Savinjska dolina, najlepši moj kraj Idila v Savinjskem gaju Oglejte si gaj z vso njegovo lepoto lavca, polne štiri ure polnilo gredice s čebuljčki najrazličnejših vrst tulipanov, narcis, hiacint in drugih cvetlic, ki so prepotovale dolgo pot iz Holandije. Vse smo imele eno samo misel, da bo ves trud poplačan, ko bo zimska odeja skopnela in bodo s prvim pomladanskim žarkom prišle na dan vse Anne Marie, Bismarki, kraljevi in navadni tulipani, v vsej svoji barvni lepoti. Ko sem odhajala, se je vsa utrujenost izgubila v pogledu na lepo urejene gredice, travi v jesenskem zelenilu, šumenju bistre Savinje. Z mano pa-je bila ena sama misel: ,,Lepota sama po sebi ni dovolj. Potrebno jo je vzgajati, ceniti in skrbeti, da postane še lepša. “ Darinka Kolenc POMAGAJMO JIM V PRAVIČNEM BOJU Pionirji, mladina, delovni ljudje in občani Slovenije se že več let pridružujejo naporom naprednih, demokratičnih in miroljubnih sil v svetu v akcijah solidarnosti in podpori narodom, ki se bojujejo za svojo neodvisnost in osvoboditev izpod imperializma, rasizma, kolonializma ter vseh drugih oblik nacionalnega podrejanja in zatiranja. Na vseh teh osnovali in ob mednarodnem letu otroka, je koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije in narodnoosvobodilnim Če denar resnično ne prinaša sreče, potem ga vrnite Jules RENARD Uspeh je samo stvar sreče. Vprašaj kogarkoli, ki ni uspel Earl WlLSON SVOTZSV K$yiA NOVEMBER 24.25. MARATONEC - amer. srhljivka, igrajo: Dustin Hoffman, Laurence Olivier 28.29. KASANDRIN MOST - ang. drama, igrajo: Sophia Loren, Richard Harris, Burt Lances-ter DECEMBER 1.2. JEZDEC NA STRANSKI POTI — amer. vvestern, igrajo: Audie Murphy, Gia Scala, VValter Matthau 6. ZBOGOM LEPOTICA - am. krim., igrajo: Robert Mitchum, Charlotte Rampling gibanjem pri predsedstvu RK SZDL Slovenije, letos ponovno izdal novoletne voščilnice, ki jih je izbrala posebna komisija: izdal je tudi večbarvno značko ,,solidarnost" z zanimivim motivom. Naša želja in želja RK SZDL Slovenije je, da naročite komplete 10 čestitk. H kompletu je priložena tudi značka. Cena kompleta je 70,00 din. posamezna čestitka stane 7,00 din; če naročite komplet, dobite značko zastonj. Na oglasni deski je kompletna zbirka voščilnic in seznam tistih, pri katerih naročite voščilnice, da jih bomo takoj naročili in vam jih posredovali. Vera Pečnik Nekatere glave me spominjajo na mojo hranilno knjižico: težko se polnijo in lahko praznijo HABIČ Jesti je potrebno da živiš, ne pa živeti, da ješ KVINTILIAN »VQM« 8. 9. SUROVA IGRA — amer. šport, film, igrajo: Paul Nevvman, Michael Ontkean 13. ČIPKARICA — franc. Ijubez. drama, igrajo: Isabelle Hupp-ert, Yves Beneyton 15. 16. KARATE DŽONS - amer. akc film, igrajo: Jim Kelly, Gloria Hendry 20. JUNAKI — amer. drama, igrajo: Henry VVinkler, Sally F ield 22. 23. DIRKA BREZ ZMAGE - am. akc. film, igrajo: Michael Parks, Marjoe Gartner 27. NEPOPRAVLJIVI BELMON-DO — franc, kom., igrajo: Jean Paul Belmondo, Genevi-ve Bujolt 29. 30. BITKA ZA MIDWAY - amer. voj., igrajo: Charlton Heston, Henry Fonda, Glenn Ford, Robert Mitchum Zdajšnji mladi ljudje pozabljajo, da tudi njih v prihodnosti čaka starost VVAUGH PETDESET LETNIKI Ko se je letošnje leto prevesilo v drugo polovico, je izpolnila 50 let naša sodelavka Alojzija Venek. ki dela v skupini A J. Iskreno ji čestitamo in ji želimo še veliko zdravja in delovnih uspehov. humot Mihec je povabil k igri v svojo sobico svoje prijatelje. Ko je prišla mama, je videla, kako vsi stojijo na stolih. ,,Kaj pa delate? " ,,Igramo se šolo." „Pa na stolih? " ,,Da, igramo se višjo šolo." — Poslušaj, Pepe, le kako ti uspe pri tovarniškem zdravniku vselej iztržiti kakšen dan bolniške? — Hja, dragi moj, tudi tebi bi uspelo, če bi redno obiskoval nogometne tekme. — Ne razumem. — Ja, vidiš, ker redno obiskujem tekme, sem postal takšen strokovnjak za simuliranje poškodb, da lahko prelisičim še tako zvitega zdravnika! zlata pravila življenja ====================:============ NAGRADNA KRIŽANKA sestri' Nitfo JMEnoi/i>) leiRJ l\ Al Ntito M4- CEEtiA) \lhl EU ftlfJ A-VeR. ftiwu\ Jupovjk/] OptlJCR NffiščlME ZA-liV znajJ/h) fioendroi nwi AVSTRIJI) Komu/v-!K I) N/jMLR'0) RDSTLlJUP Ki vsnvjf K.0K41M \ < X OKRA (M) Koti) rw//j »t ZEW£Vik X Z X lZ 7 X z X PRV| diemvl fUCRoj 4 čmfc flHA Liter. nosimo Slc| potoM. KRlSJAU JDIf/lSfE UiHHciE 2V. /*<£- Je le^ 11 :eV. tet e L (Lomvpijd ITrre KltullTeR I/V4J4MJE ARWki k«el Patu M HAlS SifJOi/ Cul ZftPoeio/jK i flkEDEh. JfOpTMO DRuirvo »ojeh MmurrA CRKi) R«oVrm PM/včro DfP OAlEKE ENRlLI ČRKI Vkavjf SAMO ... te Tum, IJtE oRKJT fTRAllto V f/zoru RAlUKA teiAJNE VKeDUom IM SHLaJmiK' IN JiMVoCl. UAf6T/0|*j-V4 DEMV- NIC* M. |M|f KdŽDMEC TU Ufl|7oVEp ovmjiA v CLAVf0 VODJi) CUD. r*eDiT/)vf tVVINfl fiERi) PRVA ČRPA Z/Wi AM. JtARui/i mučitelj Pl£MVir£n fATvlotiJf t CtlVi ToVoC*kt tDODRfllDR loh SEk vene Star SLovam Pni ki MF LeT4 flTtuS IZvufV MoJT v fiEREPKDH /vedSK4 Pu«i} BLMRol T4JTCq P»D6lf 2"4K| IH! lic KONICI) Illt) romutj LoKeMZ. O/tC, AM ViOrv TuVflRRO- toSPOD- APpepToU Nniifemo OD JEMATI CESKi Pluto p Mo NUL4- ZNAkll) VERDIJEVI OPERI)- 2V|tft fap/R jr itoe umrli am- Fli«!K. It -J4*tP KRMIJMI) RAS TU Mi) \ / Žemijco SEJJRMSv) t Domač 1ZR4 2» KNETl) /"KRT / X A X ZVPRRUo X 7 X z NAPLDUIO KI zvez K/) z \ / X KoKoSX JDMoJJaM v Jev. 1«liji ATFUeIC PERCU VZHOD Jlov. Tf;w4 KRIV z ■201) 0 Judovsko holKo /he L Ho A« 9 AHo^ (Eurt) flNC,. Svetlo f>|VO fVMER. Mik. ZiSflDlnutA To/»n KoAvnIJiP ALF/)- X z \ z Dijaški JoM KRAJ v JlOVfMIJ/ / \ L \ s 7 \ / /l \ Z _J Celje - skladišče REŠITVE ODDAJTE DO 15. DECEMBRA VPAIS-u. /. II. III. NAGRAD. NAGRAD. NAGRAD. D-Per 192/1979 5000001220,4 COBISS o