Letnik VIII.
V Gorici, dne 28. junija 1900.
Številka 27.
Po učljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem.
/ 'se na vero, dom, cesarja F
Izhaja vsaki četrtek ob 5. pop. Kokopisi se ne vračajo. Nefrankovana	Naročnino iu oznanila sprejema upravniStvo v Gorici na
pisma se ne sprejemajo.	<2r-3l™r>| „.,,|i ji 19
Cena za celo leto G kron, za pol leta 3 krone. Za manj premožne -i 6 ' Sfa	>
krone za celo leto.	Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv. Hilarija St. 7.
V slogi je moč.
Državnozborska dopolnilna volitev, ki se je vršila 29. januvarija t. I., je pokazala, da na Goriškem so obstajale tisli čas med Slovenci tri stranke: narodna, katoliška in liberalna.
Zadnja imenuje sama sebe narodno-napredno stranko, kar znači z ozirom na dejanske razmere to, kar liberalna.
Rodoljubi, katerim je za blaginjo naroda, so hitro spoznali, da loliko strank ne more biti narodu v korist,ter so začeli razmišljati, kako bi se dalo doseči prepotrebno združenje v načelih in dejanju.
To združenje je doseženo. Na zaupnem shodu združenih slovenskih rodoljubov du-hovskega in svetnega stanu dne 14. maja so bile sprejete soglasno naslednje resolucije:
1. V sedanjih prežalostnih razmerah na Goriškem je neobhodno potrebno, da se rodoljubi duhovskega in svetnega stanu združijo v skupno hrambo proti nevarnostim, ki pretč narodu po razširjanju splošni blaginji nasprotujočih naukov in teženj.
2. Najtrdnejša podlaga razvoju slovenskega naroda v duševnem in gmotnem oziru ter njegovemu združenju so poleg naravnega, od Stvarnika postavljenega zakona, nepremenljiva katoliška načela, ki izražajo resnico in pravico za posameznika in za narode.
'6. Časopisa »Gorica« in »Primorski List« naj se združita prisvojeni delu v politično, gospodarsko, duševno in narodno korist slov. ljudstva. Skupna naj jima bodo temeljna načela, po katerih se mora ravnali vse zasebno in javno življenje; a la načela naj lista tudi izrecno zagovarjata in branita. Ujemata in podpirala naj se v vseh točkah domače politike, glede gospo-
L ISTE K
Pomladna cvetka.
I.
V	zadovoljstvu sla živela Janez in njegova žena Neža. Bog jima je podaril dovolj zemlje in pridne roke obeli so skrbele, da jima je bilo dobro. Tudi prihranil seje kak novec. Sosedje niso nikdar v njihovi hiši slišali grde besede, preklin-jevanja, nikdar ju videli jezna. Reveži so našli vedno zavetje pri tej hiši.
Predno sta se vzela, govorili so ljudje marsikaj. Janez je bil še precej premožen. Neža pa je bila uboga. Ona ni imela druzega na svetu, kakor pridne roke in staro mater, za katero je morala skrbeti. Hadi tega so ljudje govorili, da ne bo dobro. On ji bo vedno očital, da ni prinesla ničesar v hišo, ona ni težkemu delu vajena, ker je vedno le šivala. Še marsikaj druzega se je klepetalo in čudilo se je vse, kako se more premožni Janez zaljubiti v ubogo dekle brez denarja. — Napačna ni bila ta Neža. Dasi ni imela druzega, kakor vsakdanji zaslužek, vender je bila vedno čedno oblečena, zdravega lica in uzornega obnašanja.
Preteklo je nekoliko let. Lep pomladanski dan. Na dvorišču se igra dvoje otrok F. n o je še majhno, ker komaj se vzdigne na šibkih noži-cah, pa se zopet spusti na zemljo. Varno je, saj je stara ženica drži. To je hudo za starko, ker se mora vedno pregibati. Otrok hoče v roko zdaj
darske in delavske organizacije, ter v vseh stvareh, ki neposredno zadevajo slovensko ljudstvo na Goriškem.
4. V la namen naj se poskrbi listoma s sodelovanjem prizadetih činiteljev skupno uredništvo, skupna tiskarna in skupno u pravu ištvo v kolikor mogoče kratkem času.
5. Izvršitev te naloge ter naduljno skrb za omenjena lista v gmotnem in duševnem oziru naj prevzame v prvi vrsti »T i s k o v n o društvo«, ki naj se takoj ustanovi.
6. V gospodarskem oziru je najnujnejša potreba, da se ustanovi za Goriško osrednji denarni zavod v smislu pravil na trgovskem sodišču že vpisane »Centralne posojilnice,« ter da se snujejo male posojilnice in gospodarske zadruge.
K shodu je bilo vabljenih 23 svetnih gospodov in 18 duhovnikov, skupaj 41 rodoljubov; udeležilo se ga je 18 svetnih gospodov in 12 duhovnikov, skupaj 29 rodoljubnih mož. Vsi navzoči so pritrdili vsem točkam dnevnega reda ter zahtevali, naj se sklepi koj izvedejo.
Zaupni shod se je izrekel za d ra lisla: »Gorico« in »Primorski List«, ker je eden teh listov namenjen, da se za nizko ceno razširi med najširše sloje ljudstva.
Pravila »T iskovn ega društva« so /e sestavljena ter odposlana vladi v potrjenjč.
Osnovalni odbor lega društva je tudi že naprosil nekatere gospode duhovskega in svetnega stanu, ki naj bi prevzeli skrb za lista, posebno z ozirom na njih vsebino.
Konsorcij »Narodne tiskarne« je privolil, da se znižajo deleži ter, da se sprejmejo novi člani, kakor je razvidno iz okrožnice, ki se je razposlala mnogim rodoljubom.
»Centralna posojilnica« je že pričela svoje delo ter se toplo priporoča vsem rojakom.
kamenček, zdaj tresko, sploh vse, kar vidi. Nevoljna vzame ga v naročje, a oirok s tem ni zadovoljen. Zopet ga mora spustiti na tla in mu jemati iz rok nevarnih rečij. Drugi otrok je starejši, deček okolo štiri lota star. Ta ima svoj voziček in naklada, razklada, prevrača, zida, podira, kakor se mu zljubi.
Ko se to godi na dvorišču, pride deklica s šolsko torbico.
„Mati, glejte, kako so lepe te cvetice*1.
„A lepe so, lepe. Kje si jih natrgala Marijčka.11
„Tam gori pod visokim zidom. Nesem jih noter k Materi Božji.“
,.Le nesi otrok, le nesi I'1
Deklica nese notri šopek šmarnic in ga položi pred okrašeno podobo majnikove kraljice.
„Mati, kje je mama?'1
„Kaj bi rada, Marijčka? Mama ji* šla na polje. “
,,Mati, jaz sem lačna, dajte mi kruha.‘‘
„0 ho'žji otrok! Le čakaj, grem hitro. Hvala Bogu, saj ga imamo dovolj."
,.Tudi meni, tudi meni1* priteče od zadaj deček. ,.Tudi jaz sem lačen.'1
Tudi tretje, katero je imela starka v naročji je kričalo in stegovalo roke, ko je rezala kruh.
„Na, Marijea. Zahvali Bogca. Poljubi kruhek. Tudi ti na" in da še dečku. „Tcbi tudi, moj zlati, na, na1' in da v ročico košček in pritisne dete k sebi.
Ker sta imela Janez in Neža mnogo opraviti na polji, bila jima je mati Nežina prav do-
Neznosne razmere v deželi kličejo po skupnem delovanju vseh rodoljubov, katerim je blaginja ljudstva na srcu. Delujmo složno, in najboljši uspehi ne izostanejo, ker prepričani smo, da Bog nam d<i pri tem svoj blagoslov.
i Kdo js kriv, fla vera peša?
Bližajo se občinske volitve. Nastane živahno gibanje med strankami. Vsaka želi priti na krmilo in nasprotno stranko nazaj potisniti. Volitve se udeleži tudi dušni pastir in odda svoj glas stranki, katera se mu zdi po njegovem prepričanju bolj sposobna za voditeljstvo občinskih zadev, in katera gre tudi njemu na roko pri ohranitvi nravnega vedenja in življenja. Zato se pa potem vjeda propadla stranka in kaže pri vsaki priložnosti svojo nebrižnost za versko življenje. Tudi tukaj je duhovnik kriv, da njih vera peša.
O li-kmtkfinLjcčeao^ako^.komu- duhovnik ne jjjitldi, ako se mu v čem zameri, ako ga posvari, za vse to mojat-vuca Jmieti. Tako hoče in uči liberalizem, tako govorč njega zagovorniki, tako piarjn-časnpisi, ki potem še predrzno dostavljajo: «j\li je čudno, da vera peša11? Vidimo, da £a^-niki, ki_ss*_.sln&jiiQ_ saju^^L-dulrevščini, kakor n»_p!vfl%ča“, dobivajo lažnjive ali zavite dopise in poročila o duhovnikih od kake propalice ali od takih oseb, ki nimajo nobenega ugleda in spoštovanja; in vendar jih z veliko slastjo sprejemajo in objavljajo, ker dobro vedo, da take pikantnosti ugajajo, in da jih bodo vsi čitali, če ne drugače, vsaj iz radovednosti. In kar je pri tem naj-žalostneie, je to, da se take reči rade verjamejo.
V r:)lsmkll._Ktn|ii tn prnvijo in Irm- JO lialrnnnjg
po njih mnenju tudi resnično.
Da, da; vera peša, to priznavamo vsi, n temu ni kriva duhovščina, m arvec1 vae kaj~irugegain dan danes v prvi vrsti liberalni časniki, kateri širijo med narodom krive nauke, in spodkopu-jejo duhovščini ugled in veljavo. Resničnost te trditve so nam jasno kaže pri takih, kateri vso svojo omiko zajemajo iz „Soče11. Ti pristaši „So-če‘‘ so navadno največi nasprotniki duhovnikov v vseh zadevah. Povsod jim nasprotujejo, proti njim hujskajo in dražijo, »Soči11 pa sporočajo, da vera peša. To jim radi verjamemo, da njih vera peša, in, če hočete, da je tudi že opešala; a temu niso krivi duhovniki, ampak oni sami.
Duhovnik z dežele.
bro došla. Njej so bile odprte vse omare. Nič ni bilo skritega njenim očem, da, celo skrbeli so za njo. Janez je večkrat rekel svoji ženi: „Pripravi kaj boljšega materi, saj vidiš, da nima zob, da je stara".
Lahko rečemo, da je Bog to hišo blagoslovil. Prebivalci njeni so bili srečni, Neža je ljubila vse svoje otroke s pravo materinsko ljubeznijo, vender jo z neko posebno radostjo gledala na svojo prvorojenko Marijo. Dete se je lepo razvijalo v veselje roditeljev,
II.
V	vasi je umrla bogatemu posestniku hčerka še otročjih lot. Gospa, tako so imenovali vsi vaš-čanje njeno mater, — je so svojim možem kar odšla od same žalosti v mesto k svoji sestri. Ni mogla gledati mrtvega deteta, ki se je še pred kratkim časom veselo in zdravo ž njo igralo.
..Mama, pojdimo pogledat, kako sojo napravili'1 reče Marijčka svoji materi.
„Popoldne, ko pridemo od večernic, poj-demo.11
Kakor navadno, tako je tudi to nedeljo šla
Noža se svojo hčerko k popoldanski službi božji. Stara mati je doma ostajala, varovala dvojico otrok in molila rožni venec.
Ko pridoti z materjo v temno sobo, zagledali lep oder in okolo več gorečih sveč.
Mati poklekne in še otrok ž njo. Obe molili sklenjenimi rokami in pozneje pokropiti mrliča.
„Mama vzdignite me malo, da bom lepše videla*1 reče otrok.
POLITIČNI PEEGLED.
Položaj V Avstriji. Usled razpustitve državnega zbora je morala vlada potrditi šestmesečni provizorij po § 14. Vladu je tudi sklenila uzeti. 50 iniljonov na posodo za razne gospodarske potrebe. S tein denarjem se bo sicer razširila tržaška luka, a bohinjske železnice le še ne bo. Vlada si pač misli, da smo Slovenci že vajeni čakati.
Z jezikovnim prepirom Nemcev in Slovanov se bavijo zdaj le še časniki in brošure. Nemški poslanec Ebenhoch (ali vsaj nekdo izmed njegovih pristašev) je izdal brošuro, v kateri poživlja vlado, naj uvede nemščino kot posredovalni jezik in naj spravi se silo jezikovno uprašanje iz dnevnega reda v državnem zboru. Nemški liberalci tulijo zdaj vsi v Ebennhochov rog, a vlada se bo pač varovala izvesti njegove svete, ker bi s tem postal državni zbor le orodje absolutizma. Ni tudi verjetno, da bo vlada nmnjščini na ljubo prekucnila ustavo.
Italija. Kakor smo zadnjič poročali, se je umaknilo neljubo ministerstvo Pelloux. Novi mi-nisterski predsednik je Saracco. Vladni listi stavijo v tega moža veliko upanja, a opozicija se drži še jako sumljivo. Bližnja bodočnost nam pokaže, ali se posreči temu možu spraviti italijanski državni voz v pravi tir.
Francija. Naučni minister \Valdeck-Rous-seau zatira v tej lepi državi prostosti (?) katoličane, da je kaj. Zdaj je izdal ukaz, da mora vsa mladina obiskovati brezverske državne šole. S tem je dal smrtni udarec vsem katoliškim šolam, ki so v rokah redovnikov in pri ljudstvu jako priljubljene. — V svoji zuuanji politiki so Francozi srečnejši od drugih velesil. Francoski vojaki so z lahkoto zasedli deželo Tuat na juj-ii države Maroko in sultan, ki je od začetka proti temu pro-testoval, se je moral novemu skrčenju svoje dežele udati.
Rusijo je zadel te dni hud udarec. Umrl je nenadoma zunanji minister grof Muraviev. Mura-viev je bil eden največjih diplomatov sedanjega časa in priljubljen ne samo v Rusiji, ampak v celi Evropi. Njemu se ima zahvaliti Rusija za mir in važne pridobitve na mejah. Njegov naslednik je grof Lamsdorf, mož, ki ni igral še nobene važne uloge v politiki. A upati je, da bo nadaljeval mirno in plodovito politiko svojega prednika.
Vojska na Kitajskem. Ko seje pred enim tednom začela kitajska vojska, mislile so vele-vlasti, da umirijo kitajsko cesarstvo s tem, da pošljejo tje nekaj bataljonov vojakov. A, kakor je videti, bodo imele velevlasti še dosti posla s Kitajci. Kitajski vojaki so izvrstno izvežbani in kakih 60.000 mož je ravno tako dobro oboroženih, kakor evropejski vojaki. Po prvi zmagi veselil pri trdnjavi Taku so začeli zdaj porazi. V m^stu Tientsin so Kitajci obkolili evropejske čete in bati se je, da jim pade to mesto v roke. 0 vojakih, ki so šli pod poveljem Seymour v Peking, se še danes nič ne ve. Ustaja se razširja po celi de-želi bolj in bolj, in ako ne pridejo večji oddelki vojakov tje, je nevarnost, da Evropejce pomorijo. Ker pa so le Rusi in Japonci v tako srečnem položaju, da se zainorejo resno vojskovati žnjimi, bo pač ta vojska le tema dvema državama v korist, kar posebno greje Nemčijo in Anglijo.
Mati vstreže svoji hčerki.
„0 kako je lepa. Kdo ji je naredil lo lepo belo krilce-1, mama V
„Nevem mislim, da so je kupili v mestu.*1 „Kak lep venec ima okolu glave, v roki ima tudi šopek in križ, glejte, okolu in okolu so cvetice. Kako je to lepo.*1
„Lepo je, lepo'1 odgovori mati in položi otroka iz rok.
„Mama, mama, kadar jaz umijem kupite tudi meni venec in mi denite cvetice, mama; ali mi kupite? Kaj ne, da mi?*'
„Moj Bog“ izdihne mati. „Seve, da ti jih kupimo/
Kakor bi z mečem kdo sunil v njeno srce, ozre se še na mrliča, prekriža in odide se svojim otrokom. Mnogi so jo srečali na stopnjicah in ker so ji videli solze v očeh, mislili so si, kako zelo ta žaluje po mrtvem otroku. — Ta solza ni veljala mrtvemu, ampak zdravemu otroku, njeni hčerki.
Ko so zvečer molili rožni venec, zapazi Janez pri svoji ženi solze v očeh, tudi nekaj nenavadnih izdihov je slišal.
„Ali si bolna? Pojdi v posteljo!“ reče Janez. „0 ne ! Hvala Bogu, zdrava sem !‘‘
„Kaj ti pa je?“
Pozneje, ko sta bila sama, mu je povedala. „Pojdi, pojdi; otrok je otrok ! Kuj misliš na te besede14.
„meni ne gredo iz giave!“
Saj je otrok zdrav. No, pa vse naj bo po rojji božji*1 reče oče.	(Dalje prih.J
Goriška grofija.
31. grudna 1316. je bil imenovan Gaston pl. Torre, milanski nadškof, za oglejskega patrijarha. Ta ni nikdar zasedel svojega prestola, ampak se je le iz Francozke, kjer je bival, pogajal z go-riškim grofom o tem. da bi ta vrnil patrijarhatu vzete gradove. L. 1318 je pl. Torre nesrečno padel s konja in umrl. Na to je bil zopet grof Henrik imenovan za frijulskega glavarja, dokler ni zasedel stolice oglejskega patrijarhata bivši padovanski škof Pagan Torriano. Ta se je pogodil z grofom Henrikom ob težkih pogojih: vrh drugega mu je prepustil za dobo šest let vso Karnijo, nekatera mesta in 1000 mark v nagrado za troške. katere je imel kot vrhovni glavar fri-julski. Grof pa je od svoje strani vrnil nekatere patrijarhove gradove, katere je še držal. Med obema knezoma je poslej do grofove smrti vladal složen mir.
V	začetku 14. stoletja so razdirali gorenjo Italijo kruli domači prepiri dveh političnih strank, ki ste se imenovali gvelfe in gibeline. Za časa bojev med papeži in hohenstaufskiini nemškimi cesarji, ki so trpeli celi 12. in polovico 13. veka, so prvi stali se strani papeževe, a drugi sč strani cesarjev. Zdaj pa stranki že nista imeli več tistega pomena, ampak bili sta ti imeni le gesli mogočnim rodovinam, da so druga drugo napadale in uničevale, a občestva so hudo trpela.
L. 1313. je izbral na Nemškem del volicev za kralja Friderika Lepega, sina Albertovega, iz habsburške hiše. Izvoljeni kralj je bil torej bratranec goriškemu grofu, Henriku II. A drugi del volileev se je odločil za Ludovika bavarskega iz vittelsbaške hiše. Vnela se je borba med nasprotnikoma.
Tačas so se treviški in padovanski gvelli odločili zoper Friderika Lepega, zato je ta naročil svojemu bratrancu, goriškemu grofu, naj z vojno silo ukroti Trevižane in Padovance. Henrik je nalogo srečno izvršil, in Fridrik lil. ga je v zalivalo imenoval za cesarskega namestnika črez mejno grolino trevižansko. 21. rožnika 1319 je slavil uhod v mesto ob ukanju vsega prebivalstva.
(Dalje prih.)
Novice.
Naročnikom. Prosimo uljudno vse Častite gospode naročnike, da nam prej ko mogoče do-pošljejo naročnino, ker imamo s izdavanjem lista obilo stroškov.
Duhovske premembe: Preč. g. Mihael Kragelj je imenovan prvim kaplanom v Cerknem. Novomašnik Vincenc Buda pojde za 11. kaplana v Cerkno.
Smrtna kosa. V Medani je umrl včeraj vpokojeni duhovnik, častiti gospod Anton Sfiligoj, v 83. I. svoje dobe. N. v. p.!
Imenovanja. Pravosodni minister je imenoval notarska kandidata' gg. Miroslava Prem-rou-a in dr. Moseticha notarjema in sicer prvega za Kobarid in drugega za Bovec.
Šole v Gorici. Prva preskušnja za /. (jimn. ruzrtd bo v soboto dne 30. t. m. Druga preskušnja bo sredi septembra t. 1. Zrelostni izpiti začnejo v ponedeljek dne 2. julija. — Na realki bo istotako prva preskušnja za I. razred 30 t. m., druga pa 17. septembra. Zrelostni izpiti začnejo 13. julija. — Na učiteljišču, na moški in ien*ki milnici, ho upisovanje 13. in 14 sept. t. 1. — Šole v »Šolskemu Domu" končajo se sv. mašo dne 14. julija.
tesar naš v zavodu usmiljenih sester lin IMinaji. Dne dni obiskal je naš presv. vladar zavod za nevarno bolne in neozdravljive bolnike. Pokazal je tudi tukaj svoje ljubeče in usmiljeno očetovsko srce, srce, ki bije in gori za blagor vseh narodov.
Sprejel je cesarja vodja Mons. Zschokke in prednice usmiljenih sester, strežnic '>olnih. Pri sprejemu in srčnem pozdravu spomni vodja Nj. Veličanstvo, da pokojna cesarica, blaga Elizabeta, je kaj rada in pogostoma v zavod zahajala in tu tolažila bolnike. To je cesarja ganilo, in z gorečimi besedemi se je zahvalil za blagi spomin na predrago mu pokojno družico.
Na to gre cesar iz ene sobane v drugo ; tu in tam približa se bolnim in je tolaži in nagovarja ter poprašuje. Pride t udi do sobane, kjer so ležali iu se zdravili bolni na raku, hudi, nevarni in nalezljivi bolezni. Spremstvo hoče cesarja odvrniti, on sili dalje.
Cesar to opazi iu reče: „Zakaj bi pa k tem ne šel? Lahko gremo tudi sem.**
Iu gre v sobano. Bolnih je vse polno. Na obrazih se jim bere obup, tu iu tam boj se smrtjo.
Ko gre dalje, stegne ženica vsa od raka razjedena roke proti cesarju iu prosi, bi li smela mu roko poljubiti.
Spremstvo to brani. Cesar pa stegne roko in ženica mu jo ljubeznivo poljubi . .
Po celej sobani oglasijo se na to bolni in zavpijejo: „Vergelts Golt!“ Bog povrni!
Na lo gre cesar še v kuhinjo, hoče vse videti in vedeti. Koncem se prav povoljno izrazi ter pohvali usmiljene sestre in vodstvo ter reče: „Jaz sem z zavodom popolnoma zadovoljen.“
V „Šolskem	Domu“	bode v	proslavo
400-letniee združenja naše poknežene grofovine z Avstrijo — v nedeljo dne 8. julija slavnostna veselica, pri |katerej bodo delovale gojenke viših razredov. Jako zanimivi program, obsegajoč petje, deklamacije in glčdiščno igro priobčimo prihodnjič. — z.e danes pa vabimo prav uljudno rodoljube v mestu in okolici, naj razveselč^našo mladino s prav obilno vdeležbo.
V Gorici. —	Slovesno	nmeščenje	(/oriške<ja
iupunu dne 20. t. m. V nastopnem govoru je dr. Venuti razvil svoj program. Rekel je sicer, daje liberalec, toda „Eco del Litorale*1 nas zagotavlja, da je to le gola fraza, ker il nostro podesta je veren kristijan — pur credente I Povdarjal je pred vsem, da Goričani so Italijani in da hočejo biti Italijani. Njegova prva in naj veča naloga bo: braniti italijanski značaj Gorice. Dostavil pa je modro, da kdor se hoče vojskovati —n. pr. proti Slovencem — mora imeti denar — il denaro ta la guerra — Gorica brez denarja bi bila podobna človeku brez krvi ! Zato treba skrbeti,	da pride
v	italijansko Gorico	denar in	bogastvo	I Omenil
je dalje, da bo treba šolo za ženska ročna dela, spopolniti, da bo treba šolo Edling prezidati in razširiti po modernih zahtevah. Dotaknil se je dalje električne razsvetljave in dobre pitne vode. Za vse to se že delajo načrti. Gorica potrebuje nujno tudi nove kanalizacije. Nadzorovanje pri prodajanju živil mora biti veče!
Se mnogo drugih važnih reči je omenil g. župan Venuti, škoda pa, da je na koncu povedal, da ni denarja. To je poslušalce potrlo! Že nekaj let sem zaostajajo mestni dohodki daleč za stjoški. Tudi letošnji proračun pokazuje velik deficit. Meščani se ne smejo braniti povišanja davka, ker le s lem bi se pokiil delicit in bi se pomnožilo blagostanje ! Viva !
Iz Trsta. „Nooi liat“ piše v zadnji štv. v članku: uli v pravoslavje, ali — kam ? z ozirom na krivico, katera se je zgodila tržaškim Slovencem, ker se ni dovolilo, da bi šla bratovščina sv, Cirila in Metoda se svojo zastavo za procesijo sv. rešnega Telesa, tako le: „Tedaj ostane le dvoje poti: ali se umaknejo iz naših cerkva oni (šentjakobski duhovniki), ki jih onečaščajo z nečistim sovraštvom, ali pa se umaknemo— mi! Iu Bog je povsodi! Trenotek je silno kritičen! Pravoslavna cerkev nas slovanske sinove, sprejme vsak hip rada v svoje naročje in nam nudi zaslombe, kakoršne nimamo v katolički cerkvi !u
Tako preti „Novi List*1, o katerem smo trdno mislili, da bo vstrajal na katoliških načelih! Krivica, ki se je zgodila tržaškim Slovencem, je gospodom v Trstu tako zmešala glave, da so pripravljeni izdati svoje prepričanje, svojo vest, svojo dušo in samega Boga za eno zastavo! To je značajnost, to je versko prepričanje !
Radi priznamo, da je krivica, ki je zadela tržaško verno ljudstvo, občutljiva; ali smemo pa radi tega segati po nedovoljenih, pregrešnih sredstvih? Vaša dolžnost, voditelji tržaški, bi bila navdihovati ljudstvu pogum v trdem boju, orga-nizovati je in pripravljati je na skrajen boj z vsemi dovoljenimi sredstvi za zmago resnice in pravice. To bi bil časten odpor, ki bi pričal, da tržaški Slovenec ne bo tako z lepa izginil. Toda pretiti s takimi rečmi se pravi nuditi ljudstvu, ki je dobilo en udarec, v roke nož, s katerim naj si zabode srce!
Kakor pa obsojamo te vrste pisarijo slovenskih časopisov, tako tudi ostro obsojamo v tem oziru nekatere laške časopise: L' Atnico, Kicreazione, L' Avcinire, ki imajo polna usta nasproti Slovencem, a niti ene najmanjše graje o nepravilnem postopanju nasproti njim, ki z velikim veseljem in navdušenjem pripovedujejo o korakih magistratovih nasproti slovenskim vernikom, ne da bi povedali, da se magistrat nima mešati v cerkvene reči! Gospodje! Sami vidite, kako slabo se godi katoliškim časopisom. Kdo naj nas spoštuje, ako sami ne spoštujemo katoliških načel? Celo vladni zastopnik, namestniški svetnik vitez Jettmar, je javno povedal dne 21. t. m. v mestnem zboru, da zastave bratovščine sv. Cirila in Metoda ni smatrati za provokacijo, — in vi vpijete, da je provokacija!
Pclagrn v Furlaniji. V mestnem zboru tržaškem dne 21. t. m. je slovenski starašina dr. Bvbai- po Im mi debati o horni zastavici bratovščine sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu, predlagal. da se podeli za pelagro oboleh.n Furlanom podpora ! Gospodje Italijani so bili sprva hudi, da se upa Slovenec dr. Rybar staviti take predloge, potem pa so vendar dovolili podpore 2000 K. To je bila prva seja novega starašinstva!
Št. Amlrež pri Gorici. Prve dni meseca marca t. I. so začeli podirati v Št Andrežu staro cerkev sv. Andreja. Danes vidimo na istem mestu že novo krasno cerkev sezidano po načrtu graškega inženerja Pascher-ja. V soboto dne 23.
junija so pili delavci „likof*‘, kor je I>iIa cerkev že pokrita. Sam inženir, ki je prišel iz (Jradca pogledat delo, se je čudil, da je delo tako hitro napredovalo. Pri delu je bilo skoraj nepretrgoma 90 delavcev. Št. Andrežki posestniki pa so pridno vozarili in robotuli. Nova cerkev v St. Andrežu se nam zdi kakor majhen čudež v teh preža-lostnih časih na Goriškem. Čast vrlemu zidarskemu mojstru Mozetiču!
Na Sv. Gori so v nedeljo obhajali spomin kronanja M. B. Homarjev je prišlo vsled slabega sobotnega vremena manj ko druga leta. Prišla je procesija iz Kanala. Pri slovesni sv. maši pel je kanalski moški cerkveni zbor prav dobro in ubrano pod vodstvom g. nadučitelja Vrča.
Tombola v Št. Petru bo 15. julija. Čisti dobiček je namenjen za „Šolski Donr‘, „Alojzi-jevišče in „Slovensko delavsko društvo.'1 Upamo, da bo radi blagega namena udeležba velika. Italijani imajo svojo tombolo jutri na Travniku, Slovenci pa jo bodemo imeli v Št. Petru!
Narodno-napredna okrožnica je romala te dni od vasi do vasi goriške Slovenije. Okrožnica je skrivna in zaupna, kakor sploh vse spletke narodno-napredne stranke. Luči se gospodje bojijo. — V okrožnici pravijo — podpisani so — dr. Tuma, Gabršček, dr. Gruntar in prof. Seidl — da je cela dežela v njih taborju, manjka jim le še zaupnikov, katere pa morajo imeti v vsaki vasici. — Da, da, tudi mi pravimo tako: zaupnikov nimate, ker ni nihče tako maloumen, da bi vam kaj zaupal. Nadalje pravijo narodno-napredni voditelji, da zaupniki bodo štiri reči dognali: 1. potlačili bodo krščansko-socijalno gibanje, 2. vsa društva spravijo v narodno-napredne roke, 3. vodstvo občin jim izročijo na milost in nemilost, 4. vse mandate v deželni in državni zbor si morajo vže pred volitvijo zagotoviti. To je narodno-napredni klobuk na štiri vogle, na vrhu pa stoji zapisano: nabirajte za „Sočo11, da ne usahne! Evo jedro znamenite okrožnice I
„Soča“ trosi dosledno brezverski strup mej naše verno ljudstvo. Vrle, požrtovalne duhovnike napada prav ostudno, odpadnike pa povzdiguje v deveta nebesa. Opevala je svoje dni Giordana Bruna, Schella, Husa, v štev. 70. si je zbrala za vzor novega duhovnika — odpadnika dr. Smetano. „Soča“ piše doslovno: „Češki narod se more ponašati v resnici z veliko vrsto mož, ki niso zelo velikega pomena samo za Čehe, temveč tudi za ostali svet“. Kateri so ti slavni možje? vprašaš radovedno. Poslušaj „Sočo-1: Hus, Pa-lacky, Havliček, Komenski/, dr. Smetana so imena sluvnili borilcev v javnem življenju1'. Kdo je bil Hus, je znano iz zgodovine, kak je bil Smetana, pove „Soča“ sama: njegovi filozofiški nazori so bili popolnoma v nasprotju s cerkvijo. Bil je proti doymom“. Glej čitatelj, zato, ker je bil proti cerkvi, ga „Soča“ proslavlja kot „slavnega filozofa11 in moža, ki je se svojo učenostjo in pobožnostjo prekosil večino svojih sovrstnikov. Tako sedaj veš, da so „Soči-1 le odpadniki pobožni junaki in značajni možje, vsi drugi, ki se oklepajo vneto katoliške cerkve, so le „potuhnjenci“, .,hinavci-1, — „klerikalci,‘. „Soča“ plove v brezverstvo!
Iz Rihenberga. V „Gorici“ št. 43 smo brali sledeče stavke, ki so nas vse rihemberške Občinarje osupnili: „Za občni blagor u nete (ju se je pa dopisnik (Sodin) pokazal s tem, da je pobiral 3 leta nepostuvno obe. užitninski ducek od pobijanju živali in od žganja .. .“Tako je pisala „Gorica“, a do danes ni še nihče teh besed ovrgel. Nasprotno se med ljudstvom širi glas, da je to resnično. Ker je velike važnosti ne samo za Rihenberg, ampak tudi za druge občine, da se s tem dožene resnica, pozivljemo tukaj javno g. župana, da začne vestno stvar preiskovati. V tej stvari ni dobrota in prijenljivost na pravem mestu. Vam, g. župan, očitajo naši naprednjaki — boksarji, da ste kimavec in nazadnjak, pokažite tedaj, da znate varovati občino vsake napredne sleparije I To zahtevamo od vas v imenu vseh pravicoljubnih Občinarjev in vam povemo, da se nimate več zanašati na našo naklonjenost, ako tega ne storite.	Občinarji.
Iz Mirna. V bistri ,Soči>l nekaj časa sem pošteno perejo g. kurata sosedne občine O. in prav imajo. Zakaj si prilastuje župansko oblast in kot tak ne privošči plesaželjni mladini prav nobenega veselja in dobičkaželjnim oštirjem krade tako rekoč gotov denar iz žepa! Mi Mirenci pomilujemo naše sosede, da se jim tako hudo godi. Pri nas je pa vse drugače. Mi rajamo, plešemo in se veselimo, kolikor hočemo; vsa čast našemu g. županu, ki nam ples vselej dovoli, ako mi želimo. Naš župan je namreč neodvisen, on se ne pusti voditi na vrvici od gospodov, ki hočejo, da bi le delali in molili. Naša občina je napredna -, vsi naši prvaki so napredni, vneti za blagor ljudstva, to je za blagor svoj in tistih, ki imajo od plesov le materijalni dobiček. Tudi g. župan je glede dovoljenja javnih plesov napreden ali liberalen, čeravno sicer rad moli in je v primeri z drugimi prvaki še „ nazaj11. On je namreč samostojen in hoče pokazati celemu svetu: Mi Š. smo mi! Srečen naš Miren, dokler ima tako skrb-
nega, in /.a ..napredek11 vnetega župana, itog ga ohrani! I,e lega se bojimo, da nam la sreča ne bo dolgo več mila, skrbi nas, da se jih prihodnjo leto oglasi več ko slo: J/: — ta nam župunil nebo11! Kaj se hoče, vsaka dobra stvar ima svoje nasprotnike in tako se jih tudi našemu ^zvrstnemu11 g. županu ne manjka. Upajmo, da se vse nade njegovih nasprotnikov spremene v prazne pene.
S Krasa. 2(1 junija. Žalostni nasledki plesa. V nedeljo med osmino presv. Mesnega telesa, t. j. 17. t. ni., ko so se obhajale po deželi razne pobožnosti na čast Nujvišega, imeli so v Malem Bonnu ali v Hepniču pri Zgoniku neizogibni ples. Kakor drugje, je tudi tukaj divjala noč in dan ne le domača, ampak tu • ptuja mladina. Fantje iz .Saleža (Zagradna) bli/ Nabrežine tudi niso smeli izostati. Med njimi je bil bogati in sicer pošteni Franc Milič. Pozno v noč prišlo je med plesavci do rabuke in krvave lopežke. Prane Milič jih je največ odnesel. Ker ima noč svojo moč, ni nihče slutil hujšega od te fantovske „barufeu.
V torek potem zjutraj našel je pastir Ivan Milič na poti iz Zgonika proti Hepniču črn klobuk, ki je bil Franca Miliča iz Saleža. Dva dni pozneje, t. j. v četrtek zjutraj, zapazil je nek kmet v neki stranski luži ne daleč od Hepna mrtvega človeka ; ‘klical je ljudi na pomoč in ko so mrtvega izvlekli, spoznali so v njem Franca Miliča iz Saleža. Imel je hude rane na rebrih in po hrbtu — ter le eno samo z nožem na roki. Sod-nijsko-zdravniška komisija je prihitela na lice mesta ter spoznala, da je ra n j k i tudi v notranjih organih močno poškodovan. Na to so ga nesli v zgoniško mrtvašnico, kjer so ga preparali in natančnejše preiskali. Nekoliko ur pozneje so ga na tihem pogrebli. Zdaj se pa ostro preiskuje, ali je bil tukaj umor ali pa samomor. Kaj pa z nesrečno dušo? Kakšno življenje je zdaj v do-tični družini in pri sorodnikih? Da bi se že saj odraslim oči odprle ! Te kuge (plesa)... reši nas, Gospod ! — Pret. teden treščilo je v zvonik v Križu pri Tomaju ter škode naredilo okoli 400 gl.
V Št. Mavru so imeli v nedeljo javni ples. Med plesom so sj bili fantje večkrat v laseh. Eden je bil posebno goreč. Konečno jo je tudi on staknil. Nabunkali so ga, da je onesveščen obležal. Ko so ga pripravili do zavesti, so ga pa žandarji spravili v zavetje. Plesali pa niso pod narodno zastavo.
Strašne nevihte na Goriškem. Dne 23.
t. m. je treščilo v Šempasu v zvonik in v cerKvi v altar M. B. Napravilo je škode 2000 gl. — V Šmarjah pri Sežani je strela ubila kravo in vsega osmodila pastirja. — V Tomaju je treščilo v zvonik in napravilo škode za 500 gld.
V torek dne 26. t. m. je bita huda toča na Čepovanskem, nn Lokvah, pri Nemcih in deloma tudi na Trnovem, koder je uničen edini pridelek, ki hi ga bilo imelo itak ubogo ljudstvo (Tako nam je sporočil naš dopisnik.), po Brdih, v Loč-niku, Moši, Špesi, Koprivi, Korminu, Bracanu in drugih vaseh na il. meji je uničen vinski pridelek za letos in za drugoč. — V Št Andreiu je strela na mestu ubila 35 letno ženo Katarino Devetak, ko je stavila kruh v peč.
Hudega vremena reši nas. o Gospod !
V Podpori je za novim šolskim poslopjem zgorel hlev grofovega kmeta, v nevarnosti je bilo šolsko poslopje, v katerem je bilo vse polno dima.
I. Slovensko umetniško razstavo priredi slovensko umetniško društvo začetkom septembra v Ljubljani. Oglasilo se je dosedaj že 32 umetnikov: slikarjev, slikaric, kiparjev, podobarjev in arhitektov. Umetniki, ki se razstave udeleže, bivajo v Lljuhljani, Kamniku. Kropi, Gorici, Celovcu, Mariboru, Mozirju, Dunaju, Pragi, Sarajevu, Parizu, Monakovem, Vidmu, Curihu in Petrogradu.
V z, jedi njenih državah severne Amerike obstaja prepoved, da se ne sinejo vseliti oni ino-zomei, kateri so izrecno, ali molče sklenili kako pogodbo zastran dela ali zaslužka. V zadnjem času pa izvršujejo in iztolmačujejo amerikanske oblast-nije tako strogo one prepovedi, da smatrajo kakor „pogodbo“ celo to, ako je vseljenec le ubogal kakemu privatnemu tiskanemu pozivu priti delat v Ameriko. Vseljouca odpošljejo domov večkrat celo še-le po preteku enega leta, da si so ga pustili svoječasno iskrcati. Lani se je to pripetilo s hrvatskimi drvarji. G. kr. okrajno glavarstvo opozarja torej s tem vsled višjega ukaza one, ki nameravajo se preseliti v Ameriko, na rečeno prepoved. Županstva pa se poživljajo, naj priobčijo ta razglas, kjer in kadarkoli se jim zdi primerno. C. kr. dvorni svetnik Bo-uzio I. r.
Sas«. PooielnUunK^puktajiuah^na Ujiskem je močna suša. Vsa setev je v nevarnosti. Trava je vsa suha, sadje uničeno. Ljudje obupno gledajo na rujavo polje. V nekalmh vaseh imajo procesije jja dež.	"	"
Že zdaj suša!
Kosa — peronospora je že tukaj I Le pridno naj se škropi, ker zaroda je vse polno. Bog varuj nesreče!
Krava izpila škaf modre galice! V ne-
kej vasi škropil je mož trte, kar pride do po-
sode krava in izpije cel škaf. Strah je bil, da pogine, pa vendar ji ni storilo čisto nič. Ne se torej bali!
Izjava.
Iz Štanjela. Ker se v „Soči“ in „Primor-eu11 napada in blati na nečuven način naš čast. kurat gosp. Josip Štrancar, zato se čutimo podpisani občinski zastopniki in to iz namena, da bode mogoče konec temu podlemu in povsem lažnjivemu pisarenju, kakor tudi, da ne bodo bralci omenjenih listov mislili, da je naš časi. gosp. kurat med tukajšnim ljudstvom zares na la ko slabem glasu, kakor tudi, da se občina za njega nič ne zanima, in da ne bodo tudi mislili, da res Štanjelci pri njegovih naukih in pridigali tako debelo gledajo, v dolžnosti, par besed spregovoriti in po lastnem prepričanju podati svojo izjavo, in sicer: Da naš čast. gosp. kurat'je v občini sploli priljubljen in da uživa radi zaslug in lepih naukov občno zaupanje in spoštovanje; in da to podlo in povsem razžaijivo pisareir-je izvira po našem mnenju edino le iz osebnega sovraštva nekterih oseb, kterih je pa prav pičlo številce.
Sicer se nam ni zdelo vredno (ker je škoda časa in črnila) na to ničvredno in podlo pisarenje niti spregovoriti, ali toliko vendar pa, in sicer v ’ obrambo časti in dobrega imena čast. g. kurata in v pojasnilo čitateljem, ki ne poznajo tukajšnih razmer.
Podpisi sledijo: Alois Jerič, župan, Filip Mahnič, France Petelin. France Fabian, France Zega, Alois Hočevar, Anton Kobar, France Grča, Matija Jerič, Alois Švagl, Jože Zega, France Kos, Josip Fabiani, Andrej Berščak, A. Čigon, Filip Germek, starašine.
Socijalne drobtinice.
Židje — voditelji socijalnih demokratov. Velepomenljiv je pojav, da se pri vseh svobodomiselnih strankah spravi žid ža voditelja bodi siv osredju ali v ozadju. V političnih ali narodnih, socijalnih in celo verskih vprašanjih hoče prvenstvo imeti žid. In zakaj? Ker se bratijo ž n lini in podpirajo nekateri le po‘imenu kristjani rajši židovske stranke nego krščansko misleče
Na ta način se je židom posrečilo ustvariti ter voditi stranko, katera hujska proti cerkvi ter odvrača pozornost od judovskih kapitalistov na socijalno demokratično stranko!
Socijalne demokracije ustanovnika sta Uda Marx in Lassalle in glavni njeni voditelji vsaj na Avstrijskem in Nemškem so še vedno Židje. Tako vodijo vsaj demokratično agitacijo na Nižje Avstrijskem, Češkem Moravskem in Šleskem ti le Abrahamovi potomci: Dr. Adler, Dr. Ellenbogen,' Dr. Ingvver, Austerlitz, Dr. Morgenstern," Kohn, Dr. Verkauf, Dr. Berstel, bratje Grimm, Herrsch, Beer, Brod, Diamant, Berner, Seligman, Jaron, Pick, Salomon, Traub, Mendelssohn, Rapaport, Ornstein, Pollatschek, Reichenfeld, Jakobi, Jeite-* les, Isidor Wolfner, Moses, Hersch, Donnerkeil, Kleinberger, Suesser, Frieling, Kauer, Herstel, Probstein, S. Rubinstein itd. Za temi glavnimi;' voditelji stoji cela četa krivonosih pomagačevi Tudi na Nemškem so si zbrali prve sedeže mej demokrati ti-le židje: Singer, Aarons, Goldstein, Stadthagen, \Virm, Dr. David, Simon, Katzensteiri, Bernstein, Schonlank, Dr. Graduaner, Herzfeld, Haase itd. — Zares uboga, nesrečna demokracija! Tvojo agitacijo vodijo — židje, tvoje liste pišejo — Udje, tvoje volitve nadzorujejo — židje, tvoje brošurice sestavljajo — židje, tvoji ustanovniki so bili — židje! Jagnjeta pa, katere smejo milostno židje striči, žrtve, ki smejo prf štrajkih stradati ter nositi pri vseh izgredi^ svejo — kožo prodajati, — morajo biti ubogi zapeljani kristijanilj
Žensko vseučilišče. Ruski car je odredil,
da se otvori s 1. sept. t. 1. žensko vseučilišče v Moskvi. Imenovalo se bode to vseučilišče „viši
ženski tečaji14.
Naša društva.
Veselica na Catterini-jevem vrtu v prid »Šolskemu Domu" venderle bode, namreč jutri, na praznik sv. Petra in Pavla. Začetek ob 5. uri pop. Svirala bode vojaška godba, zvečer umetni ognji i. dr. — Vstopnina 40 vin., za otroke 20 vin.
S tem se preklicuje objava v zadnji „Gorici“, da je veselica odložena. Nade-, jamo se. da bode vkljub tej skrajno sitni zmešnjavi z napovedbami in odpovsdbami, ki so jo zakrivile razne okoliščine — vendar udeležba obilna kakor vselej, kedar gre za naš preljubi Šolski Dom“.
Katoliško slovensko delavsko društva
bo imelo dne 8. julija ob 3. pop. shod na Ka,-tarinijevem vrtu v Gorici. Oskrbeli smo tudi petje.
Centralna Posojilnica naznanja, da bo, ker je 1. julija nedelja, sprejemala hranilne vloge tudi še 2. julija i o b r e s t o v a n j e tu za celi mesec julij. To bo veljalo vselej, kedar pride na 1. dan meseca nedelja ali praznik, da ne bodo lastniki hranilnih vlog trpeli škode na obrestih.
Za načelstvo : Dr. J<>s. lJ avli c a.
Ljudska opekarna v Biljah imela je 26. t. m. občni zbor. Denarnega prometa je iinela zadruga I. 1899: 73.903 gld. 56 kr., čistega dobička pa 723 gld. 78 '/, kr.; domači delavci so izdelali čez	2 milijona	opeke ter	zaslužili	okolo 12 tisoč
gld. — „Ljudska opekarna" je edina zadruga v Avstriji, ki 3e peča s izdelovanjem opeke. Trgovinsko ministerstvo je zadrugi dalo posojila 3000 gld.	— Zadruga	pridobiva	si vedno	veče zaupanje
pri	občinstvu,	posebno	od kar preskrbuje vso
opeko pri velikanski zgradbi novega c. kr okrajnega sodišča v Gorici.
I/ Tomaja na Krasu. ,. Elizabet išče,, je obhajalo v nedeljo po vnebohodu dne 27. maja prnv lepo slovesnost. Blagoslovila se j(‘lepa šolska zastava, katero	jo darovala velč.	mati šolskih
sester v Mariboru. Na zastavi je na eni strani slika presvetega H. T., na drugi pa Matere Božje. Cerkveni govor je imel preč. g. dekan Matija Sila. 'Ob tej priliki je ustanovitelj tega zavoda preč. g. kanonik Urban Golmajer praznoval svoj 80. rojstni dati. Bog živi!
Bakrenega vitrijola ima c. kr. kmetijsko društvo v Gorici še na razpolago. Cena (52 kron 60 vinarjev kvintal. Oglasiti se je v društvenem uradu vsaki dan od 9. ure predpoludne do 2 popoludne.
Razglas. C. kr. kmetijsko društvo razpisuje skupno naročbo do 16. julija t. I. na rudninske superfosfate z 12—14"/» raztopnosti v vodi po 3 gld. 20 kr. = 6 kron 40 vin. kvintal prosto v zalogi; za cele vagone H gld. 6 kr. = 6 kron 10 vinarjev kvintal — voznine prosto do Goriške postaje. Blago se bode plačevalo v jeseni in pomladi; varščine je plačati I krona od kvintah.
Za „AlojzijevH>de“ so darovali: občina Biljanska vina za 30 lv, duhovniki zorani v Ce-povanu na shodu sv. Janeza zbrali 35 K. — Bog blagoslovi!
Za kratek čas.
Narobe svet. Urednik Andrej Gabršček je rekel zbranim mirenskim čevljarjem: „Povejte nam, kje vas čevelj žuli, in mi vam povemo, kako si boste pomagali.'1 Prebrisani mirenski čevljarji pa bi bili morali odgovoriti: „Vi pa nam povejte, kje vas uredništev žuli, in mi vam povemo, kako si boste pomagali."
Uganka. Katerih prijateljev se mora g. Andrej Gabršček naj bolj bativ
Odgovor: Tolminskih in Gorjanskih, ker mu bodo ti pri najboljši volji in pri največ; ljubezni upili: „Sla/m mu!l! namesto: „Sla/a mu!‘
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — tiORICA -
priporoča
Via Giardino 8
*
dalmatinskih in isterskih vino gradov.
] | pristna bala in Arna vina ii vi-| pavakih, furlanskih, briških,
Dostavlja na ilom in razp"šilja po železnici u& vse kraje avstro ■ ogerske monarhije v mulili o I 68 litrov naprej. Na zahtevo pošilja nuli uzorce.
Cona imum«. Postrsiba poitena.
Čebelno voščene sveče
pod garancijo 2000 kron
priporočam prečast. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem
J. Kopač, s veča r.
L'lica sv. Antona štev. 7. v Gorici.
f Anton Obidič, Jj|
Jfl	čevljar	A
H v Semeniški ulici št. 4 v Gorici, ^
LkSZi	priporoča se	L A
U za	raznovrstna naročila po meri	U
za gospe in gospode.	Jr
Naročila se izvršujejo hitro.
Priporoča dalje tudi svojo zalogo.	.O,
Artur M n kut z,
klepar v Ozki ulici (Via Stretta),
si* priporoča slavnemu občinstvu. l/deluje vsakovrstna kleparska dela.
jfcntorc )rorc,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
„Krojaška zadruga11,
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici,
Gosposka ulica štev. 7.
VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega manufakturnega bUtga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v največji izberi, kakor: sukno, platno, prloniuo, Chiffon, okslort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo, srajce Jager itd.
Vse |»o naj nižjih cenah.
fene so stalne brez pogajanja.
j Karol Draščik, j
#' petinki mojster na Kori v Gorici, ^
izvriujf* naročila vsakovrstnega pe-1 civa, tudi najlinejega, za nov “-x~ in godove, kolače za birmo roke itd. — Vsa nar točno in natačno po želji naročnikov. — Priporoča se za nje svojini rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
roči la izvršuje tel ji gospodov Jtj oča se za nie n’
:
*
Priporočava svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi imava tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, gorušice (Seul') ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin,
trgovca v Scminiški ulici št. 1.
v hiši, kjer je -Trgovsko-obrtna zadruga*.
Važno za vsakega!
<
N<
m ‘1
S —
S -r.
k ; ~
N
PO
<
C/>
PC-
CD
(O
V
Nova dolavnica
cerkvenih posod in orodja.
Gorica, magibtratna ulica &t. 8.
Podpisani V'i»ja si naznanili preč. duhovščini, daje <i.l pri 110 \. > »Ii ■ a v... »• » c**rl; \.*n i Ii pmo I ler s.' priporoča za naročoc svečnikov. sve;ihiie it!. v vsa kovrstni kovini m \ vsakem slom po najnižjih cenah.
Ker še nima i In st tv> v.i ni Ii cimi.k »v. poilje po želji pr.',', duhov <čini obrise ra/.nih posod in orodja.
Priporoča se tudi /a popravljanje rabljenih reči, jih /.opel posrebri in pozlati lako, da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene.
Ijdani
Franc Leban,
srnbrar.
Usojam si cenj. p. n. občinstvu v mestu in na deželi ti lj ud n o naznaniti, da sem odprl v lastni hiSi (po starem imenovano) gostilno
„Pri Grgarki“,
ulica sv. Antona št. 3.
Točim izvrstna briška in druga domača vina, imam domačo kuhinjo, držim postelje za prenočišča po jako nizki ceni.
S prošnjo za blagohotno naklonjenost se prijazno priporočam za obilen obisk uduni
Ivan Mizerit
(sin ranjke Grgarke.)
Odlikovali fotopfski atelier
Jerkič
GORICA,
Gosposka ulica štev. 7
v h i 5 i
„Gor. ljudske posojilnice",
edini zalagatelj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Novi, velikomestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki.
P. n. gg. državni uradniki in
njihovi družinski člani dobč pri obstoječih conah 15" o rabata.
Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani Anton Jerkič.
< i
9
Žepna ura Anker Kem. (tudi posrebrnjena) z lepim krovom, ii lemo poroštvo. Klegantne oklopne verižice z mahalom. Pariški sestav	Igiica za vratnik s ponar.
kameni. — I*a'r po/.lač. gumbov za zapestnike. — Oprava naprsnih iu ovratuih gumbov. — Par srebrnih uhanov. — Prstan z elegaut. kameni. Malo že]ino zrcalo.
Te dragocenosti s** dobe po poštnem povzetju za 2 gtd 95 kr.
Bratje 11 u r vi/.,
Krakov, Stradom 17 (Avstrija).
K;ir ih* ugaja, s»* v 8 dneh h*hko povrne. — Morati ilustrovani katalogi se	brezplačno. 1’rekupci in agenti
se sprejemajo.
Anton Breščak
v Gorici, gosposka ulica štev. 14,
(blizu lekarne Gironeoli). lina v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in po-setue sobe jo po nemškem slogu iz odlikovanih Črnlgojevih delavnic v ulici Pon-tenuovo iu via Leoni, katere se lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in nudapeštanskih tovaren.
Bogata zaloga podob na plalno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mizice, različna obešala, preproge za okna ild. Različne stolice z Irsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z žimami in platnom na izbiro ler fazne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. Pošilja se tudi izven tlorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima nujclegatnejso sobno opravo, na katero sc še posebej opozarja p. 11. občinstvo!